PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini „ 9P 1 •_ Abb postale 1 gruppo " L6I1E OJ IIP Leto XYUI. - St. 29 (5113) TRST, sobota 3. februarja 1962 Po sklepu kongresa KD o «poskusnem» sodelovanju s socialisti Predsednik vlade Fanfani je podal ostavko Pred skorajšnjo sestavo vlade levega centra Posvetovanja med Morom, Fanfanijem in Guijem o čimprejšnji rešitvi vladne krize Razgovor med Saragatom, La Malfo in Sullom o programski osnovi nove vlade Resolucija vodstva PSI in sporočilo vodstva KPI - Nenni, Saragat in Camangi o ostavki vlade - Ameriški, angleški in nemški tisk o kongresu KD bi zahtevala nezaupnica. , ^anfani je pozneje obiskal l^i predsednika poslanske ?®rnice Leoneja in predsed-senata Merzagoro in ju i“Vestil o ostavki vlade, kar Sp a sporočila poslancem in ^atorjem na zasedanju pobliske zbornice in senata, ki “Prihodnji torek, v v* Montecitoriju, kjer se yV;e volitve šestih poslancev v glavni odbor KD, sta i., Fanfani in Moro razgovar- jja * Gujem; Saragat pa je Sini razKovor z La Malfo in V senatu so že izvo- v senatu so že izvo-Sest senatorjev v glavni s«bor kd; izvoljeni so bili: Ta8. 'no> Benedetti, Ceschi, (j.Bufoli Battista in Angelini B°la- pnjbbes se je sestalo vodstvo je 1 in KPI. Po razpravi, ki v..tr»jala skoraj štiri ure, je nstvo PSI izdalo naslednje Vodstvo PSI^ie v, H^ilo politični puiu/.-u, ie na znanje rezultate koHEresa KD, ki je likvidiral v^/gentno vlado, odklonil kršno zavezništvo z desni- (Od našega dopisnika) MM, 2. — Vlada je podala ostavko. Po seji ministrskega sveta, ki je trajala komaj pol ure, in na kateri Je predsednik vlade Fanfani poročal o položaju, ki je nastal po sklepu vodstev PSDI in PRI in po mandatu, ki ga je kongres KD poveril 1. t.m. svojim parlamentarnim skupinam, ter podčrtal, da je vlada spričo tega dolžna podati ostavko, je Fanfani takoj nato odšel na Kvirinal, kjer je Gron-°hiju izročil ostavko vlade v svojem imenu in v imenu vseh ministrov. Poglavar države si je pridržal ustrezno odločitev in je zaprosil Fanfani j a, naj s svojimi ministri še nadalje opravlja tekoče posle. Ostavko vlade so nekatere Politične osebnosti komentirajo takole: »Spričo dejstva, da “stavka vlade sledi neposredno zaključku kongresa KD, Potrjuje tolmačenje, ki so ga ?'le demokratične levice uaja }e in dajejo o rezultatih tega kongresa* — je izjavil Ca-ntangi (PRI). Na vprašanje novinarjev, je Nenni dejal, da 1® ostavka vlade »logična posodica sklepov socialdemokra-l0v, republikancev in kongre-?a. v Neaplju*. Saragat pa je ■ajavil: «Z odločitvijo pred- hodnika republike, s katero se heiansk0 že začenjajo posveto-;anja, se kriza, ki jo je pomočilo stališče treh strank Potekle koalicije, razvija normalno in se bo zaključila z n°vo vlado, ki jo bo podpi-,ala nova večina*. Glede zabave liberalcev, monarhistov ‘n fašistov, da bi ostavka via-5* morala slediti predhodni ;lskusiji v parlamentu, je Ea-ra8at dejal, da se še ni zgodi-?’ da bi se neka vlada pred-'aviia parlamentu samo zato, Qa bi »aMsvalo nezaUDnicO. in drugo centristično formulo in izrazil namero sestaviti vlado, skupno s PSDI in PRI, ki naj bi jo podprl PSI. Vodstvo smatra, da je kongres, s tem da je odstranil ovire, ki so preprečevale demokratični razvoj italijanske družbe in uveljavljenje ustave, načel na nov način vprašanja družbe in države, četudi s pridržki in protislovji. Napor, ki ga PSI vrši že leta, je torej dosegel prvi važen rezultat. '(Sedaj, ko se je z ostavko odprla kriza vlade, je na novih vodstvenih organih KD, socialdemokratih in republikancih, da dajo splošnim izjavam konkreten vladni pro- gram. Kar zadeva PSI, vodstvo ponovno potrjuje, da PSI — izven splošnega političnega zavezništva, za katero ne obstajajo ustrezni pogoji, kakor je ugotovil naš kongres v Milanu, in kakor je izjavil tudi kongres KD — namerava podpreti sestavo vlade, ki bi se obvezala za akcijo demokratične obnove in mednarodnega pomirjenia na podlagi kon. kretnega programa s točnimi termini, kakor jih nakazuje resolucija centralnega odbora od 9.—11, januarja. Vodstvo poziva parlamentarne skupine, naj svojo akcijo v fazi posvetovanj vskladijo s to smernico, in si pridržuje sklicanje centralnega odbora.« Vecchietti, Basso, Lussu, Lami, Gatlo, Valori in Foa so dali naslednjo glasovalno izjavo: «Ne moremo soglašati s prvim delom resolucije, v katerem se izraža ocena kongresa KD, s katero se ne strinjamo, ker ne podčrta njego- iiimmiHimiiiiiiiiiiiMmiiiitimiimiitiiimiiitiiifiHiiimiiiiiMimmiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiii Adula zahteva od OZN večjo vojaško pomoč za izgon plačancev NEW YORK, 2. — Kongoški ministrski predsednik Adula je prišel danes z letalom v New York. Tu se je sestal s tajnikom OZN U Tantom in je zvečer govoril na plenarni seji skupščine OZN. V ponedeljek se bo sestal v Wa-shingtonu s Kennedyjem in z Deanom Ruskom, Na plenarni seji glavne Skupščine OZN je Adula izjavil, da kongoška vlada ne more dopustiti, da bi Katanga še dalje bila »polje dejavnosti za avanturiste*, ker »naša borba ne bo mogla biti končana, dokler ne bodo iz naše dežele odšli plačanci.« V ta namen je zahteval od OZN večjo vojaško pomoč. V zvezi z odnosi z Belgijo je Adula izjavil, da je Belgija po osemdesetih letih suženjstva morala priznati neodvisnost Kongu. «Na žalost, je pripomnil Adula, so Belgijci, kljub priznanju neodvisnosti, zatajili svoje obljube in sprbžili številne ovire. Kljub temu pa kongoška republika ni sovražno razpoložena do Belgije. Po neodvisnosti lansko leto, je dodal Adula, se je naš narodni he-c- -‘.»iiu zavezništvo z uesm- roj Patrice Lumumba znašel ’ smatral za neaktualno to I pred katastrofalnim položa- DANES #ilaanJ;5niJeva vl»da Je odsto. ta>a s tem se je začela prva Doi|(i. konkretnega izvajanja Je ,ll*e levega centra, ki jo še«! ,° prepričljivo odobril demokristjanski >Vo?iCialistično vodstvo je na loyi seJt že dalo svoj prvi od-,i na kongresni predlog v'adi- de sodelovanja v novi J* k« v°dstvo Je mnenja, da in Jt°n8resnj sklep pozitiven ža dokončni odgovor po-V,f do objave programa no-V|ade. vferaj se je zvedelo — »tj v** neuradno — o čem tfetu_r!žgovarjala na svojem *'ho'l^rn sestanku Gromiko in 6ou?J,SOn: v VVashingtonu tietoinsjo, da je edini nov Jih iVl v sovjetskih predlo-*ip da bi bil zahodni Ber-flrKv.st°Pan kot samostojna flv»h K,a v OZN Poleg ostalih "Jato 1rmčij. Hkrati pripornikih:’ da Sre torej za novo Nei^P. Predioga uleže o treh vnovijj ”• ^poredno pa se govori, da je sovjet- akciua,la začela diplomatsko lenjiu da b> dosegla ureditev Lt«dni g* vprašanja z nepo-Mirt ‘mi pogajanji z Bonnom. Jtfiu-, ,se to so bolj ali manj -Hltn . a u*ibanja. Kolikor t**»l , *konkre!no>i ižiavo je ?*k r 1,10 bonnski veleposla-Jt dei^Ve v VVashingtonu, ki da je za oceno /ad-Jdskcvskega razgovora Pri vs in lem pa ?eye '•Pomembnejša plat za-^hi^sotovosu v Moskvi in £,,n«tonu. S? Ž,n,aoilna za ravnan je s « Je izjava franco- !a bnJ>ravos°dnega ministra, Nn«"?, «°d i». t. m. dalje ;°fc| n'ki OAS prav tsko kot {kut* a'žirske osvobodilne % .Podvrženi v zaporih re-\e|Ja za običajne zlo-*®0ra"; Vesti o doseženem **ifsir« u med francosko in **tji ao vlado so včeraj iz-' Namesto njih je prišla izjava iz alžirskih krogov v Tunisu, da bo potrebno čakati najmanj šest tednov, preden bo objavljeno skupno sporočilo o morebitni ustavitvi so. vrainosti. Toda fašisti OAS so se prvič po aretaciji svojega voditelja zopet oglasili z eksplozijo v Parizu, ultrasi so v Orrmu kar v bolnišnici u-strelili nekega bivšega alžirskega komunista, v Alžiru pa nekega advokata kar v njegovi pisarni. Za sedanje politično stanje v Afriki je značilna in važna naslednja ocena, ki jo Je dal predsednik alžirske vlade Ben Heda o konferenci v Lagosu: «Ta konferenca ni dosegla smotrov, ki si jih Je spočetka določila, kajti odsotnost Alžirije m posledice, ki iz tega izhajalo, so močno vplivale na razgovore.il Adula, ki se Je te konferen-ce udeležil, je včeraj izjavil v Nevv Yorku na seji generalne skupščine OZN, da ne bo dopustil vmešavanja od zunaj, da Je bi| Lumumba «naš narodu, heroju, da zahteva odhod plačancev iz Katan-ge itd. Toda nič ni povedal, kdaj bo izpusti) podpredsednika svoje vlade Antoina Gi-zengo na svobodo. V Južni Ameriki, v Argentini, Je po konferenci v Punta del Esie nekaj novega: vojaški voditelji so nezadovoljni s popustljivim stališčem, ki ga je zavzel zunanji minister do Kube. Predsednik Frondizi kaže znake popuščanja pred temi vodiielji in zunanji minister se mora zagovarjati. Včeraj zjutraj so morali vsi pripadniki pehote, mornarice in letalstva ostati v vojašnica h a vojaški voditelji so zahtevali prekinitev diplomatskih odnosov s Kubo. Tudi v Laosu se Je stanje poslabšalo, kajti predsednik vlade B m Um je nepričakovano sporočil, da se ne bo sestal s Suvanu Fumo zaradi sestave koalicijske vlade. jem: Naša prva skrb je bila vzpostavitev narodne enotnosti, 2e od ustanovitve je moja vlada proglasila odločenost, da odpravi secesijo Katange*. Predstavnik sovjetske delegacije v OZN je na tiskovni konferenci izjavil, da je ta delegacija še vedno mnenja, d« bi bil sestanek Varnostnega sveta za izvajanje resolucije o Kongu koristen. Poudaril je, da v nasprotju z nekaterimi trditvami je sovjetska delegacija stopila 25. januarja v stik s kongoško delegacijo v OZN v zvezi z zahtevo za sklicanje seje Varnostnega sveta. ----#»--- Pritisk vojske na Frondizija BUENOS AIRES, 2. — Vsa argentinska vojska (pehota, letalstvo in mornarica) je od današnjih jutranjih ur v vojašnicah. To je posledica položaja, ki je nastal v Argentini. medtem ko so vojaški voditelji zahtevali prekinitev diplomatskih odnosov s Kubo. Ta ukaz so izdali po sestanku med predsednikom Frondi-zijem, zunanjim ministrom Carcanom in vojaškim ministrom. Kakor je znano, so vojaški voditelji zahtevali o-stavko zunanjega ministra Carcana. Vojaki zahtevajo njegov odstop, ker je na konferenci v Punta del Este zavzel enako stališče kakor Brazilija in nekatere druge države, ki niso glasovale za izključitev Kube iz Organizacije ameriških držav. Sinoči se je Frondizi raz-govarjal več ko tri ure z vojaškimi člani svoje vlade ob navzočnosti zunanjega ministra. Minister Carcano je po razgovoru izročil tisku izjavo, v kateri je rečeno: »Obrazložil sem predsedniku strogo pravne razloge, zaradi katerih se je argentinska delegacija v Punta del Este vzdržala pri glasovanju o tretjem in četrtem paragrafu resolucije, ki izključuje Kubo iz Organizacije ameriških držav. Ponavljam, da je naša delegacija ocenila nevarnost komunističnega prodiranja na a, meriški kontinent zaradi stališča kubanske vlade, ki se je izrekla za marksistično-le-ninistično. Pravni razlogi, zaradi katerih smo se vzdržali, nikakor ne zmanjšujejo naše odločenosti, da se postavimo po robu komunizmu v naši deželi in na celini, in v ničemer ne zmanjšujejo naše solidarnosti z državami, ki so odobrile resolucijo o izključitvi. Argentina je odločena spoštovati svoje obveznosti na podlagi demokratičnega sistema mednarodnih ustanov Organizacije ameriških držav*. V argentinski prestolnici pa še vedno krožijo govorice, da bo Carcano kmalu odstopil, in da ga bo nadomestil sedanji argentinski poslanik v VVashingtonu Emilio Donato del Carril, Zvedelo se je tudi, da so poklicali v Buenos Aires argentinskega poslanika na Kubi Amodea. V nekaterih krogih zatrjujejo, da je Frondizi spet kapituliral pred vojaki in da je baje sprejel načelo prekinitve diplomatskih odnosov s Kubo, kakor zahtevajo vojaški voditelji. Zahteval pa je baje nekaj času. preden se uradno sporoči ta prekinitev, in sicer iz »tehničnih in drugih vzrokov*. vih dvoumnosti in ker jo bo treba vsekakor poglobiti na prihodnjem zasedanju centralnega odbora: glasujemo pa za drugi del, Vci zadeva programske pogoje, ki obvezujejo PSI, in ki jih je odobril centralni odbor.« Vodstvo KPI pa je po za. ključku seje izdalo naslednje sporočilo: »Vodstvo KPI je po-slušalo obsežno kritično poročilo tov. Pietra Ingraa o delu in zaključkih neapeljskega kongresa KD. V diskusiji o tem poročilu smo obravnavali teme perspektive, ki se odpira danes akciji za dejanski obrat v levo v notranji politiki, in diskutirali o nalogah, ki se postavljajo pred delavski razred, delovno ljudstvo in komunistično stranko, da bi razvili to akcijo. Sklenili smo predložiti vsa ta vprašanja centralnemu odboru, ki se bo sestal 12. t.m.». Po seji je Togliatti izjavil novinarjem, da se po zaključkih kongresa KD ((postavljajo pred demokratične stranke in ljudske množice važne in nove naloge za dejanski obrat v levo. O tem bo razpravljal centralni odbor«. Glavni odbor KD se bo sestal prihodnji ponedeljek in izvolil predsednika, političnega tajnika stranke (ki bo nedvomno Moro) .namestnike tajnika, vodstvo stranke in druge organe stranke. Komentarji tujega tiska o zaključkih kongresa KD so v glavnem pozitivni: tudi nemški tisk, ki je v začetku izražal precejšnjo zaskrbljenost glede posledic politike levega centra, izraža danes neprimerno objektivnejše ocene. Tako n.pr. hamburški dnevnik »Die Welt» celo dopušča, da bi nova usmeritev KD u-tegnila pozitivno učinkovati na socialni in demokratični razvoj Italije in dodaja, da bi »odprtje v levo* utegnilo koristiti »višjim interesom celotnega zahodnega zavezništva*, če bi dejansko prispevala k zaželeni utrditvi demokracije v Italiji. Tudi angleški tisk se izraža zelo pohvalno o Moru in pripominja (•Economist*), da se je »še pred letom dni zdelo nemogoče, da bi velika italijanska katoliška stranka mogla sprejeti drugačno usmeritev*; po mnenju tega lista bi mogli klep kongresa v Neaplju o-značiti za »čudež*; s tem, da si je dala »nedvoumno platformo levega centra*, je KD našla »novega voditelja in nov slog*. »Financial Times* pa s svoje strani pripominja, da se na borzi niso uresničile «a-pokaliptične napovedi skrajne desnice*: cene so se obdržale na »zadovoljivi višini*. Ameriški tisk skuša analizirati vzroke, ki so privedli KD (rimski dopisnik lista «Wa- I rala imeti zadostno parlamen-shington Post*) navaja na-1 tarno večino*, slednja dva razloga: 1, dej- stvo, da izredni gospodarski razvoj teh poslednjih let, »brez ustreznih socialnih reform in modernizacije institucij*, ni preprečil, da komunisti ne bi dosegli večjega števila glasov; 2. ugotovitev, da je danes možna nova razporeditev političnih sil, potem ko je Nenni izrazil svojo pripravljenost »igrati konstruktivno vlogo v italijanski notra. nji politiki, ne da bi postavljal vprašanje glede italijanske pripadnosti atlantskemu zavezništvu*. Paul Banker (»Baltimore Sun*) pa označuje sklep kongresa KD kot »politično potezo zgodovinskega pomena* in^ zaključuje: »Opazovalci menijo, da bo A. Fanfani, na podlagi tega mandata, predložil nov program obsežnih gospodarskih in socialnih reform, ki bo pritegnil socialiste; smatra se, da bodo socialisti glasovali za novo vlado v vprašanjih notranjega značaja, medtem ko se bodo dobrohotno vzdržali pri glasovanjih o zunanji politiku Toda tudi z njihovim vzdržanjem bi koalicija mo- A. P. ---«»--- Ameriška letališča za nizozemska letala ki prevažajo vojake WASHINGTON, 2. — Skupi-na 110 nizozemskih vojakov, ki potuje z letalom družbe «KLM» na Zahodno Novo Gvinejo, se bo ustavila na raznih ameriških trgovskih letališčih. Predstavnik ameriškega državnega departmaja Whi-te, ki je to sporočil, je dejal, da je nizozemska vlada «dala zagotovila ameriški vladi«, da bodo vojaki «potovali v civilni obleki in ne bodo imeli pri sebi orožja«. Na pripombo, ali ni morda ta ameriški sklep v nasprotju s trditvijo VVashingtona, da hoče biti nevtralen v sporu zaradi Zahodne Nove Gvineje, je White dejal, da bodo omenjeni vojaki «samo zamenjali drugih 110 vojakov«, ki so že odpotovali z Nove Gvineje. Francoska vlada se pripravlja na možnost ultrasovskega udara Tudi pripadnikom FLN bodo v zaporih ukinili politični režim Demonstracije ultrasov v zaporu «Sante» - Ben Heda spet v Tunisu - Danes seja alžirske vlade - Sporazum ni še tako blizu Pa je sporočil, da bodo od 10. februarja dalje pripadniki OAS in prav tako tudi borci alžirske osvobodilne fronte podvrženi v zaporih režimu, ki velja za običajne zloč.nte, in ne bodo imeli več pravice do režima političnih jetnikov. Policija nadaljuje izredne operacije, ki jih je začela prejšnji teden in ki so pripeljale do aretacije voditelja teroristov Castilla. Na podlagi dokumentov, ki so jih zaplenili na njegovem domu, so do sedaj aretirali dvajset oseb PARIZ, 2. — Notranji minister Roger Frey je v intervjuju pariškemu popoldnevniku «Paris Presse« izjavil, da je vlada odredila izredne varnostne ukrepe na pariškem področju ob podpori oklepnih vozil, da prepreči sleherni poizkus upora OAS. Izrekel je prepričanje, da ima vlada na razpolago zadostne sile, da z njimi lahko naglo stre vsak poiz,kus OAS. Ni pa izključil možnosti poizkusa ustvarjanja neredov. Dejal je: «Ne verjamem, da bo prišlo do,obšir-ne akcije, toda opravka i-mamo s takimi blazneži, da ne izključujem vsaj omejenega poizkusa izzivanja neredov. Z elementi, ki jih i-mam na razpolago, bo vsak tak poizkus strt, vendar pa je bolje pokazati, da smo zelo močni, v upanju, da ne bomo prisiljeni uporabiti sile.* Zatem je minister izjavil, da so redne policijske sile v Parizu, približno 22.000 mož, o-krepili s petim; stotnijami republikanske garde s skupno tisoč možmi in s trideset eskadroni orožništva s skupno 4500 možmi. »Gre, je dejal minister, za zelo močno udarno silo K temu je treba dodati več težkih in lahkih tankov in oklepnih avtomobilov, o-premljenih s strojnicami. Pripomnil je: ((Nekateri elementi teh sil so pripravljeni na in. tervencijo po zelo kratkem predhodnem obvestilu vsak trenutek podnevi in ponoči.« Pravosodni minister Chenot Zapornikt OAS v tem zaporu so priredili nocoj hrupno demonstracijo' in niso hoteli oditi v celice. Paznikom so pri. šli na pomoč policaji v polni bojni opremi, m šele po dolgem trudu jim je uspelo pf-pričati zapornike, da so se vrnili v celice. Do demonstracije je prišlo, ker pazniki niso hoteli danes zjutraj odpreti celic, da s tem protestirajo proti preobremenjenosti dela v tem zaporu. Vsako jutro morajo namreč odpreti celice. Ker uživajo zaporniki režim političnih kaznjencev, lahko ves dan hodijo od celice do celice, na dvorišča in po drugih prostorih; zvečer pa jih pazniki spet zaprejo v celice. Na vsa- areurau ovajsei useu. kih ,cn ,annrn;|,m, na „„ Med temi je tud_i_ njegova pri- ma; 1‘,riie naznBU Ti so se jteljica, mlada Nemka, ki pa se zdi ,da ni nič vedela o njegovi politični dejavnosti. V zadnjih štirindvajsetih urah je policija preiskala na področju Pariza nad 11.500 avtomobilov z več kakor IfiOOO potniki: razen tega je preiskala 9.300 pešcev. Iz zapora Sante je danes zbežal poročnik Alain Bou-grenet, ki je zaprt od septembra zaradi dezertiranja. Odšel je iz zapora nemoteno skozi glavna vrata. Neki obiskovalec mu je prinesel potvorjene dokumente in potvorjeno dovoljenje za obisk. Pri vhodu se je Bougrenet opravičil, «ker je pozabil položiti dokumente, ko je vstopil«, in je nato mirno odšel kakor vsj drugi obiskovalci. ............■■iiiiii................................mm..mmmmnmm.. Sovjetski predlog o Berlinu sporočen Thompsonu Zahodni Berlin naj se kot ločena država sprejme v OZN skupno z obema Nemci jama Thompson je včeraj poročal trem zahodnim poslanikom v Moskvi - Posvetovanja v Washingtonu - Oddaje moskovskega radia za Severno Ameriko WASHINGTON, 2. — Ameriški državni departma je dobil prvo poročilo poslanika Thompsona iz Moskve o njegovem včerajšnjem razgovoru z Gromikom. Thompson sporoča, da bo poslal pozneje izčrpno poročilo. V Moskvi pa je Thompson poročal o svojem razgovoru poslanikom Velike Britanije, Francije in Zah. Nemčije. V poučenih krogih v Wa*------------ shingtonu zatrjujejo, da je Thompson včeraj zavrnil zadnji sovjetski predlog glede Berlina, ki mu ga je sporočil Gromiko 12. januarja. Zatrjujejo, da je sovjetska vlada predlagala, naj bi zahodne sektorje Berlina spremenili v posebno demilitarizirano državo, ki bi jo sprejeli ločeno v OZN, prav tako kakor Vzhodno in Za- do tega koraka. VVollemborg | hodno Nemčijo. V Wasmngtonu trdijo, da je novi sovjetski predlog samo propagandna gesta in poizkus, da doseže priznanje Vzhodne Nemčije in hkrati loči zahodni Berlin od Zahodne Nemčije. Pripominjajo, da gre za novo predložitev »teze o treh Nemčijah«. Dalje ugotavljajo, da je Sovjetska zveza svoj čas predlagala ločen sprejem v QZN dveh Nemčij, in da so se zahodne države temu uprle, sedaj pa predlaga ločen sprejem v OZN tudi zahodne- iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiitiiitinitiiiiiniiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiii S konference predstavnika zunanjega ministrstva FLRJ O vsebini pisma Hruščeva O sestanku v Punta del Este Tito verjetno ne bo za sedaj obiskal Sudana - Datum Gromikovega obiska v Beogradu še ni določen (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci izjavil v zvezi z odhodom predsednika republike maršala Tita v Egipt, da obstaja obojestranska želja Jugoslavije in Sudana, da maršal Tito obišče Sudan. »Toda, je dodal Kunc, za sedaj ne bi mogel reči, da bo predsednik republike ob tej priložnosti obiskal tudi Sudan.# V zvezi z resolucijo, ki so jo Združeni narodi sprejeli o Angoli, je Kunc izjavil, da je Jugoslavija dajala vso podporo borbi angolskega ljudstva za osvoboditev, katerega pravico do neodvisnosti so priznale vse članice Združenih narodov razen Portugalske, ki je bojkotirala zasedanje, Španije, Južnoafriške zveze in Francije, ki se je vzdržala. Kunc je dodal, da bo Jugoslavija nadaljevala to podporo in prispevala k izvajanju resolucije. Zahteva, ki jo je Gizenga naslovil predsedniku kongoške vlade, naj ga izpus:ijo na svobodo, je po mnenju Kunca popolnoma utemeljena. ((Posebno nas skrbi, je dejal Kunc, da je akcija proti Gi-zengi vsklajcna s premišljenim poskusom da se žira položaj tujgga eksponenta in zločinca Combeja.« Odlaganje spoiazumne rešitve alžirskega vprašanja na osnovi zadovoljitve upravičenih zahtev alžirskega ljudstv« povzroča vse težje zapletljaje na škodo osnovnih interesov alžirskega in francoskega ljud-stva. V zvezi s konferenco latinskoameriških držav v Punta del Este je Kunc dejal, da Jugoslavija ne more oceniti kot pozitivno delovanje, s katerim se preprečujejo in otež-kočajo mednarodni odnosi zaradi razlik družbeno-politične ureditve. »Zato delimo zaskrbljenost in razumemo razloge Brazilije, Mehike in drugih držav Latinske Amerike, izražene na konferenci,# je pripomnil Kunc. Kunc je odgovoril tudi na vprašanje novinarjev, kaj sta vsebovali pismi, ki ju je predsednik republike prejel od Hruščeva in predsednika kanadske vlade Diefenbakerja. Pismo Hruščeva, ki ga je pred dnevi izročil predsedniku republike sovjetski veleposlanik v Beogradu Jepišev, se je nanašalo na nemško vprašanje, medtem ko se je pismo Diefenbakerja nanašalo na zad. nji potres v Dalmaciji in na pomoč, ki jo je kanadska vlada poslala Jugoslaviji po kanadskem Rdečem križu. Na zanimanje novinarjev, kdaj bo sovjetski zunanji minister Gromiko obiskal Jugo. nisije- slavijo, je Kunc pripomnil, da legali- je kil obisk Gromika v Jugoslaviji že dogovorjen med o-biskom Koče Popoviča v Sovjetski zvezi. Datum obiska pa je stvar sporazuma obeh vlad. N« vprašanje, kako ocenju- Gromiko 12. januarja Thompsonu, predvideva tudi, da bi na podlagi ločenega protokola ZDA, Velika Britanija, Francija in SZ dobile zagotovila o svobodnem tranzitu njihovega osebja v zahodni Berlin po ozemlju Vzhodne Nemčije. Pozneje bi Sovjetska zveza podpisala mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. V Washingtonu se je bonnski poslanik Grewe razgovar-jal danes popoldne z državnim tajnikom Deanom Ruskom. Še prej se je Grewe udeležil sestanka «odbora poslanikov«, na katerem je pomočnik državnega tajnika Kohler poročal o včerajšnjem sestanku Thompsona z Gromikom. Grewe je izjavil, da je prezgodaj, da bi lahko ocenil ta razgovor. Pripomnil pa je, da je ((najpomembnejša plat zadeve negotovost«, v kateri se zdi, da sta ena in druga stran. V Washingtonu ugotavljajo, da je v sovjetskih predlogih edini nov element ta, da bi bil Berlin zastopan v Združenih narodih poleg ostalih dveh Nemčij. Sovjetski načrt spremljajo tudi zagotovila o zaščiti demokratičnih pravic Berlinčanov. V VVashingtonu ugotavljajo tudi, da je sovjetska vlada začela diplomatsko akcijo, da bi dosegla u-reditev nemškega vprašanja z neposrednimi pogajanji z Bonnom, in pravijo, da ta • kampanja* ne pušča političnih krogov v Zahodni Nemčiji »v popolni indiferentnosti*. Predstavnik zveznega kanclerja v Bonnu pa je nocoj izjavil, da so zadnji sovjetski predlogi »povsem neumestni in fantastični*, razvijali,« je dejal Kunc. I Iz Bonna poročajo, da so B. B. I sovjetski predstavniki stopili ga Berlina kot države. | v stik tudi z ameriškimi diplo- «Washington Post« piše, da matskimi predstavniki v za-dokument, ki ga je predložil' hodnonemški prestolnici, da je rezultate kongresa demo-krščanske stranke v Neaplju v zvezi z notranjim razvojem v Italiji in razvojem italijan-sko-jugoslovanskih odnosov, je Kunc izjavil, da je kongres notranja zadeva Italije, in da ga zato ne more komentirati. «Kar pa se tiče odnosov med Jugoslavijo in Italijo, so ti odnosi sedaj dobri, in verjamem, da se bodo v bodoče še bolj | prikažejo, da bi sovjetski predlog bil v korist tudi ZDA iz dveh vzrokov: ker bi odvzel mnogo važnosti medza-vezniškim nesoglasjem, kar se tiče pogajanj o Berlinu, in ker bi postavil berlinsko vprašanje na pot, ki bi bila ločena od drugih velikih svetovnih vprašanj in bi nastale nove možnosti ublažitve napetosti v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zadnji znak o prizadevanjih Moskve za ublažitev napetosti v odnosih med Vzhodom in Zahodom vidijo v Washingto-nu tudi v dejstvu, da je moskovski radio oddajal danes program, namenjen Severni Ameriki, V tej oddaji se poudarja, da je sožitje med o-bema sistemoma mogoče, in da ideološka nasprotja med o-bema blokoma niso preprečila plodnega sodelovanja v drugi svetovni vojni. Toda na drugi strani je šest ameriških radijskih postaj v Kaliforniji, Texasu, Luisiani in New Yorku začelo danes poizkusno oddajanje programov moskovskega radia, pri čemer pravijo, da imajo namen «dati ameriškemu ljudstvu možnost, da se prepriča o lažeh in obrekovanjih, ki jih\sovjetski radio nepretrgoma širi proti ZDA«. Jedrska eksplozija v SZ WASHINGTON, 2. — Ameriška komisij# za atomsko e-nergijo javlja, da so v Sovjetski zvezi izvršili danes zjutraj podzemeljsko jedrsko eksplozijo na področju Semipalatinsk. Francoska policija pregleduje ponoči številne avtomobile v okviru akcije proti OAS maj trije pazniki. Ti so večkrat pritožili, toda zaman. Zato so danes sklenili, da ne bodo odprli celic. Ko so dobili obliubo, da bodo njihove zahteve proučili, so celice odprli. Zaporniki so zaradi zakasnitve dvignili velik hrup. Se posebej so protestirali zvečer. ko se niso hoteli vrniti v celice. Tudi ko so jih spravili v celice, so še dolgo vpili in tolkli s posodo po zidovih. Umirili so se šele pozno zvečer. V zvezi s položajem v Alžiriji je predsednik komisije za obrambo v narodni skupščini izjavil, da je predsednik vlade sklenil, da zaradi sedanjih okoliščin v Alžiriji ne bo mogla nobena parlamentarna komisija poslati tjakaj svojih delegacij v februarju. Po treh dneh molka so se teroristi OAS v Parizu danes spet oglasili. V prvih popoldanskih urah je nastala v neki palači močna eksplozija, ki pa ni povzročila žrtev. Ker •v tej palači ne stanuje nobena znana osebnost, je verjetno, da je hotela OAS s tem atentatom predvsem opozoriti javnost, da zadnji ukrepi policije niso uspeli preprečiti njene dejavnosti. PARIZ, 2. — Dr. Lagzaul. ki je posebni odposlanec kralja Hasana pri alžirskem ministru Ben Beli, je prišel danes v Pariz ter se je dolgo raz-go varjal z Ben Belo in ostalimi ministri v gradu Aunoy. Danes se je vrnil v Tunis iz Rabata predsednik alžirske vlade Ben Heda. Izjavil je, da je zadovoljen, ker se je vrnil v Tunizijo, »ki je sestavni del arabskega Magreba*. O svojih razgovorih v Maroku je izjavil: »Kralj Hasan in njegovo ljudstvo sta me prisrčno sprejela. Stopil sem v stik z alžirskimi begunci, z narodnoosvobodilno vojsko in z aktivnimi delavci alžirske osvobodilne fronte. Zagotovljena je popolna podpora kralja Hasana in maroškega ljudstva alžirskemu ljudstvu, ki se bori za neodvisnost. V tem je dokaz solidarnosti med državami velikega Magreba, kakor tudi o enotnosti Magreba. Veliki Magreb je sedaj v polnem razvoju in upam, da se bo ta enotnost razširila in okrepila*. Pred odhodom iz Casablance je Ben Heda izjavil, da so po razgovorih v Maroku prišli v novo fazo alžirsko-ma-roških odnosov v okviru arab. skega Magreba, ki je eden glavnih smotrov alžirske vlade. Pripomnil je: «V bližnji prihodnosti ne bo alžirska vlada štedila z napori v korist miru, pri čemer bo seveda upoštevala tudi poznejša velika vprašanja. Ta mir, ki ga alžirsko in francosko ljudstvo želita, je mogoč v neodvisni in suvereni Alžiriji in v okviru njene zemeljske celovitosti. Ta načela so podlaga delujoče solidarnosti, ki jo uživa Alžirija in ki je našla svoj izraz v stališču, ki so ga nedavno zavzele nekatere afriške države do konference v Lagosu. Ta konferenca ni dosegla smotrov, ki si jih je spočetka določila, kajti odsotnost Alžirije s posledicami, ki iz tega izhajajo, je močno vplivala na razgovore. Danes odhajamo iz Maroka z globokim prepričanjem, da smo napravili odločen korak naprej k uresničenju naših skupnih smotrov.# Podpredsednik alžirske vlade Krim Belkacem in državni minister Ben Tobal pa sta danes prispela na rimsko letališče na svoji poti iz Ženeve v Tunis. Kakor poroča agencija UPI, predvidevajo v alžirskih krogih v Tunisu, da bo potekla vsaj šest tednov, preden bosta Francija in alžirska vlada napovedali morebitni sporazum o ustavitvi sovražnosti v Alžiriji. Alžirska vlada se bo verjetno sestala jutri v Tunisu, da prouči položaj. Zunanji minister Dahlab bo baje poročal vladi o dveh glavnih ovirah, ki ju je treba še premagati: določbe sporazuma za ustavitev sovražnosti in sestava začasne izvršilne oblasti. V alžirskih krogih zatrjujejo, da se je alžirski zunanji minister Dahlab ob povratku v Tunis razgovarjal v Evropi s francoskim ministrom za alžirske zadeve Joxejem, Časnikar* jem je Dahlab dal razumeti, da napoved ustavitve sovražnosti ni tako blizu. Na vsak način pa pritiče dokončen sklep o tem narodnoosvobodilnemu svetu. Tajna pogajanja s Francijo se bodo eventualno obnovila po seji vlade, ki bo jutri, in po de Gaullovena govoru po televiziji. V Indiji volitve od 19. do 24. februarja NEW DELHI, februarja — Indijski nacionalni kongres, vladajoča stranka od osvoboditve Indije dalje, samozavestno pričakuje parlamentarne volitve. To dejstvo pa ne zmanjšuje predvolilnega dinamizma in tudi Kongresu ne zagotavlja gotovosti iz prejšnjih časov. Kongres je v dolgotrajnem boju proti angleškemu kolonializmu inmed graditvijo neodvisne Indije prerastel v pravega političnega orjaka in je vsekakor tudi dandanes dominanten činitelj na indijskem prizorišču, vendar so se spremenile mnoge stvari v njem in okrog njega. Politična konstelacija, v kateri je Kongres prej nahajal več stikališč z levico, saj je bila ta enotnejša kakor je danes, in v kateri desničarske stranke niso povzročale večjih preglavic vladajoči stranki od njihovega pendanta v samem Kongresu, se je nekoliko spremenila. Posledice ekonomske pre-grupacije in razrednega razslojevanja v času, ko se indijska družba dviga je zaostalosti in gradi moderno ekonomijo — v kateri zasebni sektor raste vzporedno z javnim in izkorišča pri tem priložnost, da se utrjuje na področjih, ki jih javni sektor ne more kriti z omenjeno akumulacijo — postajajo z dvobojem političnih gesel in predvolilnih manifestov čedalje - jasnejše. V predvolilnem boju poteka postopoma ob vsem niansiranju politične - ekonomskih o-predelitev prav lahko o-pazljiva polarizacija sil. Poglavitna bitka se bije med pristaši načrtnega gospodarstva, s poudarkom na javnem sektorju, in tistimi, ki so za »svobodno iniciativo in večje individualne svoboščine*, pa proti usmeritvi na graditev družbe »po socialističnem zgledu*. Za tak zaključek o predvolilnem eksponiranju političnih tokov ni videti, da bi ga bilo mogoče popraviti do volitev od 19. do 24. februarja. Opazovalec, ki Je od blizu spremljal, kako je bil volilni program predložen na letnem zasedanju Kongresa v Patni in v katerem se volivcem ne obliublja mnogo, ampak še bolj zahteva podpora za nadaljevanje dosedanje politične in ekonomske smeri, je mogel sklepati, da ni bilo nič spornega v stališču kongresovcev do opozicije na desni strani. O-paziti je bilo njihovo prizadevanje, da se na tem zborovanju poudarijo stališča, ki jih ločijo od desnice. Vtem ko je bilo na obtožbe levice slišati odgovore v zmernem tonu, pa so desničarske sile močno napadali, posebno še stranko Svatantra, ki izraža v glavnem interese velikega kapitala. Odmikanje od desnice v govorih vidnih voditeljev stranke se je razlikovalo toliko, kolikor je razdeljen sam Kongres, kar je njegov predsednik Sandživa Redi imenoval »večjo nevarnost kot pa je izzivanje komunalističnih in reakcionarnih strank*. Najtrdnejše stališče je pokazal Nehru. Poudaril je neizogibnost »indijske* specifične poti v socializem* v kontekstu splošnih prizadevanj »sodobnega sveta, ki ne more obstajati brez socializma*. Imel je močne razloge za napad na reakcionarne sile, ker se je tiste dni po kongresnem področju šušljalo, da bi bilo moč sodelovati z desničarskimi strankami v državah, v katerih imajo pomembno podporo. Kongre-sovem Kamal Najan je ce- lo formuliral tak predlog s kongresne tribune. Nehru Je zavrnil to »fantastično sugestijo*. Odgovori Svatantri, ki se poteguje za »svobodno* e-konomijo, pač v prizadevanju, da bi upostavil odnose iz dobe zahodnega liberalnega kapitalizma, so namenjeni tudi ultradesni-čarju Džan Sangu, ki prav tako terja več svobode za zasebna podjetja. Njegova narodna stranka, ki v marsičem spominja na fašistične formacije, je bila postavljena v Patni v splošno kategorijo razvpitih komunalističnih organizacij, ki razpihujejo versko in nacionalno nestrpnost. Džana Sanga seveda ne kaže podcenjevati, ker pomeni močnega tekmeca KP Indije. Pradža socialistični stranki in Svatantri pri potegovanju za mesto poglavitne opozicionalne stranke in odreka pravico obstanka vsem drugim skupnostim in ideologijam mimo »čistih Indijcev in pravovernega hinduizma*. Stališče Kongresa do levice po Pathi je ostalo v prejšnjih mejah. Pradža socialistični stranki se ni posrečilo dobiti mesto med Kongresom in KP Indije in njena kritika ne skrbi posebno vladne stranke. Bolj do živega ji gre obtožba komunistov, ki so nastopili z geslom, da so v povojni Indiji »bogati postali še bogatejši, revni pa še revnejši*. Kongres pri-poznava, da je »povečanje združenega zasebnega sektorja v preteklih desetih letih ustvarilo nove probleme* in se v volilnem programu poteguje za »nekatere omejitve visokih dohodkov ne samo z obdavčitvijo, ampak tudi z drugimi sredstvi*. Ko izreka glasilo KP Indije «New Age* svoje nezaupanje glede te predvolilne obljube Kongresa, poudarja, da argument zaposlitve dvanajst in pol milijona ljudi v času prvih dveh petletnih planov ne more ovreči trditve glede nadaljnjega »osiromašenja revnih*, »ker se Je v istem času povečalo število nezaposlenih*. V zunanjepolitični debati v Patni je prevladovala Goa, kar je desnica hudo zamerila Kongresu in ga obtožila, da preveč izrablja osvoboditev Goe za predvolilne namene, zlasti kot podporo kandidaturi obrambnega ministra Krišna Menona, ki ima pri volitvah močnega nasprotnika v neodvisnem kandidatu Kripalaniju. Sicer pa napadajo desničarji vladno zunanjo politiko najbolj zato, ker temelji na »abs-tratknih konceptih o koeksistenci in neangažira-nosti*. Nehrujeva zunanja poli-ka ima večjo podporo pri komunistih kakor v vrstah Pradža socialistične stranke, katere predsednik Ašok Mehta večkrat prav ostro kritizira »popustljivost do kitajske napadalnosti*, odmika pa se od vladne politike tudi v nekaterih drugih zunanjepolitičnih vprašanjih. KP Indije opredeljuje svoje stališče s »splošno podporo indijski zunanji politiki in z zahtevami, da bi bala leta trdnejša in stalnejša.* Ohranitev neodvisnosti dežele, neangažiranost med bloki, končanje kolonializma in urejanje mednarodnih problemov z miroljubnimi sredstvi ostajajo temeljna načela indijske zunanjepolitične smeri po Patni in po Goi, ki po Nehrujevi besedah »ni niti za trohico spremenila indijske zunanje politike*. Moma BLAGOJEVIC V kratkem času že drugi protest Benečani ne marajo na katerokoli ladjo Pred dnevi so potniki krmarja prisilili, da je peljal, kot so hoteli oni, včeraj se pa niso hoteli vkrcati na ladjo, ki jo je prevozno podjetje določilo ft ti fige ^ glprinll&he Anthony Armstrong-Jones lord Snowdon, mož princese Margaret, se je pripeljal v službo na sedež lista «Sunday Times« miiiiiiiiiinimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniuiiniMimitiiiiniifiiMiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BENETKE, 2. — Bilo je predvčerajšnjim, ko se je okrog 150 potnikov kar polastilo neke motorne ladje občinskega prevoznega podjetja fer prisililo krmarja, da jih pelje najprej na San Nicolb na Lidu, nato pa proti Rtu Sabbioni. To se je zgodilo na enem izmed pristajališč na Ri-va degli Schiavoni iz protesta proti podjetju, ki ni dalo na razpolago primernega prevoznega sredstva. Navadno prevaža te potnike motorna ladja #Aquileia», toda ta se je dan prej nekaj pokvarila in je morala v popravilo. Podjetje je namesto te ladje postavilo na razpolago motorni čoln, ki je mnogo premajhen za prevoz vseh potnikov, ki se ob tej uri naberejo. Ko so potniki videli ta čoln, niso hoteli vstopiti. Vtem pa je prispela motorna ladja «Concordia», ki vozi na direktni progi na Lido. Potniki pa so ladjo zasedli ter poveljnika Ballarina prisilili, da jih odpelje, kot je bilo že omenjeno. Se pred odhodom so sicer hoteli uslužbenci AC NIL poklicati karabinjerje in agente javne varnosti, toda potniki so že spravili ladjo od pristajališča in poveljnika prisilili, da jih pelje, kot so hoteli. Za direktno progo na Lido pa je bilo treba postaviti druge čolne. Seveda pa so karabinjerji vseeno uvedli preiskavo. Danes pa je prišlo na istem mestu do podobne demonstracije. Potniki so zopet protestirali in to pot niso hoteli na motorno ladjo «Aquileio», ki bi naj vozila proti Rtu Sabbioni. To pot pa so uslužbenci uspeli hitreje obvestiti karabinjerje, ki so pritekli Mraz je skoraj povsod popustil Silovita burja vKvarneru je napravila veliko škodo Tisti, ki imajo manj kot 20 let, so na otoku Ponzi prvič videli sneg - Zelo hud mraz je v ZDA, kjer so ponekod zabeležili 40 stopinj pod ničlo PERUGIA, 2. Po vče- cer izboljšale, vendar je še rajšnjem sončnem dnevu je davi na Gualdo Tadino in na okolico začelo spet snežiti. Promet po mestnih ulicah, ki so jih včeraj deloma očistili, se spet s težavo razvija zaradi snega in nizke temperature. Karabinjerji so oskrbeli z živežem in zdravili blokirana naselja Rigali, Casone, Garfana in Molina di Nocera Umbra. Od davi je spet prekinjen promet po Via Flaminia. Snežni plugi državnih železnic so na delu, da bi očistili tisti del proge, kjer sta bila leta 1956 blokirana brzec in pospešeni vlak zaradi ledu in snega. CATAlNIA, 2. — Davi ob zori je termometer kazal 0 stopinj. Na avtomobilih, ki so bilf čez noč na prostem, ter na stoječih vodah in tudi po cestah je bila davi tanka plast ledu. PALERMO, 2. — Vremenske razmere na Siciliji so se si- vedno hladno. Zaradi snega so mnoga naselja v gorah še vedno blokirana, prav tako tudi ceste, dočim so nekatere prevozne le z verigami. Val mraza je povzročil veliko škode poljedelstvu, posebno zgodnji zelenjavi na področjih Vitto-ria, Niscemi, Licata in na mesinskem podeželju. Prav tako so utrpeli veliko škodo oranžni nasadi in nasadi stročnic. V ravnini Pian di Milaz-zo in Barcellona so skoraj vsi nasadi solate «Trocadero» šli po zlu. O škodi so govorili tudi na predsedstvu pokrajinske Zveze kmetovalcev, ki je nato poslalo vladi prošnjo, naj bi kmete oprostila davkov, ker so ti že pet let zaporedoma utrpeli zaradi slabega vremena velike škode. LATINA, 2. — Tudi na otoku Ponza je zapadel sneg in mladi otočani so tokrat prvič videli sneg, kajti že 20 let ni na otočje Ponze snežilo. REKA, 2. — V Kvarnem •iiiiimiiiimiiiitutMiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiimiHiiiiiiiiimiiHiMHHiiiiitiiiiHmmiiiiiMiiiiiiimfii Datum za Glenna je še 13. februar WASHINGTON, 2. — Tehniki NASA upajo, da bodo raketo «Atlas«, s katero bodo pognali na pot okoli Zemlje polkovnika Glenna, popravili že jutri. Glasnik NA SA je dodal, da so napako ugotovili v torek, ko so v raketo nalili gorivo. Datum poizkusa izstrelitve Glenna na pot okoli Zemlje ostaja nespremenjen, in sicer v najboljšem primeru 13. t.m. Ena najvažnejših točk uradnega sporočila NASA o točnih vzrokih preložitve poizkusa je v tem, da so ostanke goriva odkrili v izolacijah gornjih predelov tanka za gorivo. Tudi najmanjše »tuje telo«, ki bi prišlo v stik s posameznimi mehanizmi rakete, bi moglo preprečiti njihovo delovanje. Čeprav ni bil noben element rakete poškodovan, bodo vso raketo do podrobnosti pregledali. S svoje strani je poveljstvo ameriškega letalstva precizi- ralo, da te okvare pri »Atlasu« niso noben znak, da bi tudi. druge rakete »Atlas« bile pokvarjene in da bi zaradi tega obrambna moč ZDA bila oslabljena. Raketa »Atlas«, ki je v rabi v vojski, je enaka raketi »Atlas«, ki bo služila za odpošiljanje Glenna o-koli Zemlje in je to dejansko edina ameriška operativna medcelinska raketa. 54 tovrstnih raket je trenutno instaliranih na raznih oporiščih ZDA. Dnevnik «Washington Post« je pisal, da so podobne napake, kakršne so ugotovili pri Glennovi raketi «A-tlas«, ugotovili tudi pri nekaterih drugih raketah na raznih izstreliščih. Načelnik strateškega letalskega poveljstva general Thomas Power je dodal, da, kar se tiče poizkusnih poletov raket in izstrelkov vrste »Atlas«, niso nikoli imeli kakega neuspeh?, katerega vzrok bi bila okvara pri izolacijah v raketnih tankih za gorivo. je divjala zelo huda burja, tako da računajo, da bo kakih 1000 lastnikov predložilo reški zavarovalni ustanovi zahtevo za povrnitev škode, ki jo je povzročila na njihovih poslopjih burja. Po prvih računih je v reškem okraju vsaka peta hiša poškodovana. Največjo škodo so utrpeli na otoku Rabu in v obalnih naseljih med Novim in Senjem. Na Rabu je praktično utrpela škodo vsaka hiša, v Novem in v Senju pa okoli 80 odstotkov hiš. Veliko škodo so zabeležili tudi v Matuljah. LONDON, 2. — Vremenske razmere so se nekoliko popravile po vsej Evropi, razen v nekaterih predelih avstrijskih in švicarskih Alp, kjer grozijo snežni plazovi. Od Helsinkov do Lizbone je mraz popustil in snežni viharji so se ublažili. V vseh prestolnicah se je promet vrnil v svoj normalen kolosek, dočim ponekod še vedno ovirajo promet zaledenele ceste. Ce si ogledamo vremenske razmere od severa proti jugu Evrope, se nam nudi sledeča slika: Na Finskem predvidevajo nov sneg, vendar pa se temperatura vrti okoli 4 stopinj pod ničlo. Na Švedskem le tu in tam sneži, zato pa so ceste osrednje Švedske vse pod ledom in se promet razvija s težavo. Zahodna Norveška je deloma pokrita s snegom, kajti tod so imeli snežne viharje, kakršnih dolgo let ni bilo. Avtomobilsko cesto, ki vozi ob morju skozi fjord Osla, so izročili prometu šele prejšnjo noč, potem ko je bila blokirana nad 20 ur. Se vedno je okoli 500 vozil v snegu. Mnoga področja Norveške so izolirana in napovedujejo še nov sneg. Na Danskem se temperatura vrti okoli ničle, vendar so se razmere močno popravile. V nemških smučarskih predelih imajo idealne razmere*vendar pa se bojijo plazov, promet po nemških cestah pa je težaven zaradi ledu, ki prekriva ceste. Iz Švice in iz Avstrije poročajo o nevarnosti plazov v alpskih predelih pod 1800 metrov višine. V drugih predelih Avstrije imajo zelo velik mraz in hkrati predvidevajo nov sneg. V Franciji so se tako na cestah kot na letališčih vrnili k normalnim razmeram in .tudi železniški promet vija normalno. V Španiji in na Portugalskem se jasno in deževno vre-me menjujeta, dočim poročajo iz Anglije, da imajo za to dobo nenavadno toplo vreme, v katerem se jasno nebo pogosto prekrije, čemur sledi dež. Kljub temu v Angliji napovedujejo za prihodnjo noč naglo znižanje temperature in nov sneg. NEW YORK, 2. — Hud mraz je zajel vse severnovzhodno področje ZDA med Michiga. nom in Mainom. V tej državi so v Greenvillu zabeležili 40 stopinj pod ničlo. Y Michiganu pa je bilo na več krajih do 32 stopinj pod ničlo. Se hujši je bil mraz v državi New York, toda v mestu New York temperatura ni padla pod 10 stopinj pod ničlo. Pač pa je mesto pokrito z debelo plastjo snega. ----#»---- Francoski srednješolci v gladovni stavki PARIZ, 2. — Dvanajst tisoč ske šole in enakovredne šole je začelo danes z gladovno stavko. Vzroka za to akcijo sta dva. Meatem ko študenti pariških fakultet plačajo za kosilo v univerzitetnih menzah 110 frankov, morajo dijaki omenjenih šol plačati za isti obrok 260 frankov. Drugi vzrok pa je datum sprejemnih izpitov na višje šole. Mnogi sprejemni izpiti se namreč vrše hkrati istega dne, in se zato dijaki ne morejo prijaviti k več izpitom v istem izpitnem roku. ter skušali vzpostaviti red in mir. Toda večina potnikov (kakih 250) ni hotela na ladjo in tako je «Aquileia» odplula skoraj prazna. Podjetje je moralo poslati druge ladje, da so odpeljale potnike, ki se prej niso vkrcali. Svoj protest so potniki motivirali s trditvijo, da «Aquileia» ni več primerna za vožnjo, ki traja čez eno uro, z nekaj stotinami ljudi na krovu. Podjetje pa pravi, da je bila uporaba «Aquileie», nujna, ker je neka druga ladja pokvarjena. Med nemiri je bil neki mladenič priprt. Jugoslovanski kirurg bo predaval v ZDA BEOGRAD, 2. — Znani jugoslovanski specialist za pla-stično kirurgijo prof. dr. 'Vinko Arneri, načelnik klinike za plastično kirurgijo na medicinski akademiji v Beogradu, bo odpotoval jutri na peto mednarodno konferenco za transplantacijo tkiva v New Yorku, kjer bo predaval o zdravljenju hudih opeklin. Jugoslovanskega specialista je povabila v New Vork ameriška akademija zaradi njegove uspešne intervencije pri zdravljenju 9-letnega otroka, ki je dobil 80 odstotkov opeklin na koži. ----nit--- Bližnji proces proti vojnemu zločincu KOBLENZ, 2. — Iz urada državnega tožilca v Koblenzu sporočajo, da je bil šef preiskovalne sekcije za področje Porenja George Heuser izročen sodišču pqd obtožbo, da je sodeloval pri množičnem pokolu Judov med drugo svetovno vojno v Vzhodni Evro. pi. George Heuser, ki je bil kapetan SS, je od julija 1959 v Mainzu v zaporu. Proces proti njemu se bo začel verjetno sredi letošnjega leta. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiitiitiiiiiiiiii V ZDA lahko proslavljajo Hitlerjev rojstni dan NEW YORK, 2. — Obletnico rojstva Adolfa Hitlerja — 20. aprila — bodo letos v New Yorku proslavili na nekem trgu. To bo opravil samozvani'»fiihrer« ameriške nacistične stranke George Lincon z s srinraf.s: ssuvsrtJ.**”',01" Rockwell. 2e večkrat so obla- spremenila kritike. Konkurenčni list »Ob-server« obtožuje Thompsona, da hoče v svoje načrte za raz. širjenje časopisa »vplesti tudi monarhijo«. Tednik »Spec-tator« zatrjuje, da je Thompson »izvršil gesto, ki se bo sti Rockvvella in njegove simpatizerje aretirale zaradi motenja javnega miru. Newyor-ške oblasti so tudi že večkrat prepovedale kako javno zborovanje, ki ga je najavil »fiihrer« in sicer pod motivacijo, da bi takšno zborovanje moglo povzročiti nerede. Toda vrhovno sodišče meni, da je takšna prepoved protizakonita, kajti strah pred neredi še ne opravičuje omejevanja svobode govora. Po tem sklepu vrhovnega sodišča je Rockwell prepričan, da bo 20. aprila proslavljal rojstni dan Hitlerja na nekem trgu sredi New Yorka. ■— «>•-- V enem tednu pri prometnih nesrečah 60 smrtnih žrtev RIM, 2. — Ministrstvo za javna dela sporoča, da je v dobi med 22. in 28. januarjem 1962 bilo odvzetih 138 voznih dovoljenj, isto pa so napravili prefekti v 28 primerih. V dobi med 22. in 28. januarjem t. 1. je bilo ministrstvu za javna dela javljenih 299 prometnih nesreč, ki so terjale 60 smrtnih žrtev, 353 oseb pa je bilo ranjenih. ---«»---- «Poln idej» Anthony Armstrong LONDON, 2. — Roy Thompson, »delodajalec« Anthonyja Armstronga Jonesa, se je o svojem novem nameščencu zelo pohvalno izrazil, češ da je »poln idej«. Ocenjujoč prvi delovni dan, ki ga je mož princese Margaret dokončal pri njegovem časopisu, je lastnik lista «Sunday Times« izjavil listu «Daily Sketcb«, da ima Anthony »najrazličnejše ideje. Dobesedno me je, pa čeprav na vljuden način, bombardiral z novimi pripravljenimi programi za časopis. Formuliral je izvirne nasvete za bodočnost in to ne le za »Sun. day Times« pač pa za vse moje publikacije«. Kanadski magnat tiska je še dodal: »Popolnoma sem prepričan, da smo z lordom Snovvdonom dobili veliko pridobitev«. Medtem pa prihajajo z dru- tisoče funtov šterlingov, ki se bodo stekli v njegove žepe«. -----«»---- BEOGRAD, 2. — Sinoči je odpotovala v Avstrijo skupi, na 100 otrok iz krajev, ki so bili prizadeti od potresa. O-troci odhajajo v Avstrijo na vabilo avstrijske organizacije za skrbstvo otrok. Alojz Rebula v reviji Danas Danas, beograjska revija za kulturo, umetnost in družbena vprašanja, je v svoji 19. številki (31. I. 1962) objavila prevod nPlesa senc« Alojza Rebule. Prevajalca sta Kruno Pranjič in Jože Pogačnik. Zlasti Pogačnika dobro poznamo kot posredovalca slovenske književnosti med Hrvati in Srbi. V isti številki je Pogačnik napisal tudi daljši članek o Rebuli. Joža Horvat-Jaki razstavlja v Ziirichu Te dni razstavlja v Ziirichu v umetnostni galeriji Wolfsberg večje število svojih del slovenski slikar-sa-mouk Joža Horvat-Jaki iz Nazarij pri Celju. Slikar, ki je doslej razstavljal izven domovine že v raznih državah po svetu, se je s to razstavo prvič predstavil tudi švicarskemu občinstvu. V zagrebškem Telegramu (26. januarja) piše o njem obširno Ciril Zlobec, ki že v naslovu svojega članka poudar. ja prav dejstvo, da mora Jaki po priznanje v tujino. Na koncu svojega članka pa Zlobec sporoča, da sedaj v Ljubljani pripravlja reprezentativno, kritično odbrano razstavo najnovejših Jakije-vih del. Naš list je objavil že precej del iz Jakijeve delavnice. Nov slovenski umetniški film LJUBLJANA, 2. — Ljubljansko filmsko proizvodno podjetje »Viba film* je začelo priprave za snemanje novega umetniškega filma • Pesem in pevcu. Ecenarij za to filmsko komedijo je napisal Ciril Kosmač, režiral pa jo bo France Štiglic. Pričakujejo, da bo podjetje letos posnelo še en umetniški film, morda dva, sicer pa kakih 15 do 20 kratkih in dokumentarnih filmov. Jugoslovanska zvezna komisija za pregled filmov je izbrala sedem filmov, ki bodo zastopali jugoslovansko kinematografijo na mednarodnem festivalu od IS. do 26. februarja letos v Mar del Plati v Argentini. Med izbranimi filmi jih je pet iz zagrebškega podjetja •Zora film*, med njimi •Prometni znaki — ulični junaki*, • Taka je naša dbalti*',1 in •Izgubljeni svinčnik*. Iz proizvodnje •Sutjeska film* je •Človek brez obraza*, iz »Lončen filma* pa *Sola Vladimir*. Hrvatski kulturni delavci so prejeli odlikovanja Predsednik Izvršnega sveta Hrvatske Jakov Blaževič je včeraj izročil odlikovanja zagrebškim kulturnim in javnim delavcem, ki jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito za za* sluge na kulturnem in javnem področju. Med odlikovanimi so Krsto Hegedušič, Marjan Detoni, dr. Cvito Fi-skovič, Joža Horvat, Antonio Janigro, Vjekoslav Kaleb, dr. Ljub o Karaman, Franjo Lu- čič, Oton Postružnik, Zlatko Priča, Vanja Radauš, Petar Segedin in Rudolf Matz. Dirigent Antonio Janigro, ki ga tudi tržaško občinstvo dobro pozna, bo v letošnji pomladanski koncertni sezoni zopet dirigiral v gledališču eVerdin. Slovenska žepna izdaja »Mostu na Drini« LJUBLJANA, 2. — Državna založba Slovenije je izdala popularno delo letošnjega Nobelovega nagrajenca Iva Andrica eMost na Drini». Roman je izšel v nakladi SOGO izvodov žepnega formata. Državna založba bo izdala letos tudi knjigo izbranih del Iva Andrica. Kipar Marino Marini razstavlja v Ziirichu ZUERICH, 2. — V Zueri-škem Kunsthausu se je pr'* čela razstava italijanskega kiparja Marina Marinija. je njegova do sedaj najbolj pomembna razstava. Poleg kipov so na razstavi tudi risbe in slike, tako da je mogoče spoznati celotno delo Marinija. Kaj naj narede z lepo Venero? CARRARA, 2. — Na •Lar• go delle Poste» so postavil> kip, ki predstavlja Venero in ki ga je izklesal kipar iz Carrare Buttini, ki ie pred kratkim umrl. Seda) je kip središče živahnih diskusij: del prebivalstva Carrare je mnenja, da ta kip ne spada na javno mesto temveč v kak muzej. Ostal* del prebivalstva pa je drugačnega mnenja. Vsekakor je za sedaj kip še pokrit’ ker čakajo, da se določi dan otvoritve. Tako je Venera že postaja dovolj zanimiva, še preden so jo mnogi sploh videli. In kaj bo šele, če jo res nekega dne odkrijejo! Tudi Catania pričenja z Del Monacom OATANIA, 2. — Operna sezona v gledališču «BelH" ni« se bo pričela v torek 6. t. m. z Verdijevo opero «Otello», Nastopil bo tenorist Mario Del Monaco, k’ je letos z isto opero otvord tudi sezono v gledališč** iiMassimou v Palermu. Ko s° danes začeli prodajati vstopnice za prvo predstavo, P° desetih minutah že ni bij0, več nobene vstopnice. 1Vfc“ sezono, ki se bo zaključila 17. aprila, bodo na repet’ toarju še opere: Mozart, F<‘ garava svatba; Puccini, P0", hčme; Verdi, Moč u sode’ Sangiorgi, Sv. Janez Obglav' Ijeni; Bizet, Iskalci bisereo, Mascagni, Cavalleria ru s**' cana; Leoncavallo, Glumač1 in Puccini, Tosca. Razen tega je na sporedu Čajkovskega balet uTrnuljčican *” še nekaj baletov. Med PeV" ci pa bodo razen Del čd°-naca peli Giuseppe Tadde1’ Rosanna Carteri, Renata *.’ baldi, Aureliana Beltram6 Luciana Serafini, Clara J trella, Gigliola Frazzoni, viano Labd in drugi. Sordi zanika vest da se namerava poročiti RIM, 2. — Igralec Alb*1' to Sordi je danes zvečer ntkal vest o svoji verjett* poroki z Annabello lncontt1 ro; vest je objavil neki * . strirani tednik. »Vest je **., resnična, je dejal Sordi. .J-sem zaročen in nimam nik * kega namena poročiti se gospodično Incontrero. SP'10( bi hotel povedati, da so v vesti o mojem privatne življenju samovoljne, z<1, ker jaz ne dajem interni,j jev in nočem dolgočaf1 bralcev ilustriranih {ed kov. Fotografija, ki je , omen)ene kateri * . sam0 fotomontaža. Originalni L. le** Fischer je nataknjena Annabelle Incontrere. ., navijam, da je vest ne'<:|, nična. Ko se bom P°r? ,r bom sam prvi o tem °D stil tisk.« * * * j, OSLO 2. — Italijanski P’. Mlada francoska pisateljica Frangoise Sagan v Benetkah se nahaja objavljena tedniku in na jaz in Annabella, je tografija je iz filma meču in na telo Made nist Giovanni Dell'Agn\ »1» it«- je imel včeraj koncert lijanskih avtorjev v nOr .. škem radiu. DelVAgnola imel pred tem že dva k certa. Jutri odpotuje v *• - don, kjer bo imel nekaj certon. iniiiiiimMiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii",||l> V Indiji čakajo katastrofo francoskih srednješolcev, dija-ige strani na račun moža prin-kov pripravnic za višje šole 1 cese Margaret in na račun in sicer za politehniko, pomor-j njegovega delodajalca ostre NOVI DELHI, 2. — Ze od zore kakih 1000 budističnih duhovnikov in vernikov moli in poje cerkvene pesmi, da bi odvrnili katastrofo, ki po napovedih indijskih astrologov grozi svetu zaradi konjunkcije osmih planetov. Ta astronomski pojav je v Indiji povzročil že precej žrtev in strah pred katastrofo se od ure do ure veča. V mnogih predelih Novega Delhija so si prebivalci po- stavili šotore, da bi noči od 3. na 4. in od 4. na 5. februar prebili izven svojih domov, ker računajo, da bi se njihovi domovi mogli zrušiti. Mnoge družine, ki imajo posamezne člane od doma, se zbirajo, da bi te strahotne dni preživele skupaj. Le malo ljudi se upa na pot, gospodinje, ki običajno nakupijo mesečne potrebe v prvih dneh v mesecu, so svoje nakupe omejile. Nekateri so celo zaprosili za tri dni dopusta, ki t/ jim jih delodajalci za 6°' ne morejo odreči. f> V tem splošnem preplah^!, je vendarle še vesela p« o kateri časopisi nameno*11 |tr - ■ ne veruje napovedani strofi, pač pa prav nt0\k’ predvideva, da se bo di* {t na vojna preprečila in “ 8jt' bo začelo dobro obdobje> 5. februarja se začenj* tansko leto. AKTUALNE TEME Velik trenutek nemške diplomacije? Kar zadeva vprašanje Ber-*'na, oziroma nemško vprašanje, se zdi — vsaj kakor se •tvari razvijajo v zadnjem ča-su — kot da je v določenem smislu nastopil nekakšen veliki trenutek za nemško diplomacijo. Seveda samo v primeru, da bi poizkusi ameriškega veleposlanika v Moskvi Thompsona ne rodili sadu. Glede na izkušnje pa je gotovo bolje pripraviti se na takšen primer, kot pa ga izključiti. ' Torej: veliki trenutek za nemško diplomacijo, tako se Klasi nova parola, ki vztrajno kroži zadnji čas po pobožnih kuloarjih Bonna. Temu ®re tudi pripisati, da kancler Adenauer že mesec dni odlaša s svojim odgovorom na s°vjetski memorandum. Vsekakor je čakal na ponovni sestanek Thompsona z Gromi-kom. Vtem pa je bila opuščena praksa, ki jo je v imenu vlada vodil načelnik tiskovnega urada Von Eckart, po ka-jeri bi namreč bilo treba pomakati še na nekaj sestankov * Moskvi, če ne morda celo na sestanek s samim Hrušče-Vom. Po dokaj pesimističnem tonu v časopisju, se je zdaj J, avezi s tem oglasil še biv-Sl Adenauerjev zunanji minister von Brentano, ki je izid Thompsonove misije ocenil *ot (izelo negativen)). V resnici nima bonnska vlada, po sovjetskem pozivu na direktna pogajanja, ki že hresec dni leži v Adenauerje-Vem pisalnem predalu, nobenega razloga, da bi obžalovala morebitni neuspeh ameriškega veleposlanika Thomp-‘ona. «Die Welt» pa v svojem u-vodniku neprikrito pravi: «C« ,e ugotovi — s čimer treba tačunati — da Thompson ni ^ogel odkriti primerne osno-v® za pogajanja, bi morda le '!'u I r merno spustiti Bon:: v Politično igro.» Ideja o nekakšnem nemškem tiru za preliminarna pogajanja z Moskvo, s čimer v £yezi je novi Adenauerjev koalicijski partner liberalec Mende — poleg, razumljivo, Sovjetskega veleposlanika v B°nnu Smirnova — že določil Protagonista v osebi velepu slanika Krolla, pa je naspro*-b° takšnemu pesimizmu naleta v Zapadni Nemčiji na mnogo več odobravanja in ra-zUmevanja kot pa kritike. So-Claldemokratska opozicija je ''sakakor za pogajanja. Tn p> .8 dokajšnjega števila Ade-hauerjevih pristašev, se za razširitev diplomatskih stikov * Sovjetsko zvezo še prav po-šobno zavzema tudi predsed-n'k Bundestaga dr. Gerten-^nayer. Gotovo enako stališče Je ono, ki ga ima ugledni Predstavnik protestantske cerkva in predsednic Nemškega ruštva za mir dr. Niemoel-®r’ kateri iskreno priooroča t*stanovitev nevtralne Nemči-e’ ki bi s svojimi dobrimi Odnosi do Vzhoda in Zahoda ahko postala rnost za popu-Canje in zbližauja med cber.na pasprotnima si partnerjema. rofesor Golomann, eden vodnih zapadnonar,iških zgedn-marjev, je v Koeinu pozival a sporazum s Sovjetska zve-k°’ svetujoč Zapadni Nemčiji, PRj se odpove ((militarističnim Pojmovanjem)). Sonnska vlada se sicer, ne ®‘fde na te razpoloženjske okove, za sedaj še vzdržuje ehernega pozitivnega pojasnjevanj?, vendar pa hkrati Prezno pripravlja teren. O-^ozorijo, ki ga je bil izrekel °n Brentano, da bi poobla-dev veleposlanica Krolla, aj direktno sondira v M.-b vi, ((utegnila izzvati na Za-°du nevaren vtisi), pa je tre-j.a Prvenstveno povezati z že-T°, Bonna, da bi si še pred acetkom svoje misije v Mo-kvi zagotovil tudi soglasnost u strani Amerikancev. Po drugi strani pa nemški dopisniki iz Washingtona poganjajo, da se v State De-Pattemeju neuradno govori, a bi ZDA glede morebitnih ?0Sajanj Bonn — Moskva ne v?*!* kaj pripomniti. V oko-aoinah trenutnih odnosov in .bveznosti Zahodne Nemčije °disj (j0 njenih atlantskih Zadnikov kot posebej do ZDA, Sa le nemogoče si zamisliti, /k bi Bonm v tem primeru °gel ravnati povsem svobod-j.° in nevezano. Predpostavil* 5e potemtakem, naj bi se ” skupnem sodelovanju z aialimi zahodnimi zavezniki, j°siavile nemški misiji v Mo-kvi določene omejitve. v zvezi s takšno situacijo, e Pravi ž ustvaritvijo določe-ri®8a povsem novega člena v 'Plomatski’ metamorfdzi o-r°g nemškega in berlinskega Prašanja, je bil iz Hoskve P°klican veleposlanik Kroll a Poročanje v Bonn. Ob tej ruiki hi se sestal tudi z zu-anjijn ministrom Schroeder-kateri misli sprejeti kUpno z nj;m ostale za-P?.^n°nemške veleposlanike v 1 ^njih evropskih prestolnicah. podlagi zadnjega Tomp-°noveg» odgovora, ki ga je * . v z vez.’ s svojo nalogo °vjetskim kolegom, odgovo-a‘ v kalcitni se predvideva raztegnitev pogajanj s tesnejše berlinske teme na širši kompleks nemškega vprašanja v celoti, kakor tudi na vprašanje razorožitve, se v Bonnu oziroma pripominja, da to povsem ustreza Adenarje-vim koncepcijam. Ta preokret, oziroma ta raztegnitev tematske osnove za nadaljnja pogajanja, je moč tolmačiti in ocenjevati tudi tako, kot da se je hotelo u-streči določenim sovjetskim željam, za katere v Zapadni Nemčiji trde, da so v prvi vrsti usmerjene k diskusiji glede razorožitve, pri čemer naj bi bila njih osnovna težnja, da se prepreči oziroma omeji atomska oborožitev za-padnonemške republike. Na osnovi vsega tega bi šlo konec konca sklepati, da so se bodisi okrog Berlina kot okrog celotnega nemškega vprašanja ustvarili takšni pogoji, pri katerih bi bilo ne samo umestno, temveč tudi koristno, da se pri njihovem reševanju, oziroma pripravah za reševanje, močneje angažira sama Zapadna Nemčija, a hkrati zmanjša, če ne celo odpravi doslejšmja vloga ZDA po tem vprašanju. Kljub hudi zimi nadaljujejo z deU na vrhu Zugspitze, kjer bodo z žičnico povezali naj-višji vrh v Nemčiji z jeze rom Eibsee. Na sliki v ozadju observatorij na Zugspitze OB NEDAVNI SMRTI GLASBENIKA FRANA LOTHKE | Avtor baleta«Vrag na vasi» je dokončal življenjsko pot Ceh po rodu, je od začetka sedanjega stoletja ustvarja! za jugoslovansko glasbo Pred kratkim je v Zagrebu iznenada umrl znani komponist, glasbeni pedagog in dolgoletni rektor Glasbene akademije v Zagrebu Fran Loth-ka. Naša dolžnost je, da o njem nekaj spregovorimo, saj sodi po svojem delu in doprinosu med najbolj vidne in zaslužne hrvatske ter jugoslovanske skladatelje, oziroma glasbene delavce. Rodil se je 25. decembra 1883 v mestecu Mlada Vožice pri Pragi. Svoje glasbeno šolanje, je nadaljeval 1. 1899 na konservatoriju v Prači, najprej na instrumentalnem oddelku, kasneje pa še kompozicijo pri Karlu Stekerju, Josipu Klički in Antoninu Dvoraku. Oba študija je Loth. ka dovršil 1. 1905. Potem ko je odslužil vojaščino, je bil imenovan za profesorja na konservatoriju v Jekaterino-slavu (današnji Dnjeprope-trovsk). V želji, da bi se posvetil dirigentskemu poklicu, je 1. 1909 sprejel mesto prvega kor-nista in korepetitorja v Operi Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, ki je prav te- SEVEDA, KO GRE ZA MILIJONE, CELO MILIJARDE LET Radioaktivnost urana-točna ura za merjenje geoloških starosti Z izžarevanjem se uran brez zunanjih vplivov spreminja v helij in svinec Količina svinca ali helija nam pove, koliko je geološka plast stara Ko zasledimo v dnevnem tisku vest, da so nekje na svetu odkrili kako izkopanino, se sprašujemo kako so mogli strokovnjaki določiti njeno starost, saj gre za izkopanine, ki so stare tisočletja, saj drugače nimajo kdove kolikšne znanstvene veljave. Pri nekaterih izkopaninah se starost ugotavlja po ((zgodovinski poti)), to je da iz njenih oblik ali kakega drugega elementa deduciramo, v katero zgodovinsko dobo spada. Pri drugih, starejših si znanstveniki pomagajo z ((biološko razlago«. Tu gre, predvsem, za najdbe predzgodovinske starosti. Ko so na pr. pred časom našli v Južni Afriki o-stanke dveh človeških okostij, so njihovo starost ugotovili po obliki kosti, predvsem lobanje in jih vključili v tako imenovani cikius človekovega razvoja. Razumljivo je, da gre pri takih ugotovitvah le za približno starost in čim bolj daleč segamo v preteklost, tem bolj ((približna« je tudi ugotovljena starost. Pri sto tisočih letih je tisoč let več ali mani kai majhna napaka. Kako pa si znanost pomaga pri ugotavljanju starosti raznih zemeljskih plasti, formacij, mineralov in podobnih za znanost zanimivih problemov? Ze davno je, odkar so znanstveniki opredelili starosti zemeljskih plasti, formacij, mineralov itd. Iz tega je prišla tudi domnevna trditev, da je naš planet star okoli 4 mili- jarde let. Novejši znanstveni razvoj pa je znanosti dal vse bolj točno «uro». Tudi ta «ura» je, seveda, le približna, toda veliko bolj točna od prejšnje. Pri novejšem preračunavanju starosti zemeljskih, formacij in elementov si znanost pomaga z — uranom. Večina elementov se v prirodi spreminja izključno pod zunanjim vplivom in sicer pod vplivom temperature,t ..pritiska vin podobnega. Je pa nekaj elementov, ki se spreminjajo1 tudi’ brez zunanjih vplivov, to.ej sami od sebe. Ti elementi so: uran, torij, radij, polonij. Med svojim spreminjanjem brez zunanjega vpliva oddajajo ti elementi žarke, seveda posebne žarke, zato il tudi velike zamude pri jivnih delih. Nadalje ni sedanja občin-s’a uprava ničesar uresničila glede predelave smeti; prav •tako ni zgradila ljudskih hiš, v katerih bi lahko dajali zavetje stanovan iškim izgnancem, saj občinski stroški za- me ko da ne ostane skoraj nič za učila. Kaj čudne argumente sta u-porabljala v razpravi misovca dr. Zuech in odv. Ruzzier, ki sta po eni strani hotela prikazovati skoraj nekako • ljubezen* do slovenskega ljudstva, ki je tako «dobro», ko ga ne podpihujejo »rovarji* (stara fašistična frazeologija!). Po drugi strani pa sta, zlasti pa Ruzzier, odrekala temu ljudstvu vsako pravico do uporabe materinščine v odnosu z oblastmi. Zuech je govoril o kulturnih potrebah • allogenov*. za katere naj bi skrbela Lega Nazionale! Temu bi se s pravimi besedami reklo raznarodovanje po starem receptu. Na koncu seje je odbornik dr Verza obrazložil sklep, po katerem vsota, ki se odbije od osnove za družinski davek, zvišn nn 350.000 lir. tako da bo nekaj tisoč družin o-proščenih plačevanja družinskega davka. Odvetnik Pogas-si je zahteval, naj bi ob tej priliki razpravljali tudi o njegovi resoluciji, ki jo je vložil že pred dvema letoma in v kateri je zahteval, naj se ta vsota zviša na 450.000 lir. Končno so se sporazumeli, da ne bodo Dostavili te resolucije formalno na dnevni red, da pa bodo dejansko o njej razpravljali. Odv. Pogassi bo namreč v diskusiji o omenjenem sklenu navedel argumente, ki jih je mislil navesti v obrazložitvi svoje resolucije. Tako se bodo lahko tudi drugi svetovalci izrekli o tem. V začetku seje je prebral župan dr. Franzil odgovore predsednika, ravnatelja in nekega funkcionarja družbe Montecatini na njegove brzojavke, v katerih se je zahvalil za pobudo, da zgradi podjetje svojo tovarno v industrijskem pristanišču. ----«»-*— Tržaški trgovci se zanimajo za afriško tržišče Včeraj je bil na trgovinski zbornici sestanek zainteresiranih pri trgovini "z Afriko. Sklenili so vzpostaviti številnejše in tesnejše stike z atrijskimi državami in zato poslati v Afriko več trgovinskih delegacij. Odgovor ministrstva glede pomola Vil 31. januarja je ministrstvo za javna dela odgovorilo na vprašanje poslanca KPI Vida-lija v zvezi s prenehanjem gradnje pomola VII v novem pristanišču. Po sklepu državnega sveta je ministrstvo 2. maja 19«1 razveljavilo odlok, s katerim je bil odobren na-črt podjetja Cidonio za gradnjo pomola. Nato je posebna komisija ugotovila, da je podjetje opravilo za 2(50.836.890 lir dela pri ureditvi zemljišča ob začetku pomola. To delo je bilo treba opraviti, pa naj bo imel pomol kakršno koli obli. ko. Po mnenju ministrstva torej niso zapravili denarja brez potrebe. :---«»---- 210.000 ton blaga skozi Javna skladišča v preteklem mesecu Na osnovi neuradnih podatkov je promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča dosegel januarja 210.000 ton, medtem ko je znašal decembra lanskega leta 260.000 ton in januarja lanskega leta 138.000 ton. Ti podatki se seveda ne nanašajo na celotni tržaški pristaniški promet, saj vanje ni vključen promet lesnega pristanišča, IL.VA, pristanišča s ...iiiiiiiHiiiiiiiiimHiiiiMimiiiiiiiiHiiiiHMiHiiimHiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiii Danes zaključek akcije Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji stalno naraščajo. L. 1958 je bilo določenih za te ljudske hiše milijardo lir, iz vsega tega pa ni bilo nič. Tudi • glede davčne razbremenitve neDr^možnih in pravične obremenitve bogatih slojev je bilo storjenega prav malo. Končno je zahteval svetovalec, naj zviša država svoj ‘ prispevek za kritje primanjkljaja. Svetovalec Radich je obravnaval poglavje občinske podporne dejavnosti, za kar je določenih v proračunu 763 milijonov. Dotaknil se je vprašanja doma za starčke, ki ga svetovalska skupina KPI ze več let zahteva, ker je sedanji dom v Ul. Pascoli star že nad 100 let in ne ustreza več sedanjim potrebam. Obširno je govoril o plačilu bolniških oskrbnin za reveže, za ;knr je določenih v proračunu 290 milijonov. To število vedno bolj pada. saj so pred 7 leti določili 515 milijonov. Res je, da so medtem prevzele za razne kategorije starih ljudi skrb zavarovalne ustanove, to. da to še ne opravičuje takšnega znižanja omenjene vsote. Vzrok za to je treba iskati v prehudem pritisku, ki ga izvaja občina na sorodnike a-li svojce oseb, ki so potreb-ne bolniške pomoči. Ta pritisk je popolnoma neumesten in krivičen zlasti, ko gre za delavce, ki malo zaslužijo in zato ne morejo plačevati bolniške oskrbnine za sorodnike ali starše. Kdo mora plačevati oskrbnino, določa občinska komisija; zato bi morali vključiti vanjo tudi kakega občinskega svetovalca. Radich je nato omenil postopek, ki velja pri sprejemanju novih kroničnih bolnikov v bolnišnico pri Sv. I-vanu in ki bi ga morali menjati. Upoštevati je namreč treba, da število starih ljudi narašča, kar dokazuje tudi število podpor starčkom iz sklada zimske pomoči. Svetovalec inž. Braun je govoril o postavkah izdatkov za šolstvo, ki so zdaleč prenizki, saj zadostujejo^ komaj za pisarniške potrebščine, ta- petrolejem, industrijskega pristanišča itd. Januarja so pripeljali v Javna skladišča 130 tisoč ton blaga, odpeljali pa 80.000 ton blaga. Glede strukture prometa je bila januarja na prvem mestu železna ruda in staro železo s 64.000 tonami (23.000 ton januarja lanskega leta), slede žitarice s 33.000 tonami (14 tisoč), les z 11.000 (14.000) in ostalo blago s 102.000 (86.000). -------------«»---- Obvestilo kmetovalcem Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da bo sprejemalo prošnje za prejem prispevka za nakup poljedelskih strojev še do 19. t. m. Prošnje se sprejemajo na sedežu nadzorništva v Ulici Ghe-ga št. 6/1., med uradnimi urami od 8.30 do 12.30. ---«»---- Prekop grobov Tržaško županstvo sporoča, da bodo v kratkem prekopali del polja IV. na pokopališču pri Sv. Ani (kripte in navadni grobovi, in sicer od št. 1297 do št. 1440, kjer počivajo o-Stanki umrlih med 16. septem- brom 1952). 1952 in 17. oktobrom Sprejem v Kopru za profesorje italijanskih univerz KOPER, 2. — Danes opoldne je predsednik okrajnega ljudskega odbora v Kopru Albin Dujc priredil sprejem za profesorje italijanskih univerz, visokih šol in kulturnih ustanov, ki predavajo te dni seminarjih za šolnike in dijake italijanskih srednjih šol v Kopru in v Piranu. Sprejema so se udeležili med drugimi tudi generalni konzul italijanske republike v Kopru dr. Guido Zecchin, predsednik o-krajnega sveta za kulturo v Pulju Vinko Jurcan in ravnatelji italijanskih gimnazij v obalnih občinah koprskega in puljskega okraja. Dopoldne so gen. konzul italijanske rep-ublike v Kopru Guido Zecchin, tajnik okrajnega ljudskega odbora v Kopru Črtomir Kolenc in predsednik okrajnega sveta za kulturo v Pulju Vinko Jurcan obiskali seminar v poslopju i-talijanske gimnazije v Kopru. Na sporedu so bila predavanja s področja italijanske literature. ---«»---- Obisk veleposlanika ZDA v Trstu Veleposlanik ZDA v Italiji G. Frederick Reinhardt, si je včeraj dopoldne z motornim čolnom ogledal pristanišče in pristaniške naprave ter nato podjetje Aquila in žaveljsko industrijsko pristanišče. Veleposlanik se je nato udeležil kosila, ki ga je priredil vladni generalni komisar dr. Maz-za, popoldne pa si je ogledal obmejne prehode in kraške vasi ter nato novo papirnico ob Timavu. Jutri bo veleposlanik v Avianu. Tudi včeraj so v pristanišču delali samo 8 ur Od koristnikov pristanišča Je odvisna rešitev spora Predlogi za uvedbo novih tarif - Pričakujejo, da bo prišlo do pogajanj v ponedeljek - Znižanje delovnega urnika v lesni industriji Včeraj se je nadaljevala stavka pristaniških delavcev od 17. ure dalje in je napovedana do 8. ure danes. Dopoldne je tajnik sindikata pristaniških delavcev izročil poveljniku pristanišča predloge glede uvedbe novih tarif, ki so jih na novo sestavili. Tajnik je poudaril, da ne gre za bistveno nove predloge, temveč samo za novo formulacijo. Te predloge morajo sedaj proučiti koristniki pristanišča, ki bodo odločili, če se prično nova pogajanja. Pristaniški delavci bodo na vsak način nadaljevali borbo, dokler se ne bo izkazalo, da se je mogoče uspešno pogajati. Predvidevajo, da bo prišlo do pogajanj v ponedeljek. Včeraj zvečer se je sestala na trgovinski zbornici komisija za vprašanja pristanišča, v kateri so zastopane vse zainteresirane kategorije. Štiri ladje so včeraj zapustile pristanišče, ko so kapitani izvedeli, da se stavka nadaljuje in niso naložili do kraja tovorov. # * * Podpisana je bila nova pogodba o znižanju urnika za delavce trgovskih podjetij z lesom. Pogodba predvideva, da se od 1.1.1962 uvede vse stalno zaposleno osebje polovica prazničnega dne na mesec in od 1.1.1963 pa po dve polovici prazničnega dne na mesec. Delavci, ki so začasno zaposleni bodo imeli na vsakih 25. dni, ko so zaposleni, po polovico prazničnega iiniiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiii Stroga obsodba dveh albanskih beguncev Z ukradenim avtomobilom sta trčila v policijski avto Eden od obtožencev je na zaslišanju izjuvil, da sta ukradla avto, da bi z njim zbežala v Avstrijo JVoš cilj smo dosegli: nabrali smo 1.004.100 lir in zato bomo našo akcijo za pomoč žrtvam potresa v Dalmaciji danes zaključili. V naši nedeljski številki bomo objavili še zadnja imena dobrotnikov ter končno vsoto nabranih prispevkop. Zato prosimo vse, ki nameravajo še prispevati za žrtve potresa v Dalmaciji, da to storijo danes: Včeraj so prispevali: Amis De Fany iz Ženeve (Švica) 1.000 lir, fotograf Egon 1.000, Glavič prof. Valerija 1 000, Marija Kette 1.000, Oskar Vodopivec - Dolina 1.000, Josip Legiša - Slivno 500, Stanislav Volčič 10.000, M. K. 500, Rudi Mola 1.000, lda Pertot 500, Fer- dinand Kokošar 300, Edvard Martlnuzzi 500, Ento Ein-hardt 300, Franc Vončina 200, družina Konič 2.000, Magda Tavčar 1.000, družina Švab 1.040, dodatni prispe, vek II. C razreda nižje gimnazije 1.600, Viktorija Sosič in Tereza SkerlavaJ z Opčin 1.000, Anica Križmančič iz Bazovice št. 111, 1.000, Alojz Debeliš 1.000 lir. Do predvčerajšnjim smo nabrali 976.700 lir, tekom včerajšnjega dne pa 27.400 lir. SKUPAJ: 1;004.100 lir. PRISPEVKE SPREJEMA. TA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V UL. MON-TECCHI 6 IN UPRAVA V UL, SV, FRANČIŠKA 2Q-11I, Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, sta se morala zagovarjati včeraj dva albanska begunca, ki so ju obtožili, da sta ukradla neki avto. Gre za 25-letnega Tana Aposthola ter za 24-let-nega Ndoja Giovalina. Prvi izmed obtožencev je prisostvoval razpravi, medtem ko se policijskim oblastem ni posrečilo izslediti Ndoja Giovalina. Oba albanska begunca so obdolžili, da sta ukradla avto znamke »Giardinetta Fiat 500», ki je bil last nekega Alfreda Cernicha iz Ul. Ronchetto. Pri tem sta uporabila ponarejene ključe. Aposthol je bil nadalje obtožen da je upravljal avto brez vozniškega dovoljenja ter da je nadlegoval na javnem prostoru neko albansko begunko. Ta prekršek je Aposthol zagrešil 2. decembra lani in v dneh pred tem datumom. Na včerajšnjem procesu je obtoženec izjavil, da poseduje albansko avtomobilsko vozniško dovoljenje. Bilo je 23. septembra lani, ko je neka avtomobilska patrulja tržaške policije srečala v bližini Katinare neki avtomobil, ki je bil namenjen proti Montebeilu. Ker so policaji sumili, da z omenjenim avtomobilom nekaj ni v redu, so takoj spremenili smer svoje vožnje ter so začeli zasledovati neznani avtomobil. Takoj so opazili da je vozač povečal hitrost vozila. Policijski šofer ni zaostal ter je skušal prisiliti šoferja avtomobila, da se ustavi, s tem, da ga je potisnil ob rob cestišča. V tistem trenutku je prišlo do trčenja med obema voziloma. Iz avta »Giardinetta 500» sta nenadoma izkočila dva neznanca. ki sta trenutek pozneje izginila med grmovjem. Enemu izmed njiju se je posrečili, da je ušel, toda drugega, to je Tana Aposthola, so policijski organi nekaj časa pozneje zasledili za nekim grmom. Na zasliševanju je Aposthol priznal, da je skupaj z omenjenim Ndojo Giovalinom u-kradel avto, ker sta hotela zbežati v Avstrijo. Takoj potem ko sta ukradla avto, sta šla v begunsko taborišče pri Sv. Soboti, kjer sta se poslovila od znancev. Takoj nato sta se napotila proti Avstriji, toda baje sta zgrešila pot. V bližini Katinare so ju zasačili policaji. Na avtomobilu, ki sta ga ukradla, je bilo zaradi trčenja z policijskim avtomobilom za okoli 30.000 lir škode. Sodniki so spoznali oba begunca za kriva ter obsodili Aposthola na eno leto in 2 meseca zapora ter 60.000 lir globe in na 5 mesecev pripora ter 15.000 lir denarne kazni. Ndojo pa so obsodili na eno leto in dva meseca zapora ter 15.000 lir globe. Proti gradnji begunskega taborišča Poslanec KPI Vidali je vprašal predsednika vlade ter ministra notranjih in zunanjih zadev, ali nfe mislijo posredovati, da se ne zgradi na kraški planoti v tržaški občini novo begunsko taborišče. Vidali je v svojem vprašanju omenil, da prihnjajo ti begunci iz zelo različnih krajev ter je zato nemogoče sožitje med njimi in domačim prebivalstvom. Premestitev teh beguncev od Sve. te Sobote na Tržaški Kras bi zavrla tudi razvoj turizma Na splošno pa povzroča osredotočenje velikega jitevila beguncev v Trstu tudi neugodje med domačim prebivalstvom, in si- cer iz gospodarskih kakor tudi političnih in nravstvenih razlogov. Zato naj ministrstva poskrbijo, da se begunci razmestijo po drugih mestih in državah. Kradejo, kradejo... Angelo Gobbo iz Drevoreda d’Annunzio 67 je prijavil policiji, da so neznanci prišli čez ograjo v stavbo v Istrski ulici 139, ki jo rušijo. Odnesli so vrata, okna, deske itd. v skupni vrednosti 100.000 lir. Lucio Salvagno iz Ul. S. Mar-co 45 se je pritožil, da so neznanci prišli skozi okno stranišča v stanovanje ter odnesli radijski sprejemnik, električni brivski aparat in fotografski aparat v skupni vrednosti 200 tisoč lir. Francesco Gianella iz Miramarskega drevoreda 57 je prijavil, da je nekdo ukradel iz avtomobila, ki ga je parkiral blizu svojega doma, volneno odejo in žensko torbico v skupni vrednosti 40.000 lir. Giovanna Peruzzi vd. Bel-licini iz Istrske ulice 159 pa se je pritožila, da so se neznanci vtihotapili v njeno stanovanje in odnesli iz veže dva velika zavoja, v katerih so bili aluminijasti lonci, žlice, vilice, krožniki, 5 m blaga in dve zavesi v skupni vrednosti 15.000 lir. ---«»--- Aretiran cestni gusar Po Ul. Timeus .se je včeraj popoldne peljal z vespo 22-letni Emilio Vidali, na zadnjem sedežu pa je sedela 22-letna Mirella Cappellari. Na križišču z Ul. Crispi je trčil ob vespo avto, ki je bil namenjen v Ul. Carducci. Ve-spist in dekle sta zletela na tla, šofer avtomobila pa je nadaljeval svojo pot, ne da bi se ustavil in jima priskočil na pomoč. Kmalu nato je k ponesrečencema prišel nekdo, ki je dejal, da je avto sicer njegov, da pa ga je vozil njegov prijatelj. Vidaliju je obljubil, da mu bo plačal odškodnino, a svoje osebne podatke. Kmalu zatem so prišli agenti prometne policije, ki so začeli s preiskavo, da bi razčistili zadevo in našli krivca. Spraševali so priče in nekdo je znal povedati številko evidenčne tablice avtomobila. Preiskava se je nadaljevala in čez nekaj ur so agenti prometne policije ugotovili, da je svoj avto vozil 25-lethi Giu-liano Carabei iz Drevoreda d’Annunzio 44. Ugotovili so tudi, da mu je prefektura pred kratkim odvzela šofersko knjižico, ker je več časa nepravilno vozil avto. Zaradi tega so krivca poiskali ter ga aretirali. Prijavili ga bodo sodišču, ker je vozil brez šoferske knjižice in ni ponesrečencema priskočil na pomoč. Emilio in Mirella sta imela pač srečo, ker se je le dekle neKoliko poškodovalo, a ne hudo. Ljudje, ki so bili priče dogodku, so ožigosali in obsojali ravnanje brezvestnega šo-ferja, ki se bo zaradi tega moral zagovarjat} na sodišču. -------------«»--- Nesreča pomorščaka na ladji «Citta di Venezia» Na ladji .»Citta di Venezia«, ki je včeraj popoldne odplula iz našega mesta proti Benetkam, se je blizu Tržiča pone. srečil Franco Salvemini, ki je vkrcan kot pomorščak na tej ladji. Zaposlen je bil v strojnem oddelku, pa se je nenadoma odtrgal del elektromotorja in zletel vanj. Pri tem si je Salvemini zlomil in hudo poškodoval desno roko, u-daril in ranil se je po čelu ter si je verjetno nalomil re. bra. Ladja se je nemudoma vrnila v Trst in ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 60 dni. Nato je ladja spet odplula v Benetke. ----(O)-- Zlomila si je nogo Na ortopedski oddelek so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 68-letno Lucijo Benvenuti por. Veronese iz Ul. Toscanellj ®. je je odšel, ne da bi mu povedal • verjetno zlomila desno nogo. lllllllll■l1lllllllllMllllllllllllllllllllllllllllll■llllllltllllll■llllllltl■l■l■mlllllllllllllllllllMlllllllllll■ Odkrili so tatu ki je kradel drevesca Za božične praznike je 70-letni Giuseppe Spadaro iz naselja San Sergio št. g prijavil policiji, da so mu neznanci v noči med 20. in 21. decembrom ukradli v Ul. Pascoli ponoči 150 smrekovih drevesc v skupni vrednosti 70.000 lir. Agenti javne varnosti so takoj začeli s preiskavo, te dni pa so odkrili krivca, ki priznava, da je ukradel le 50 drevesc. Najprej so agenti javne varnosti zvedeli, da je tisto noč neznanec, star približno 30 let, prodajal in poklanjal drevesca v gostilnah v okolici Ul. Pascoli. Osumili so 34. letnega Savina Caroneja od Spodnje Magdalene št. 1804, ki so ga povabili na zasliševanje. Najprej je Carone zavračal vsako krivdo, nato pa je priznal, da je ukradel le 50 drevesc. Carone je 20. decembra prišel * tiralico iz Neaplja. Ob prihodu v Trst mu je občinska podporna ustanova izročila 1500 lir podpore, kar pa se mu je zdelo premalo za praz. mke. Zaiadi tega se je ponu- jal kot pomočnik trgovcem z drevesci. Dobil je zaposlitev, a je malo zasluzil in je napravil načrt, kako bi sam «prodajal» drevesca. Spomnil se je da njegov daljni sorodnik Spataro prodaja drevesca v Ul. Pascoli, in se je odločil, da mu jih bo ukradel. Re. čeno storjeno. Odvezal je drevesca in jih nosil po gostilnah. Ko je opravil svoj posel, se je vrnil in zaspal do 4. u-re. Zeblo ga je in je odšel na postajo. Ko se je Spataro vrnil, je našel le nekaj drevesc. Kdo je torej ukradel ostalih 100 drevesc? ----«»---- Opeka padla zidarju na glavo Ko je včeraj popoldne 28-letni Mario Donato delal pri gradnji novega trakta hotela «Jolly», mu je padla iz gornjega nadstropja na glavo o-peka, kj jo je verjetno premaknil sunek burje. Donato se dne, odnosno po 1.1.1963 po dve polovici. Končno bodo prejeli delavci, ki se zaposle za en dan za 2 odstotka višje plače, kot odškodnino. ----«»---- TELVE je odprla prenovljene prostore Po desetih mesecih dela je družba TELVE odprla prenovljene lokale, ki so namenjeni javnosti, in sicer z vhodom s Trga Oberdan 5. Nova dvorana, ki je bila preurejena v smislu modernih načel arhitekture in zahtev občinstva, je sedaj mnogo prijaznejša in prijetnejša, kot je bila prej. Preureditev prostorov TEL VE, ki so namenjeni občinstvu, je narekovalo vedno večje število telefonskih naročnikov, saj je v Trstu že skoraj 73.000 telefonskih številk oziroma 4000 številk več kot lani. To pomeni, da odpade na vsakih 100 prebivalcev približno 23 telefonov. Zato so v novih prostorov preuredili tudi pisarniške naprave, tako da bodo uradniki v poslovanju z občinstvom porabili čim manj časa. Sedaj urejujejo še prvo nadstropje, v katerem pa so le upravni prostori. Računajo, da bodo ta dela končana v dveh tednih. Medtem se nadaljuje razdeljevanje telefonskih imenikov za tekoče leto, ki bo trajalo še kakšnih deset dni. Razdeljevanje imenikov je poverjeno Zvezi slepcev, kateri gre prispevek 100 lir, ki ga mora vsak telefonski naročnik plačati ob prejemu novega telefonskega imenika. Sestanek v Rimu o delovni pogodbi tržaških grafikov Včeraj popoldne je bil v Rimu sestanek za proučitev posebnega položaja tržaških grafičnih delavcev v zvezi z uveljavitvijo vsedržavne delovne pogodbe. Na sestanku so bili prisotni predstavniki vsedržavnih federacij kategorije CGIL, UIL in CISL ter tudi predstavniki obeh tržaških pokrajinskih sindikatov. Na sestanku so industrijci ponovili zahtevo, da naj se v pokrajinskem okviru znižajo vse plače. Tega stališča sindikati niso sprejeli. Celotno vprašanje so zato preložili in bodo o njem ponovno razpravljali v pokrajinskem okviru. Prizadeti delavci bodo morali izreči svoje stališče o dveh naslednjih predlogih: 1. Uveljaviti v celoti vsedržavno delovno pogodbo in torej tudi delovni urnik; 2, sedanje stanje ostane neizpre-menieno. FILP-CGIL sklicuje v petek 9. februarja ob 18.30 skupščino, na kateri bodo razpravljali in odločali o tem vprašanju. --------------«»--- Zakaj so odpustili 37 delavcev CAM? Poslanec Vidali je vprašal predsednika vlade in ministra za delo, zakaj so v Trstu odpustili 37 delavcev centra za usposabljanje delavcev. 27, t. Čilnjte in Sirite PRIMORSKI OHEVHIK iiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Prof. Marij Bratina petdesetletnik m. jim je namreč ravnatelj za delo pri vladnem komisariatu dr. Augelli sporočil, da so sklenili tako funkcionarji raznih ministrstev v Rimu, potem kp so se prepričali, da ti delavci nimajo rekvizitov za vključitev v stalež državnih uslužbencev. Dr. Augelli je takrat še dodal, da morajo delavce odpustiti, ker primanjkujejo vladnemu komisariatu fondi za ta namen. Vidali je še vprašal, kakšni naj bi bili omenjeni rekviziti, ko pa zakon št. 90 od 5. marca določa, da imajo pravico do vključitve v državni stalež vsi uslužbenci, ki so bili v«aj 270 dni v službi kakšne državne uprave kot začasni delavci, dnevničarji itd. Vidali je končno zahteval, naj se odpusti prekličejo ter naj se ponovno prouči položaj teh delavcev. V soboto Merkujev koncert v tržaškem radiu V soboto popoldne ob 14.20 bo tržaški radio prenašal v okviru deželnega programa Furlanije in Julijske Benečije «Koncert za klarinet in orkester», delo tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja. Koncert je bil prvikrat iz-vajgn v Trstu preteklega septembra v Avditoriju ob jaoni simfonični sezoni Verdijevega gledališča. Solistični del je zaupan Juriju Brezigarju, prvemu klari. netistu tržaške filharmonije. Delo mladega slovenskega tržaškega skladatelja štejejo med najpomembnejša, ki so bila izvajana v zadnjem času. -------------»»---- Izšlo je besedilo opere «Sasso Pagano» Založba Ricordi je te dni iz. dala knjižico novega dela Giu. lia Viozzija «11 Sasso Poganov. Opero v treh dejanjih bodo prvikrat izvajali 10. marca v Verdijevem gledališču. V glavni vlogi bo nastopil baritonist Giuseppe Taddei. Za to prvo izvedbo vlada v tržaškem glasbenem svetu, kakor tudi med kritiki, veliko zanimanje. Delo smatrajo za najpomembnejši glasbeni dogodek leta. VERDI Danes 3. t.m. ob 21. uri in jutri ob 17. uri bo Sku- pina štirih igrala klasično delo španskega gledališča «La Barraca«, ki ga je napisal Gar. cia Lorca. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. ur; »Potepuh z Zahoda«. Izven abonmaja. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni ter pri Cen. tralni blagajni v Pasaži Protti WAWA*ANV.V.V.W SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi dne 11. t. m. ob 17. uri v Avditoriju, Uiica Teatro Romano 3 Prešernovo proslavo s sodelovanjem pevskih zborov z Goriškega in Tržaškega, folklorne skupine ter tamburgškega zbora. Massimo 15.30 »Adam ln Eva» (Ustvaritev sveta). Technico-lor. Christiane Martel, Charles Baena. Moderno 16.30 «Strast pod soncem« (Deslderi ne-1 sole). An* gie Dickinson. Astra 16.30 «Vsi nori na palu-bi« (Tutti pazzi in coperta). Astoria 16.00 »Ekstaza« (Estaslh Technicolor. Dirk Bogarde, Barbara Page. Vittorio Veneto 16.00 »Pepe« — Cantiflas. Kim Novak. Technicolor. Ideale 16.00 »Nepremagljivi gladiator« (II gladiatore invincl-bile). Technicolor. Marconi 16.00 »Pepelko« (Ii Ce-nerentolo). Technicolor. Jerry Levvis. Abbazia 16.00 »Plaža poželenja« (La spiaggia del desiderio). Di Hart. Prepovedano mladini. Odeon 16.00 «Hiša Madame Kore« (La časa di Madame Kora). Antonella Lualdi. Prepovedano mladini. KINO OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE V TRSTU Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor v torek dne 13. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/H. Odbor iiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiitiimiiiimiiiiiiiiiiiiitiiit fkssggisa Včeraj je praznoval svoj petdeseti rojstni dan profesor Marij Bratina iz Kopra. Rojen je bil 3. februarja 1912 v Sto-mažu na Vipavskem. Po dovr. šeni osnovni in srednji šoli se je vpisal na filozofsko fakulteto v Milanu, kjer je tudi diplomiral. Zatem je kot profesor poučeval v Gorici in Trstu. Vzgojen v zavedni slovenski kmečki družini, se je, ko se je začel osvobodilni boj, kot napreden intelektualec vključil v protifašistične vrste, kjer je predano in nesebično sode-loval do konca vojne. Kmalu zatem se je naselil v Kopru, kjer še danes poučuje kot profesor na gimnaziji ter se vsestransko udejstvuje v mnogih družbenih in kulturnih organizacijah. Ob priliki njegove petdesetletnice mu njegovi prijatelji in znanci iz Trsta iskreno če. stitajo, želeč mu zdravja in bo moral zaradi rane in udar-, dobre volje pri njegovem cev po glavi zdraviti dober plodnem delu v kviist skupno-teden. .1 sti. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 2. februarja 1962 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 68-letnj Max Louis Martinčiči), 57-letni Marino Col-mani, 85-letna Teresa DelTAgno-lo por. Bratuš, 67-letna Eugenia Daneu por. Canciani, 60-letna Angela Gergo por. Cenci, 80-let-na Fosra Deltreppo roj. Moro-sin, 77-letna Cleiia Ravalico por. Devivi, 57-letna Santa Morgan por. Millo, 66-letna Giuseppina Muinik por. Maocari, 62-letni Mario Fontanot, 83-letna Ana Glinšek 'por. Lockmer, 54-!etna Maria Albanese por. Lindi, 78-letnl Anton Kralj, 70-letni Mau-riilo Cattinelli 86-,letna Maria Debeliš vd. Caris, 93-letna Glu-ditta Luzzatto vd. Pollitzer. ----«»----- NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernini 4; Millo, Ul. Boonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Nert, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Pogrebno podporno društvo v Bazovici Ima Jutri dne 4. februarja svoj letni redni občni zbor v Presljevi dvorani ob 16. url. Prosimo, da se člani gotovo In točno udeležilo. Odbor. Tržaški filatelistični klub «L. Košir« Jutri 4. februarja bo v prostorih kluba, Ul. Montecchl 6, redni sestanek 0(j 10. do 12. ure. Vabimo nečlane filateliste, posebno mladino, da nas obiščejo. ISCE SE postrežnlca od 8. do 18. ure ali pa od 8. do 13. ure. Nedelje in prazniki prosti. Telefon 44-371. HIŠNO GOSPODINJO od 8. do 15. ure iščem. Naslov na upravi lista, Trst, Ulica sv. Frančiška št. 20. HtCNO GOSPODINJO od 8. do 16. ure iščem. Naslov na upravi lista, Ulica sv. Frančiška 20. Zdravnik dr. Alojz STEPANČIČ (Stefani) bo sprejemal zavarovance bolniško blagajne INAM od 1.marca v Nabrežini (center) Nazionale 15.30 »Reši-1 bom svojo ljubezen« (Salver6 il mio a-more). Metrocolor. Shirley Mac Lame. Prepovedano mladini. Fenice 15.30 «Most proti soncu« (Pome verso ii sole). Carroll Baker. ExceIsior 15.30 «Jessica». Maurl-ce Chevalier, Angie Dickinson, Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.30 «Pogled z mosta« (Uno sguardo dal ponte). Iz romana Arthurja Millerja. Raf Vallone, Jean Sorel, Ca-rol Lavvrence. Prepovedano mladini. Arcobaleno 15.45 »I comanceros« Barve de Luxe. John Wayne, Lee Marvln. Supercinema 16.00 «Veiika predstava« (II grande spettacolo). Barve De Luxe. Esther Wil-liams, Cllf Robertson. Alabarda 16.00 »Trojanska vojna« (La guerra di Troia). Technicolor. Steve Reeves, Juliette Maynlel. Aurora 16.30 «Sijaj med travo« (Splendore nelTerba). Prepovedano mladini. Cristallo 16.00 «Ježa na tigru« (A cavallo della tigre). Nino Manfredi,. Garibaldi 15.30 «Gol In mrlič« (M nuao e II morto), Technicolor. A Ido Ray. Capitol 16.00 «Navaronskl topovi« (I cannoni di Navarone«. Impero 16.30 19., 21.45: »Nomadi«. Italta 16.00 »Il federale«. Ugo Tognazzi, George VVilson. MMfta LILA .PLES BO DANES 3. FEBR. v dvorani na STADIONU »PRVI MAJ« ********** Začetek ob 21.30 Igral bo orkester «BLUE S TA 11» ********** DOBRO ZALOZEN BIFE ********** VSTOP SAMO Z VAB ILO M KINO PROSEK-KONfOVFl predvaja danes 3. t. m. ob 19.30 Metro barvni film: «MEDNARODNA SPLETKA« (Intrigo internazionale) Igra CARY GRANT ‘ biTfmrk predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. url barvne risanice Nadloge Pipa-Pluta in Paperina (Guai di Pipo — Pluto e Paperino) ................. u, utirim............. Vozni red avtobusov (Postaja na Trgu Stare mitnice) ODHODI PRIHODI BLOK POD ŠKOFIJAMI Ob delavnikih: 5.40; 6.-; 7.— ; 8.15; 9.15; 11.15; 12.— ; 13.30; 14.30; 16.15; 17.15; 18.30; 19.15; 20.— ; 22.15*; 22.30. Ob praznikih: 6.— ; 7.— ; 8.15; 9.15; 11,15; 14.30; 17.15; 18.30; 20.— ; 23.30*. * Samo ob sobotah in nedeljah Ob delavnikih: 6.35; 7.— ; 8.— ; 9.— ; 10.—! 12.30; 13.— ; 14.15; 15.30; 17.30; 18.30; 19.50; 20.—5 21.20; 0.30. Ob praznikih: 7.— ; 8.— ; 9.— ; 10.— ; 12.20; 15.35; 18.20; 19.50; 21.20; 23.05*; 0.30. * Samo ob nedeljah Ob delavnikih: 6.55; 7.50; 10.05; 12.— ; 13.40; 15.20; 16.40; 18.35; 19.20; 20.35. Ob praznikih: 6.38; 8.20; 10.05; 12.05; 13.50; 15.20; 18.35; 20.15; 21.50. CAMPORE Ob delavnikih: 7.35; 9.35; 11.25; 14.55; 16.35; 18.— ; 20.—. Ob praznikih: 7.40; 9.50; 11.25; 15.— ; 18.15; 19.45; 13,15: i9.—; 13.25; 21.30. MACKOVLJE (Skozi Oreh) Ob delavnikih: Ob delavnikih: 18.20 6.30. Ob praznikih: Ob praznikih: 18.30. 7.— ; 19.35. MACKOVLJE (Mimo Adamiča) Ob delavnikih: Ob delavnikih: 11.05; 13.35. 7.45; 12.25; 14.40. Ob praznikih: Ob praznikih: 13.05; 22.35. 14.15 LOG — RICMANJE Ob delavnikih: Ob delavnikih; 7.35; 19.20. 10.45; 13.35; 18.05; 6.25; 7.25; 8.25; 15.25; 19.—. 12.55; Ob praznikih: Ob praznikih: 9.35; 22.50. 14.05; 16.20; 19.35; 6.55; 10.30; 15.— ; 20.30. 17.15! DOLINA (Skozi Domjo) Ob delavnikih: Ob delavnikih: 6.37; 13.05; 7.32; 10.20; 16.35; 17.05; 12.05; 18.05; 6.35; 7.—; 7.30; 8.30; 14.-; 16.— ; 17.40; 11.45; 18.30; 18.35; 19.20; 20.45. 20.30. Ob praznikih: Ob praznikih: 9.05; 10.35; 12.35; 14.35; 7.-; 10.25; 11.30; 14.30; 16.05; 17.05; 18.15; 19.35; 15.30; 18.— ; 18.30; 19.30; 20.40; 22.05. 20.40; 21.20; 22.— ; 22.30. DOLINA (Skozi Boršt) Ob delavnikih: Ob delavnikih: 7.55; 10.55; 12.30; 13.55; 6.45; 7.40; 9.— : 12.15: 13.30! 17.35; 19.35. 15.—; 19.—. Ob praznikih: Ob praznikih: 9.35; 23 05. 13.20; 16.35; 20.05; 6.45; 10.35; 16.— ; 21.35. 19.—S SAMOO BANI (SESLJAN) Ob delavnikih: 8.40; 17.15: O kih: 8.- : 11.— ; 14.30, 19,10. i’ER 12.-; 12.30; 13.50; 18.30; 19.30, 12.30; 7.30; 1 16.45; H) Ob nedeljah: 7.25; 15.05. D H O D I BUJE 7. — ; 14.— ; 16,— PIRAN 10.15; 12.10. UMAG-BRTONIGLA 12.20; 18.30 NOVIGRAD 8. —; 14.50. PULJ 15.05. Ob nedeljah: 7.25. 3. februarja 1962 Davkoplačevalci družinskega davka x dohodki do 2 milijonov — 5 Včeraj smo poročali, da so »a občini razstavljeni seznami davkoplačevalčev družinskega, dopolnilnega in drugih davkov ter smo objavili imena davkoplačevalcev, ki imajo nad 15 milijonov davčne osnove, to je čistega obdavčljivega dohodka. Danes nadaljujejo s seznamom, pri čemer bomo objavili vse davkoplačevalce, ki imajo do najmanj dveh milijonov davčne osnove. Grandi Antonio 13.039.000 lir, Melchiori Alberto 13 milijo-Jj9v, Colombin Bruno 12 mi-lijonov, Mann Giovanni 12 trilijonov, Faccanoni inž. Franico 11 milijonov, Flaschner Ottilia vd. Stock 11 milijonov, Canova Umberto 10 milijonov, Godina Giuseppe 10 milijonov, Spadiglieri Italo 10 milijonov, de Dottori Anna vd. Vianella 9.800.000. Rizzar-di dr. Giorgio, 9.800.000, Anto-nini Guido 9 milijonov, Fra-Eiacomo Fausto 9 milijonov, Bufano Giuseppe 8.906.000, La-Penna prof. dr. Marino 8 milijonov 857.500, Lanari Aldo 8 750.000, Caravetta Mario 8 trilijonov 691.600, Alessi dr. Chino, 8.500.000, Modiano Gia-c?mo 8.500.000. Obersnel Mati0 8.500.000. Bassani Renzo-fomeo 8.331.400, Berger Vit-*9ria vd. Illj 8 milijonov, Tre-Visan Diogene Angelico 8 misijonov, Babini Giulia vd. Ri-n.aldi 7.750.000, Rinaldi dr. Mario 7.750.000, Tagliaferro dr. Enrico 7.733 200, Bisotto Giuseppe 7.500.000, Canarutto inž. Gugljimo 7.500.000, Ferro Giorgio 7.500.000, Gropaiz Riccar-do 7.500.000, Laccisaglia Anto-metta vd Lanari 7.500.000, Vatla dr. Eugenio 7.500.000, Vatta dr. Rinaldo 7.500.000, de Na-rio Guido 7.196.000, Bacichi Giorgio 7 milijonov, Brussi pUrelio 7 milijonov, D’Ange-m Giuseppe 7 milijonov, Duk-Pavich Stefano 7 milijonov, Pu- nalj Raoul 7 milijonov, Teci- Valnera Giuseppe 5 milijonov, lazic Francesco 7 milijonov, Vitas Romano 7 milijonov, Szalai Ladislao 6.985.700, Mez-zari prof. Antonio 6.900.000, Scabar dr. Arturo 6.978,000, Sessi Marcello 6.800.000, Fro-glia dr. Mario 6,636.521, Fonda Savia kav. Antonio 6 milijonov 500.000, Lovisato Lu-ciano 6.500.000, Morpurgo Mario 6.500.000, Buchberger En-rico 6.200.000, Prioglio Giovanni 6.200 000, Brovedani O-siride 6 milijonov, Crismani Giuseppe 6 milijonov, Gian-fre Armando 6 milijonov, de Helmreichen Maria Fed. 6 milijonov, Irneri dr. Ugo 6 milijonov, Graziano dr. Rosario 5.978.400, Zaffiropulo Dario 5 milijonov 852.400, Reifner Friedrich 5.800.000, Veis Raimon-do 5.700.000. Pitassi Ermes 5 milijonov 650.000. Campos dr. Raffaele 5.630.300, Castiglioni Mameli 5.600.000, Gerolimich Paolo 5.600.000, Ghersiach Giorgio 5.518.300, Duma Angela 5 milijonov 500.000, Luciani Fe-lice 55.00.000, Muratti Emilia vd. Brunner 5.500.000, Rovis Primo 5.500.000, Slataper Guido 5.500.000, Sospisio inž. Er-nesto 5.500.000, Tomasi dr. Giovanni 5.500.000, Cortini dr. Ar-naldo 5.424.700, Leonori Tul-lio 5.350.000, Doria dr. Dario 5.300.000, Pecor Bruno 5 milijonov 300.000, Zanardi Giorgio Giovanni 5.274.900, Artelli Filippo 5.200.000, Cagli Giuseppe 5.200.000, Crovetti Ugo 5.200.000, Giugia Matteo 5 milijonov 200.000, Spadoni Rai-neri 5.179.000, de Mottoni A-lessandro 5.121.400, Macchioro prof. Gino 5.100.000, de Albori baron Aldo 5 milijonov, de Dottori dr. Giuseppe 5 milijonov, Ferrucci Alberto 5 milijonov, Giacomelli Carlo 5 milijonov, Iantset Anastasia 5 milijonov, Klugmann dr. Giuseppe 5 milijonov, Miotto Fer-ruccio 5 milijonov, Oberti di PISMA UREDNIŠTVO ♦Blagajna gradbenikov» in njene koristi Skupina delavcev podjetja t-olha nam je poslala v ob-3ai’o naslednje ugotovitve, ki ®c nanašajo na stavko, ker nasprotujejo ustanovitvi «bla-za gradbenike». Omejeni delavci pravijo, da nasprotujejo iz naslednjih raz-*°0ot): Zalo, ker se na ta način Znižujejo njih bedni tedenski Prejemki (delavci so podvr-feni vsem vremenskim nepri-ukam, saj so zaposleni pri v*drievanju naprav Acegata). *• Poleg tega obstaja tudi vprašanje praznikov med ted-?°m, kar pomeni, da izgu-“‘jo danes delovni dan, ker “ežujc, jutri, ker je praznik ker ne delajo uslužbenci 1 4CEgat. Jasno je, da so najbolj neposredno prizadeti zaradi te-*a delovnega stanja. , Pismo se zaključuje z zahvalo za objavo teh ugoto-Pitep in protesta uslužbencev Podjetja Zollia. * • * 2a boljše razumevanje zgo- 1 objavljenega pisma pripominjamo, da so uslužbenci UC(tjetja Zoilia pred dnevi za-PUstili delo in stavkali, ker je j?°djetje odtrgalo od njih te-aenskih prejemkov po delov-pogodbi predvideni delež fa vplačanje v »blagajno gradnikov«. Na tak način je pri-* 0 do absurdnega in res edinstvenega primera, da delavci ~ekega podjetja niso stavkali fr°ti svojemu delodajalcu, ‘erriveč proti delovni pogodbi, ?l .io enotno in odločno zasto-?.a‘0 vse sindikalne organiza-Gle in ki so jo v vsedržaven okviru podpisale CGIL, UGI in CISL. dr v smo se za znBevo po-robneje pozanimali in preje-J Pri odgovornih sindikalistih t/rr°b,en in utemljen odgovor, j r*ed pogajanji za obnovitev plovne pogodbe, do katerih D Prišlo ?o dolgotrajnem stav. v”vnem boju (kjer so souelo-Ž6 Vrtudi tržaški zidarji) so „'jL lanskega leta podpisal' s,°v9 delovno pogodbo, ki je ■.“P.Ba v veljavo 1. januarja - obojega ieta. Člen 62 te poni/6 določa, d3 se mora v Seh Pokrajinah ustanoviti poke« Teblaga‘na Za gradbem-oh”* sedaj so namreč ze n «ajale take blagajne v 54 sajtrajinah in so rodile dobre ?adove, e,-' se zato sindikalni ?redstavniki tudi zahtevah, da st .Ostanove povsod. Tako ob-jp ’18 taka blagajna v Milanu let, v Vidmu 11, v Be-, eik*h 15 itd. tijtagajna služi za dva namenim6 naj se z njeno p°-Odiu zagotovi izplačevanje tla i 0l^nine za praznike (17 dni in ‘oto), za počitnice (14 dni) Da Za 13. plačo. V tej stroki delavci mnogokrat pre. in‘alo iz podjetja v podjetje teE Ze‘° pogosto ne prejmejo V, a: kar jim pripada. Po no-tod«' ,0vni Pogodbi mora de-Rain aIec I)la^ali v skupno bla-k0jn° Potrebne vsote, ter ta-itpe akant°nirajo ta denar na t>arn Prizadetega delavca. V ta ^2.30n blajrttv temveč tudi pravično pevanie delavcev. Sre« “lerflbne Pa so ‘u(li P0-- koristi. Blagajna ne bo tfe(,p c služila samo za te po-8,stu t,;,mve4 P° svojem ličpa..skrbela tud, za najraz-eJse potrebe delavcev, Ta- Koprska mladina je predlagala, da bi prišlo v 1. 1963 do velike mladinske akcije pri gradnji koprske železnice. V slovenskem merilu je pobuda koprske mladine naletela na odobravanje, po prvih znakih sodeč, pa bo predlog obveljal tudi kot glavna akcija Ljudske mladine Jugoslavije v 1. 1963. Prihodnje leto bodo dela na cesti Bratstva enotnosti v glavnem zaključena (preostalo bo le še okrog 40 km) in mladina se bo torej lahko zaposlila drugje. Koprčani so trenutno prvi na spisku. Mladina koprskega okraja se je tudi obvezala, da bo sama opravila vsa pripravljalna dela pred začetkom glavne akcije. Progo bodo zgradili še isto leto, kajti za leto 1964 je jugoslovanska mladina že prevzela obveznost pri gradnji železniške proge Bar-Beograd. Od številnih variant, ki so jih predložili za železniško povezavo koprske obale z zaledjem, so obveljale štiri. Kot kaže, bo najbrž zmagala va-rianta Koper-Prešnica v dolžini 31 km. » * » V Piranu so precej napredovala dela pri preurejanju staje stavbe na Tartinijevem trgu v Moderno galerijo. Z gradbe.mmi deli so skoraj zaključili, preostanejo pa še J obrtniška dela, Moderna galerija bo vsekakor pomembna kulturno-turistična pridobitev Za Piran. Obsegala bo vhodno halo, stopnišče, veliko in malo dvorano ter pritikline. Vhodna hala. ki jo bodo tlakovali z istrskim marmorjem, bo namenjena predvsem kiparski Umetnosti, medtem ko bosta velika in mala dvorana služili raznim zvrstem slikarstva, i , i Medtem ko je zgornje nadstropje namenjeno Moderni galeriji, bodo spodnje prostore preuredili v kavarno. Na tem mestu je že bila kavarna, vendar ie zdai zanrta zaradi dotrajanosti opreme. Kavarno bodo zdaj luksuzno preuridcli v stilu poznega klasicizma in bo skupaj z Moderno galerijo vsekakor privlačna točka za domače in tuje turiste. Vse kaže, da bodo vsa dela pri nrenrejpvaniu noslopia končana do začetka glavne turistične sezone, prva razstava kvalitet, nih del domačih in tujih u-metnikov pa bi hila v juniju. * * * Piranski občini se letos obeta močan turistični razvoj. Fred kratkim so zvezni, republiški in drugi organi odobrili občini za skoraj pol milijarde dinarjev kreditov za podjetja s turistično in sorodno dejavnostjo. S tem denarjem bodo uredili avtocampa v Luoiji in Strunjanu z zmogljivostjo 1500 ležišč in s potic onimi prostori '■-& pariti ra-ije artomobilov in čo.no/ Avtocampa bosta najmoderne. da se bodo, lahko turisti odslužili tamkajšnjih ležišč, ali pa si postavili lastne šotore. Autocampa bosta najmoderne-je urejena z vsemi sanitarijami, električnimi priključki Itd. Čamp v Luciji bo razen tega imel tudi moderno restavracijo. Naslednja večja investicija je namenjena hotelu Palače v Portorožu, kjer bodo razširili 20 soo ter gradnji modernega bara v Piranu z zmogljivostjo okrog 200 stolov. O-krog 20 milijonov je predvidenih za preureditev stare kavarne, prav toliko pa je namenjeno mestnemu komunalnemu podjetju za nabavo pe-tih motornih čolnov, s katerimi bodo prevažali potnike po vsei koprski obali, posluževali pa sp jih bodo tudi za vodno smučanje. Končno naj še omenimo, da bodo razširili restavracijo v hotelu Central, zgradili veleblagovnico v Piranu, trgovino na Belem križu, pokrito tržnico v Piranu, adaptirali pa bodo tudi strunjansko trgovino in več drugih manjših objektov. Vsa ta dela bodo v glavnem končana do začetka turistične sezone. so se v stanovanju Antona de Marka prav tako vnele saje v dimniku in je ogenj povzro-čil tudi nekaj škode v stanovanju. 1 1 Na gmajni je gorelo Včeraj okrog 16. ure so poklicali goriške gasilce in gasilce iz Tržiča v Foglian, kjer se je na gmajni med Foglia-nom in Redipuljo vnela suhljad ih mladi borovci. Ogenj se je razširil na površini o-ferog 10 hektarov državnega zemljišča in gasilci, katerim so pomagali tudi karabinjerji in domačini, so morali delati skoraj dve uri in pol preden Končno je bil Giuseppe Ersetig obtožen, da je dne 1. januarja 1960 v Gorici imel spolzka dejanja z mladoletno Roberto Benvenuti. Vse obtožence je prijavila sodišču policija v začetku a-prila 1960. leta. Po policijski prijavi so bile v zadevo zapletene kar štiri mladoletnice in sicer poleg že omenjenih dveh še 16-letna C.M. in 15-letna G.P. Ti dve sta 14. januarja 1960 zbežali z doma in so ju pozneje našli v Milanu, kamor sta šli iskat pustolovskih doživetij. Se pred , odhodom v Milan pa sta se seznanili z Visintinom, Baisom in Previatom in skupaj z njimi prebili Silvestrov večer. Pozneje sta s seboj pripeljali še R.B. in M.C. in vsi so se po policijski prijavi sestajali v januarju v hotelu «Ai geisi» v Gradiški in po drugih hišah. Toliko pravi obtožnica in pa policijski zapisnik. Pri včerajšnji razpravi pri zaprtih vratih so zaslišali številne priče in obtožence. Očividno pa je sodišče, zlasti pd ’j;6vr> rih zagovornikov, prišlo do zaključka, da na vsej zadevi ni ničesar, kar bi imelo za predmet pohu.iševanje mladoletnic in spolzka dejanja, ter je vse obtožence oprostilo s popolno formulo ker da niso napravili dejanj, za katera so bili obdolženi. Državni tožilec Wuerlch; preds. sodišča dr. Storto; zap. Omeri. Snežne razmere na smučiščih Po poročilu turističnega urada iz Nove Goriče so na goričkih smučiščih naslednje snežne razmere: Log pod Mangrtom 10 cm zmrzlega snega, Črni vrh nad Idrijo 25 cm pršiča, Vojsko 30 cm pršiča in Lokve 15 cm pršiča. Na Lokvah deluje tudi vlečnica. Povsod imajo temperaturo več stopinj pod ničlo. V Kanalski dolini imajo v Trbižu in Žabnicah po 25 cm pršiča, v Beli peči 40 cm, na Matajurju 40 cm in na Višar-jah 130 cm. Povsod je tempe- bilski promet odločno preozka. Zaradi tega je občinski u-prava sklenila kostanje posekati. Z delom so pričeli včeraj zjutraj. Delo so dali v zakup nekemu zasebniku, ki pa je imel smolo, ker se je eden izmed kostanjev, ki so ga podrli, zvrnil na nasprotno stran, in sicer na pločnik ter potrgal električne in telefonske žice. ki so napete med betonskimi drogovi. Zaradi tega so ,bile v dopoldanskih urah brez struje številne družine v Ul. Gabrijela, Ul. Catterini in Ci-coni. Delavci mestne elektrarne so morali precej pohiteti, da so zamenjali žice, ki so se prežgale s kratkim stikom in postale neuporabne. Ko bodo odstranili vse kostanje, bodo cesto razširili na 9 metrov širine, na vsaki strani pa bodo zgradili pločnik. Med pločnikom in zasebnimi parcelami bodo zasadili grmičevje, vendar za sedaj vrste še niso izbrali. Skopali so tudi jarek, da bodo namestili požiralnike in odtočne kanale za deževnico. Z deloviščem širijo tudi Ul. Catterini, ki je sedaj precej ozka in za promet neprimerna. Kakor smo izvedeli, je bilo takoj po prvi svetovni vojni zamišljeno, da se bo ta ulica odcepila od sedanjega Trga Medaglie d’oro in da bo v ravni črti vodila naravnost proti svetogorski železniški postaji. Načrta pa niso nikoli uresničili, ker so zaradi pomanjkanja regulacijskega načrta najprej dovolili gradnjo stanovanjske hiše na vogalu Trga Medaglie d’oro, da je morala Ul. Catterini takoj v Svojem začetku napraviti neprimeren ovinek nad Kor-iom. V zadnjem času pa so dovolili še gradnjo večnadstropne stanovanjska hiše na samem križišču med Catterinijevo in Gabrijflpvp^ ulic?, tako da se je dokončno pbkopala pametna zamisel o ravni Catterinl-jevi ulici, .>'•(’) >, Dve nezgodi v Marianu Včeraj okrog 5.15 so pripeljali v goriško -civilno bolnišnico 55-letnega Enrica Violo iz Mariana, Ul. Monti 25, in 38-Ietnega Silvana Vetaha prav tako iz Mariana, Ulica Roma, Viola je dobil opekline druge stopnje po dlaneh in hrbtu obeh rok in opekline prve in druge stopnje po obrazu. Zato so ga zdravniki pridržali v bolnišnici za 20 dni na zdravljenju. Vetah pa ima opekline druge stopnje na rokah, na obrazu in ušesih. Tudi njega so pridržali v bolnišnici za 20 dni. Oba delavca sta se opekla, ko sta upravljala neko jeklenko, iz katere jima je buh-nil ogenj v obraz in na roke. lllllllllllllllltllllllllMIIIIIIIIIHIlMIIIIIIlIVtIIIIM PISMO URKDJNISTVU Plinovod je potreben obnove Kot je Goričanom znano so prišli ti zadnjih letih dvakrat strokovnjaki iz Nemčije t posebnimi pripravami za ugotavljanje okvar na plinskih ceveh. Obakrat so ugotovili številne manjše okvare, ki pa so skupaj predstavljale precejšnjo izgubo plina, predvsem pa precejšnjo nevarnost za življenje in zdravje mestnih prebivalcev. Takrat so za silo zakrpali in popravili okvare, vendar s tem problem ni bil rešen. Vsit-ko toliko pride do novih okvar na plinovodu. Tako so n. pr. včeraj morali zopet razkopavati asfalt na spodnjem koncu VI. T. Grossi, kjer so prebivalci že nekaj dni občutili smrad po plinu. Sprva so menili, da je to smrad, ki prihaja iz podgorske predilnice, pozneje pa so obvestili o tem občinska podjetja, ki so poslala na mesto svoje delavce, Ti so ugotovili, da v resnici pušča glavna cev plinovoda in so jo morali odkriti v dolžini več kot 10 metrov, ker je uhajal plin na več mestih. Pred dobrim letom je prišlo do okvare cevi skoro na istem mestu. Takrat bi morali slabo cev nadomestiti z novo in sedaj gotovo ne bi prišlo do ponovne okpare. Prav bi bilo, da bi tako storili vsaj sedaj. Vsekakor bodo morala občinska podjetja misliti na splošno obnovo plinskega n. mrežja, ker je sedanje že do- Obh sta žapbslena v podjet- I trajano, da ne bo prišlo po-ju Montiglio v Marianu, kjer novno do take tragedije, kot sta se ponesrečila pri delu. | pred leti na Placuti. Anahronizem vojaških služnosti v dobi atomske bombe in raket Tudi Sovodenjci bodo igrali jutri doma proti moštvu iz Mariana. Gostje bodo prišli v Sovodnje prepričani v svojo zmago, saj so bili doslej v celotnem letošnjem tekmovanju neporaženi, Sovodenjci pa bodo morali tokrat nastopiti brez vratarja Ferfolje in brez Kovica in Tomšiča, ki ne smejo igrati. Vendar pa se bodo igralci tudi brez njih potrudili, da bodo, napravili dobro figuro, saj je znano, da so čestokrat dobili tudi težke tekme. Upamo, da bo ta ena od takih. Naraščajniki iz Sovodenj pa bodo odšli v Krmin in se pomerili s tamkajšnjimi mladinci v upanju, da bi prinesli domov vsaj eno točko. * * * Omenimo naj še, da bodo tudi Podgorci igrali jutri na domačem igrišču, kjer se bodo pomerili z ekipo iz Zagra-ja in imajo precej izgledov na popoln uspeh, zlasti če bodo igrali tako, kot na prijateljski tekmi prejšnjo nedeljo proti J-uventini v Standrežu. Gasilci v Standrežu Sinoči okrog 18.10 so poklicali gdriške gasilce v Stan-drež, kjer so se vnele saje v dimniku na hiši Alojzija Mu. Čiča v Ul.' sv. Mihaela 91. V kratkem času so gasilci odstranili vsako nevarnost požara. Pri tem je bilo nekaj škode, ki pa ni bila velika. Okrog 13. ure pa so morali v Ul, Brigata Casale 55, kjer so popolnoma odstranili ne-1 ratura pod ničlo. Prelaz čez varnost požara. Škodo cenijo Predel je prehoden za avto-na okrog 40.000 lir. j mobile samo z verigami. Kostanji zginjajo... m V Ul. sv. Gabrijela so včeraj začeli sekati debele kostanje, da bj cesto od sedanjih 5,6 m razširili na 9 metrov. Zaradi slabih ra^vnov pa je drevo padlo na električne tn telefonske žice, da so bile številne hiše brez toka Na dnevnem redu današnje seje pokrajinskega sveta je pod točko 7 napovedana tudi razprava o resoluciji glede vojaških služnosti, ki so jo predložili nekateri demokrist-janski svetovalci. Ta resolucija je bila predložena že pred nekaj meseci in med tem časom je pristojno ministrstvo obljubilo nekatere spremembe, ki jih v tej resoluciji predlagajo. To velja predvsem za poseben urad, ki naj bi ga odprli v Gorici in ki bi posredoval v zadevah vojaških služnosti med Gorico in Rimom. Prav tako so bile obljubljene nekatere olajšave v dosedanjih predpisih, pred vsem pa zmanjšanje prepovedanega področja okrog vojaških objektov, kar vse smo že javili 'tudi v našem časopisu. Vendar pa je vse to samo okvirna rešitev, odnosno neznatno omiljenje, ker ostane vkljub temu bistvo problema nerešeno. Dejstvo je namreč, da je nerazumljivo, kako mora v današnji dobi atomske bombe in vsemirskih raket še vedno veljati zakon o vojaških služnostih, ki so ga izdelali in sprejeli, ko sta bila še pušica iji top glavno orožje. Zaito je logično, da je zakon zastarel in bi ga bilo treba nadomestiti z novim, ki bi ustrezal današnjemu stanju na tem področju. V tem pogledu bi lahko prevzela pobudo tudi pokrajinska uprava. Predvsem bi bilo dobro, če bi pokrajinska uprava stopila v stik z župani vseh tistih občin, na katerih področju je vsaj deloma v veljavi omejitev lastnine v zvezi z vojaškimi služnostmi. Na skupnih sestankih bi se pogovorili o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti ip izdelali bi predloge, ki bi jih predložili ministrstvu v Rimu. Prav tako bi bilo pametno, če bi stopili v stik z občinami videmske pokrajine, kjer imajo vojaške služnosti še večji obseg kot pri nas in povzročajo prav tako veliko škodo kmetijstvu, industriji in vsemu gospodarstvu na splošno. S skupnim nastopom vseh prizadetih, med katerimi so tudi vse slovenske občine na Goriškem in v Beneški Slo- veniji, bi prav gotovo dosegli več, kot pa z ločenimi akcijami. Zadeva je sedaj, ko gremo proti pomladi, še bolj aktualna, ker se bodo začela kmalu kmetska dela, ki so jim vojaške služnosti marsikje v veliko oviro in poleg tega omejuje lastništvo zemlje i» vseh objektov, ki so na njej, saj ni mogoče ničesar spreminjati brez dovoljenja pristojnih vojaških oblasti, do ta. kega dovoljenja pa po navadi pot ni niti kratka niti enostavna. Rojstva, smrti in poroke v občini Doberdob V mesecu januarju je bila v doberdobski občini ena poroka, eno rojstvo in ena smrt. Poročili sta se: Marino Baf-tistella in Alma Frandolič. Rodila se je Cinzia Schaff-ner. Umrl je Mihael Ferletič. C KINO 3 CORSO. 16.00: «Steza ljubimcev«, Susan Hayworth in J. Cavin. Ameriški barvni film v cinemascopski tehniki. VERDI. 16.00: «Benito Mussolini«. Italijanski dokumentarni film o fašizmu. V1TTOR1A. 17.00: »Vanina Va-nini«, Rossellinijev film. S. Niio in L. Terzieff. CENTRALE. 17.00: »Prestol za Kristino«, C. Kauffman in A. Aronda. Nemško-španskt tehnikolor. ---«»--- DEŽURNA LEKARNA Daes ves dan in ponoči je odprta v Goriči lekarna FONTONI-BASSI, Raštel št. 28 tel. 33-49. ---«#--- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6 stopinj ob 14. uri, najnižjo minus I stopinji ob 4.20. Povprečna dnevne vlage je bilo 60 odst. !!llppl|pii|§3 V 24. kolu nogometnega prvenstva A lige odločilni zavrtljaj Fiorentina nestrpno pričakuje izid vročega milanskega derbyja 139. spopad med Roccovim Milanom in Herrerovim Interjem Pravijo, da je Milan preteklo nedeljo v prvih dvajsetih minutah igre na igrišču Marassi v Genovi dobesedno navdušil gledalce. Lahko se reče, da je bil ta del igre najlepši, kar se je sploh videlo med letošnjim prvenstvom. Vse je teklo kot po olju, igralci so bili na mestih in žoga je tekla od moža do moža kot bi bila privezana na nevidno nit. 'Ce bo Milan zaigral na isti način tudi prihodnjo nedeljo, tedaj ni nobenega dvoma, da bo moral nasprotnik kloniti. In ta nasprotnik nosi ime In-terja. V nedeljo bo torej «clou» 24. kola milanski der-by, ki bo v precejšnji meri odločal v borbi za dodelitev letošnjega naslova. Milan - In-ter. Ta tekma bo privabila na igrišče rekordno število gledalcev, kar dokazuje povpraševanje po vstopnicah. Ce bo milanski stadion napolnjen do zadnjega kotička ni izključeno, da bo televizija posredovala oddaljenim navijačem ta edinstveni dogodek na žele. nem igrišču. Nedeljski bo že 136. «derby Madonnine*. Prvo srečanje med milanskima tekmecema je bilo odigrano 13. oktobra leta 1908, zadnje pa 1. oktobra lani. In kakšen je rezultat teh vedno ostrih in razburljivih prvenstvenih in pokalnih tekem? Milančani so si zagotovili 53 zmag, to je Ataiama-Lcico Bologna-Spai Fiorentina-Catania Miian-Inter Padova-Mantova Palermo-Sampdoria Roma-LR Vicenza Torino-Juventus Udinese-Venezia Lucchese-Lazio Napoli-Modena Cremonese-Triestina Salernilana-Akragas 1 X 1 1 1 X 2 1 I 1 X 2 1 1 X 2 X 1 X 2 1 Sarom Raven.-Rimini 1 X Caianzaro-Verona X samo tri več kot Inter, medtem ko se je ‘njun nastop 32-krat zaključil z neodločenim izidom. V golih pa je razmerje 241:239 v korist Milana Milančani se zavedajo važnosti tega dvoboja, zaradi česar so poslali vse igralce daleč od mestnega vrveža, kjer bi bili izpostavljeni živčnemu pričakovanju in predvsem debatam, ki jih pred podobnimi tekmami ne manjka. Vsi igralci so se zbrali na snegu pod Matterhornom, kjer so si nabrali sile za nedeljski odločilni nastop. Rocco, ki igralcem ni dovolil, da bi sploh omenili derby, še ni sestavil moštva, pa čeprav ni izključeno, da bo več ali manj isto kot preteklo nedeljo. Tudi v krogih Interja vlada razumljivo razburjenje še posebno, ker ima Herrera skrbi ne samo s sestavo moštva, temveč tudi glede sistema, ki ga bo uporabil proti mestnim tekmecem. To tekmo si je Herrera vzel k srcu. ker dobro ve, da je od nje odvisna možnost Interja, da pride do naslova in tudi ... njegov položaj spoštovanega trenerja. Fiorentino, ki spada prav tako med favorite za končna zmago, ne tarejo tako hude skrbi. V goste bo sprejela Ca-tanio in če bodo domačini zaigrali kot so zadnje čase pokazali. tedaj ni nobenega dvoma, da dve točki ne uidejo Florentincem. Ti si seveda žele, da bi se milanski derby končal neodločeno, kar bi avtomatično spravilo Florentince na sam vrh lestvice, kjer padu kot obrambi. Videmčane čaka ponovno razmeroma težka borba. Sicer imajo izredno priložnost, da se nekoliko popravijo. To bo moč doseči le, če bodo napadalci znali prodreti skozi obrambo beneških gostov, ki bodo stopili na tla Morettija z najresnejšim namenom, da tudi oni pridejo do deleža, ki so ga Videmčani letos vajeni darovati gostom. MEDNARODNI NOGOMET Avstrija protestira zaradi odpovedi srečanja z Italijo DUNAJ, 2. — Avstrijska no. gometna zveza je protestirala pri italijanski, ker se ta ni držala obljube, do bo 6. maja nastopila proti Avstriji na Dunaju. Italija se je izgovorila, da zaradi priprav za svetovno prvenstvo ne želi igrati na tujem, zaradi česar ji je avstrijska zveza šla na roko in je tekmo odpovedala. Ker pa se je Italija domenila za tekmo z Belgijo, ki bj morala biti 13. maja v Bruslju, se avstrijska zveza čuti prevarana. Zato bo zahtevala, pa čeprav Italijansko smučarsko prvenstvo v nordijskih panogah Ekipa iz Aoste zmagala v ženski štafeti 3x5 km Ostra borba za naslov med ekipami iz Aoste in okrožja Zahodnih Alp kinja v teku na 10 km Lo-renzina Guala. Ekipa iz Aoste je zmagala s časom 58”11” ter je za 28” pustila za seboj C ekipo okrožja Zahodnih Alp, ki so jo sestavljale Eli-sabetta Bellone, Elisabetta A-stegiano in Nella Perro. Borba za prvo mesto je bila zelo borbena in do cilja napeta. Po 5 km je Reboula-zova prva predala palico Bar-relovi z 11’ naskoka pred Sa-massovo (karnijsko-julijska e-kipa A) in 24” pred Bello-nejevo, kateri je sledila A-stegianova. Na drugem delu proge je Astegianova v nekaj km dohitela karnijsko-julijsko tekmovalko Paolijevo in se je spustila v zasledovanje Bar-relove. Ta je nekaj časa vzdržala, a ni mogla ničesar proti izredni nasprotnici, ki jo je tik pred koncem drugega dela proge za las prehitela. Tako je Asteggianova poslala na pot svojo sotekmovalko Per- se je-spu^čalo po 1600 m dol- preko mednarodne ‘nogometne I r°vo s 37 naskoka pred Gu gi progi s 300 m višinske raz- zveze, da Italija spoštuje pr- alovo, medtem ko je Paolije-1 like in z 52 prehodi. Med mo- 1 va zaostala za 2’30 . Gualova, I škimi je zmagal Rimljan Mar- votne dogovore . .....................................................................Illllll.Illfllll..Illlllllll.I.......................................MIHU.....IIIIIIIIMJMII.II bi imeli celo točko prednosti. Poleg milanskega bosta v 24. kolu nogometne A lige še dva derbyja: turinski med Torinom in Juventusom ter emilijanski med Bologno m Spalom. Torino in Juventus sta se spoprijela že 129-krat in do danes ni nobenemu u-spelo nadkriliti drugega. Oba kluba sta zabeležila po 50 zmag, medtem ko se je njun dvoboj končal 29-krat brez zmagovalca in premaganca. Neodločeno torej razen v razmerju doseženih golov, ki govori v prid Juventusa (215: 211). Letos se bo morala tehtnica nagniti na stran enega ali drugega, pa čeprav ni mogoče že vnaprej izključiti možnosti novega, tokrat tridesetega, neodločenega izida. V emilijanskem derbyju so prognoze na strani Bolonjča-nov, ki so v desetih tekmah zmagali 6-krat, 2-krat so izgubili dvoboj, 2-krat pa sta si tekmeca razdelili točki. Zaradi teh tekem bodo vse druge v senci. To tudi zato, ker ni nobena važna za položaj v lestvici. V Rimu bodo skušali obdržati razdaljo z vodečimi, toda za to je treba zmagati. Vse kaže, da to ne bo težko, ker prihaja v goste Lanerossi, ki je preteklo nedeljo izgubil zaradi ponovnega zloma noge, svojega najbolj vidnega predstavnika Ko-stiča. V Bergamu Atalanti ne bi smela uiti zmaga, še posebno, ker bi Lecco ne smel predstavljati resne ovire. Ce bo šlo tako kot lani, 3:0 v korist domačinov, tedaj se A-talanti obeta uspeh. V Padovi bo spopad dveh enajstoric z ostrimi obrambami. Mantova bo namreč skušala z zaprto taktiko odščip-niti gostiteljem točko, kar je tudi popolnoma mogoče. Na igrišču Favorite pa bo Sampdoria skušala priti do čimboljšega rezultata. Domačini bodo skušali to preprečiti in ker imajo za obrambo mreže trenutno najboljšega i-talijanskega vratarja, se bodo lahko bolj posvetili na- ............................................................ Tako moštva jutri na igriščih ZIANO Dl FIEMME, 2. — Na današnjem sporedu italijanskega smučarskega prvenstva v nordijskih disciplinah je bil samo štafetni tek 3x5 km za ženske ekipe. Kot je bilo pričakovati je zmagala ekipa iz Aoste, ki si je ohranila lani priborjeni naslov. Vzmagovalni štafeti so nastopile Alina Reboulaz, Fernanda ---------7—7----— Barrel in nova državna prva- ^i je že včeraj pokazala, da je v izredni formi, je bliskovito začela z zasledovanjem in kmalu se ji je posrečilo dohiteti Perrovo, s katero je nekaj časa skupno nadaljevala pot. Nepričakovano pa jo je prehitela in čeprav se je Perrova upiraia kakor je mogla in znala, ni mogla slediti prvakinji, ki si je nabrala nekaj stotin metrov naskoka, s katerimi je ohranila svoji ekipi državni naslov. Jutri se bo državno prvenstvo nadaljevalo s tekmovanjem članov v teku na 15 kilometrov. ---«»--- SMUČANJE V Selvi di Gardena prvenstvo za meščane SELVA Dl GARDENA, 2. — Danes so se začele smučarske tekme, ki so rezervirane mestnim smučarjem. Prva točka sporeda je bij veleslalom, ki je poteka! po tretji progi Ciampinoia. 130 tekmovalcev chelli, medtem ko je Tržačan Rosenwiith zasedel 10. mesto. Ženske, med katerimi je zmagala Laura Odiard des Ambrois iz Cervinie, pa so tekmovale na 1100 m dolgi progi z 230 m višinske razlike in z 32 prehodi. Jutri se bo prvenstvo «meščanov» nadaljevalo s tekmovanjem v slalomu. Izidi italijanskega prvenstva za meščane so sledeči: MOŠKI 1. MARCHELLI GIORGIO Sci Club 18 - Rim 1’48”2 2. Pezza Luigi SC Cervino 1’49"4 3. Tschenett Toni SC Mera-no 1’49”5 4. Pirola Italo Libertas - Bergamo 1’51"9 5 Colombo Attilio Sci Cai -Monza 1’53”2 6. Celesia Cesare Sai Milano 1’54’T 7. Holzcknecht Otto SC 8 Feb. - Padova 1’54”6 8. Riva Felice Sai Milano 1’56”0 9. Roccia Piero SC Sporti-nia 1’56”5 10. Rosenvvirth Pino SC 30 Ott. - Trst 1’57”2 ZENSKE 1. ODIARD DES AMBROIS LAURA SC Sportinia 1’38”3 2 Zecchini Franca SC Firen. ze 1 ’40”0 3. Quaglia Franca SC Sportinia 1’44"1 4. Buffa Adriana Sai Milano 1’47”3 5. Dalmasso Alma SC Sportinia 1’49”3 Zaradi zavrnitve vizumov vzhodnim Nemcem Francozi se izgovarjajo: dovoljenja izdajajo v Berlinu Francoski organi upajo, da bo smučarska zveza to... upoštevala PARIZ, 2. — Zelo malo verjetno Je, da bi prišlo do kakih sprememb v zadevi z vzhodnonemški smučarji, katerim niso izdali vizumov za Chamonlx, kjer bi morali nastopiti na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah. To se Je zvedelo iz uradnih francoskih krogov, ki tudi trdijo, da Francija nj edina odgovorna za položaj, v katerem so se znašli vzhodni Nemci. Kot Je znano »potovalna dovoljenja« izdaja namreč zavezniški urad v Berlinu. V francoskih krogih upajo, da bo izvršni svet mednarodne smučarske zveze, ki bo v nedeljo razpravljal v Bernu o tem položaju, upošteval to stanje. Seveda bj hoteli francoski organi, kj sedaj zavračajo krivdo tudi na druge, rešiti ugled s tem, da bi mednarodna smučarska zveza pristala na Izvedbo svetovnega prvenstva brez vzhodnih Nemcev. • PALERMO Mattrel; Burgnich, Calvani; Malavasi, Benedetti, Sereni; De Robertis, Mosca, Borjes-son (Metin), Fernando, Mae-stri. SAMPDORIA Rosin; Tomasin, Marocchi; Bergamaschi, Vincenzi, Delfi-no; Toschi, Vigna (Boškov), Brighenti, Veselinovič, Vigni. • FIORENTINA Sorti; Malatrasi, Robotti; Rim-baldo, Gonfiantini, Marchesi; Hamrin, Bartu, Milani, Del-1’Angelo, Petris. CATANIA Vavassori; Alberti, Rambaldel-li; Corti (Szymaniak), Zan-nier (Grani), Benaglia (Szy-maniak); Caceffo (Ferrigno), Biagini, Calvanese, Prenna, Castellazzi. • TORINO Vieri; Scesa, Buzzacchera; Ro-sato, Lancioni, Cella; Albrighi (Gualtieri), Ferrini, Baker, Law, Gualtieri (Crippa). JUVENTUS Anzolin; Castano, Garzena (Bozzao); Emoli, Bercellino, Leoncini (Mazzia); Mora, Maz- zia (Charles), Charles (Nico-le), Sivori, Stacchini. • MILAN Ghezzi; David, Salvadore; Radiče, Maldini, Trapattoni; Da-nova, Sani, Altafini, Pelagab li, Rivera INTER Buffon; Picchi, Della Giovan-na (Facchetti); Bolchi, Guar-neri, Balleri; Bicicli, Morbel-lo, Hitchens, Suares, Corso. • ATALANTA Cometti; Rota, Roncoli'; Niel-sen, Gardoni, Colombo, Oli-vieri, Favini, Nova, Da Costa, Magistrelli. LECCO Bruschini; Facca, Tettamanti; Gotti, Pasinato, Duzioni; Sa-vioni, Abbadie (Panza), Di Giacomo, Galbiati, Sarchi. • PADOVA Pin; Lampredi, Cervato; Bar-bolini,. Azzini, Pique; Tortul, Celio, Del Vecchio, Kolbl (Ka-loperovič), Bacci. MANTOVA Negri; Corradi, Cancian; Ta-rabbia, Pini, Castellazzi; Al-lemann, Giagnoni, Sormani, Mazzero, Recagni. • BOLOGNA Santarelli; Capra, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Pe-rani, Franzini, Nielsen, De-marco, Pascutti. SPAL Maietti; Mialich, Riva; Muc-cini, Cervato, Cappa; Dello Omodarme, Waldner, Mencac-ci, Massei, Bagatti. • UDINESE Romano; Burelli, Valenti; Sassi, Tagliavini, Beretta; Pentrelli, Selmosson, Manga-notto, Inferrera, Bonafin. VENEZIA Magnanini; De Belli s (Grossi), Ardizzon; Grossi (Tesco-ni), Carantini, Frascoli; Rossi, Santisteban, Zavaglio, San-ton, Kaszas. • ROMA Cudicini; (Carpanesi); Pestrin, Losi, Schiaffino; Orlando, Lojaco-no (Jonsson), Manfredini, Car. panesi (Lojacono), Menichelli. LANEROSSI Luison; Baston, Savoini; Sten-ti, Zoppelleto, De Marchi; Vernazza, Campana (Menti), Vastola, Kruiver, Puia (Fon tunato). Fontana, Corsini Pestrin, Megeve: smučarji za pokal «Emilc Allais» V veleslalomu zmaga Avstrijca Schranza Francozi na drugem, tretjem in četrtem mestu MEGEVE, 2. — Avstrijec Karl Schranz je danes zmagal v veleslalomu, ki je bil prva točka sporeda tekmovanja za pokal «Emile Allais«. Tekmovalci so nastopili na obmpijski progi Rochebruna, ki je merila 2000 m s 500 m višinske razlike in je imela 62 vrat. Razen Schranza so Avstrijci zasedli od 5. do 8. mesta s Zimmermannom, Stieglerjem in Burgerjem. Precej so se izkazali Francozi, ki so uvrstili Arpina na drugo, Lacroixa na tretje in Duvillarda na četrto mesto. Od Američanov sta WerneT in Ktdcl zasedla 11. in 12. mesto, medtem ko so Italijani še bolj zaostali. Njihov najboljši tekmovalec je bil Felice De Nicold ,ki se je uvrstil na 13. mesto pred Francozom Bozo-nom. Izid današnjega tekmovanja je sledeč: 1. KARL SCHRANZ (Avstr.) 2’26”37 2. Michel Arpln (Fr.) 2'26”94 3. Le0 Lacroix (Fr.) 2’27”42 4. Adrien Duvillard (Fr.) 2’27”61 5. Egon Zimmermann (Av.) 2’28”71 6. Pepi Stiegler (Av.) 2’29”59 7. Hias Leitner (Av.) 2’29"95 8. Martin Burger (Av.) 2’31”26 9. Emile Viollat (Fr.) 2’31"28 1. — prvi 1 drugi 2 2. — prvi 1 2 drugi 1 X 3. — prvi 2 X drugi 1 X 4. — prvi 1 2 drugi X 1 5. — prvi 1 2 drugi 1 X 6. — prvi 2 drugi X 10. Rob. Grunnenfelder (Sv.) 2’31 ”31 U. Bud Werner (ZDA) 2’32"02 12. Bili Kidd (ZDA) 2’32”03 13. Felice De Nicold (Italija) 2’32”16 14. Charles Bozon (Fr.) 2’32”90 15. Martino Fill (It.) 2’32”96 16. Ernst Falch (Av.) 2'33"28 17. C ari o Senoner (It.) 2’33"33 itd. Športne vesti iz Kopra bojkarji in namiznoteniški i-gralci v Kopru ter mnogoboj-ci v Piranu. Lani se je udeležilo vseh tekmovanj 140 invalidov, letos bo seveda udeležb a glede na nov način tekmovanja občutno višja. Na Škofijah zelo aktiven odbor TVD Partizana Nogometaši na koprski obali so začeli s prvimi treningi pred začetkom spomladanske nogometne sezone. Najbolj vestno Se pripravljata seveda Tomos in Delamaris, saj sta praktično edina kandidata za prvo mesto in za uvrstitev v višji razred. V nedeljo smo bili priča tudi prvi letošnji nogometni tekmi. Odigrali so jo nogometaši Delamarisa in Mehanotehnike v korist prizadetega dalmatinskega prebivalstva. Delamaris je zmagal s 7:1. # # # Te dni so najavili svoj prihod v Koper nogometaši ljubljanskega Triglava. Na koprski obali bodo ostali 14 dni. Zelo verjetno bo prišlo tudi do kake trening tekme z domačimi klubi. Nogometaši Triglava so jesenski republiški prvaki in malo verjetno je, da bi jim spomladi kdo ta naslov odvzel. Začeli so že zelo zgodaj s pripravami, ker jim ne gre le za naslov slovenskega prvaka, ampak tudi formiranje takega moštva, ki bo lahko uspešno tekmovalo v. drugi zvezni ligi. *** Na Škofijah pri Kopru se je razvilo močno športno središče po zaslugi aktivnega odbora TVD Partizan. Lani so bili najbolj uspešni balincarji, ki so se uvrstili med prve v okraju, zelo pa je razširjen tudi namizni tenis. Hkrati je treba omeniti veliko zanimanje tamkajšnje mladine za športni ples. Vadi okrog 40 fantov in deklet, ki bodo že v kratkem organizirali interno prvenstvo, najboljši pa se bodo tudi preizkusili v republiškem merilu. Za letos imajo v načrtu obnovitev telovadne dvorane ter zgraditev nogometnega in drugih igrišč. Nekaj denarja so nabrali sami, nekaj računajo na pomoč občinske zveze za telesno vzgojo, če pa bo kaj manjkalo-, pa bodo nadoknadili s prostovoljnim delom. # # # Invalidi • športniki koprskega okraja so že lani dosegli več lepih uspehov, letos pa imajo še večje načrte. Spomla. di bodo po vseh občinah organizirali občinska prvenstva, v juliju pa bo okrajno prvenstvo. Novost letošnjih tekmovanj pa bo v tem, da bodo v različnih okrajih, ne pa vsa hkrati kakor prejšnja leta, kar je bilo za udeležence preutrudljivo. Tako se bodo kegljači pomerili v Izoli, balincarji v Sežani, strelci in šahisti v Postojni, atleti, od- KOLESARSTVO Zmaga S. Gaiardonija v evropskem kriteriumu MILAN, 2. — Pred začefr kom šest dni trajajoče kol* sarske dirke na dirkališču v Milanu sta se v finalu evropskega hitrostnega kriteriuma spoprijela med seboj Sante Gaiardoni in svetovni prvak Antonio Maspes. V prvi vožnji je zmagal Gaiardoni, v drugi pa Maspes, zaradi česar je bila potrebna tretja. V odločilni vožnji pa je Gaiardoni v razburljivem finišu pustil za seboj tekmeca za razliko dveh koles. Tretje mesto je zasedel De Bak-ker (Belgija), četrto pa Derk-sen (Holandska). Danes se je tudi začela šestdnevna dirka za pare na kateri nastopa 14 dvojic. Po prvih 30 km sta v vodstvu Terruzzi-Arnold (Italija - Avstralija) pred italijansko dvojico Fag-gin - Vigna. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii,ni,,N Januarske lestvice NBA Ederjofre boksar meseca Ta čast je brazilskemu boksarju pripadla zaradi zmage nad Caldwellom PROVIDENCE, 2. — Z zmago nad Angležem Caldwel-lom, s katero se je praktično prenehalo obdobje dvojnega naslova svetovnega prvaka petelinje kategorije, je bil novi svetovni prvak Eder Jofre izbran od NBA za boksarja meseca. National Boxing Association je tudi objavila lestvice najboljših boksarjev v preteklem mesecu, ki so: TEŽKA KATEGORIJA Prvak FLOYD PATTERSON (ZDA) 1. Sonny Liston (ZDA), 2. Eddie Machen (ZDA), 3. Ale-jandro Lavorante (Argentina). SREDNJETEZKA KAT. Prvak HAROLD JOHNSON (ZDA) 1. Archie Moore (ZDA), 2. Doug Jones (ZDA), 3. Eddie Cotton (ZDA), 4. Erič Schoep-pner (Nemčija), 5. Giulio Ri-naldi (Italija). SREDNJA KATEGORIJA Prvak GENE FULLMER (ZDA) 1. Dick Tiger (Nigerija), 2. Terry Downes (Velika Britanija), 3. Fiorentino Fernan-dqz (ZDA). WELTER KATEGORIJA Prvak BENNY KID PARET (Kuba) 1. Emile Griffith (ZDA), 2. Ralph Dupas (ZDA), 3. Luis Rodriguez (Kuba). WELTER JUNIOR Prvak DUILIO LOI (Italija) 1. Eddie Perkins (ZDA), 2. J. Gonsalves (ZDA), 3. Jose Stable (Kuba). LAHKA KATEGORIJA Prvak JOE BROWN (ZDA) 1. Carlos Ortiz (ZDA), 2. Dave Charnley (Velika Britanija), 3. Doug Vaillant (Kuba), 4. Paolo Rosi (Italija). LAHKA JUNIOR Prvak FLASH ELORDE (Filipini) 1. Solomon Boysaw (ZDA), 2. Mel Middletown (ZDA), 3. Percy Lewis (Trinidad), 7. Sergio Caprari (Italija). PERESNA KATEGORIJA Prvak DAVEY MOORE (ZDA) 1. Sugar Ramos (Kuba), 2. Rafiu King (Nigerija), 3. Ho-ward Winstone (Wales). PETELINJA Prvak EDER JOFRE (Brazilija) 1. Jose Medel (Mehika), 2. Pierre Cossemyns (Belgija), 3. German Marquez (ZDA), 5. Piero Rollo (Italija). MUŠJA KATEGORIJA Prvak PONE KINGPETCH (Taj sk a) 1. Sadao Yaoita (Japonska), 2. Minum Ben Ali (Španija), 3. Pascual Perez (Argentina), 4. Salvatore Burruni (Italija). * * * SAN DIEGO, 2. — Svetovni prvak srednjetežke kategorije Archie Moore je sprejel vabilo svetovnega prvaka srednje kategorije G. Fullmerja za dvoboj za svetovno krono. NOGOMET KARL SCHRANZ BARCELONA, 2. — Povratna tekma turnirja za pokal ve. lesejemskih mest med Espano. lom in Crveno zvezdo bo 14. marca v Beogradu. Morebitno tretje srečanje pa bo 21. marca v Parizu ali Rimu. * * * VTAREGGIO, 2. — V nedeljo bo žrebanje parov za na- stop na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju, ki bo od 23. februarja do 5. marca z udeležbo Juventusa, Milana, Sampdorie, Interja, La-nerossija, Fiorentine, Torina, Bologne, beograjskega Partizana, praške Dukle, zagrebškega Dinama, Barcelone, Budimpešte, bukareškega Progressula, pariškega Racinga in Rijeke. -------------«»--- Živinozdravnik svetuje (Nadaljevanje s 3. strani) zdravnik spravil maternico na mesto ,bo uredil vse potrebno, da ne bo zopet izstopala. Prav zaradi tega bo kra-v vbrizgnil v hrbtenico snovi ki bo začasno omrtvila živce. Na ta način bodo prenehali popadki, kar bo povzročilo, da se maternica ne bo znova prevrnila. Med tem časom se bo pa krava pomirila. Taki kravi bomo tudi nekoliko zvišali prostor pod zadnjimi nogami za primer, da bi trod ali rodnica poskušali ponovno izstopiti. Tudi pri prihodnji brejosti bomo taki kravi nekaj pred otelitvijo zvišali prostor pod zadnjimi nogami, da preprečimo morebitno ponovno uhajanje maternice ali rodnice. Vzroki izstopa rodnice in maternice so poleg zgoraj navedenih hudo napenjanje z0* radi porodnih popadkov, prenizek prostor pod zadnjim1 nogami, preobilna in voluminozna klaja, ki pritiska na notranje rodne organe, surov® in nerodna pomoč pri porodih, pomanjkanje apna v krmi v sušnih letih, driske in podobno. Ta pojav se da marsikdaj preprečiti s pravilno krmo 'n pravilno urejenimi stojišči z® breje krave. V sušnih letih naj kmetje dajejo brejim kravam suho deteljo, otrobov napoj in pa nekaj klajnega apna. Dobro je tudi, da brejih1 kravam ne dajemo prevelikih količin zelene trave ali detelje v hlevu. Pustimo raje, da se nekaj ur dnevno pasejo seveda če dopušča vreme ''j1 letni čas. Vsekakor omogočimo, da se bodo breje krav* dnevno nekoliko gibale n® prostem. Tudi izstop maternice ali bukavnika pri svinjah se P°' javi včasih po težkih porodih in sicer prj svinjah, ki so neprimerno krmljene in ki sC premalo gibljejo. Zato P®zl' mo, da se bodo breje svinje dnevno nekoliko gibale n® prostem in da bodo primero® krmljene. 100000000 ARKADU A VERCENKO 000000001 MODERNA REZIJA > 000 0000 0000 00 0000000000 00 00000000001 Sklenil sem ustanoviti v prestolnici lastno gledališče. Najel sem gledališče, angažiral najboljše igralce in najmodernejše režiserje, ki so se učili pri Reinhardtu. »Mislim,» sem dejal glavnemu režiserju, «da bi lahko pričeli sezono z ,Othel-lom’.> »Prav: Pogovorili se bomo o tem pri režijski seji» »Cernu potrebujemo sejo?» »Kaj se pravi čemu? To je vendar zamotana reč, in-scenirati kakšno delo a la Reinhardt.« »Seveda. Preden razdelimo vloge, pričnemo z vajami, zrišemo dekoracije...« Glavni režiser me je prestrašeno pogledal in dejal: »Lepe predstave imate o gledališču: Menite, da je dovolj, če najamete gledališko dvorano?« »Oprostite, jaz...« »Nimam kaj opraščatl... Razen tega boste na režijski seji vse zvedeli.« Ko so bili na režijski seji vsi zbrani, Je dejal glavni režiser: «Gospoda: Najprej moram vreči retrospektiven pogled na Baconove poglede. Do leta 1889 je imelo banconov-sko gibanje proti pesniku .Othella’ le teoretičen pomen, toda leta 1924 je obja- vil profesor Leo oster članek proti baconovski smeri in...« «Oprostite,» sem prekinil glavnega režiserja, «kdo pa bo igral vlogo Othella?« Vsi so me začudeno pogledali, toda glavni režiser je nadaljeval: «Zdaj čujmo še, kaj pravi k temu vprašanju grof Eckstadtski. Razen tega sem povabil za jutri semkaj dva profesorja z akademije, ki sta pripravila posebna predavanja o tem vprašanju Tako, in zdaj preidemo k inscenaciji .Othella’. Jutri zjutraj bom odpotoval v Stratford...« »Kako — odpotoval?« sem prestrašeno vzkliknil... «Saj ste vendar dejali: Zdaj preidemo k inscenaciji.« »No, da... Kot otrok ste. Saj prav zaradi tega potujem v Stratford. Saj veste, da je bil tamkaj pesnik .Othella/ v cerkvi Holly Tri-nity krščen.« «Res? Tega nisem vedel.« »Tam bom na mestu samem naredil nekaj posnetkov, preštudiral bom Henly Street, kjer je pesnik stanoval, povprašal bom domačine, posnel nekaj fotografij...« «Toda kdo bo igral Othella?« sem ponovno vprašal. Igralec junaških vlog Koralo v je dvignil roko in dejal: »Verjetno jaz...« Glavni režiser ga je preiskujoče pogledal in dejal: ♦Da — samo vi...« »V tem primeru moram še nocoj odpotovati,« je dejal Koralov. »Odpotovati? Kam?« sem nervozno vprašal. »V Abesinijo«. «Torej nočete prevzeti vloge?« »Nasprotno. Verjetno vam je pač znano, da predstavlja prebivalstvo severne A-frike različne rase. Te rase moram študirati, da bi ugotovil, h kakšni rasi je pri- padal Othello.« »Oprostite, toda kdo bo igral Dezdemono?« «Jaz,» je dejal glavna junakinja... »toda žal ne znam italijansko...« «Saj vendar ne bomo igrali v italijanščini...« »Kaj le razumete vi! Kako naj igra človek svojo vlogo naturalistično če ni še nikoli bil v Doževi palači, če se še nisem nikoli vozila z gondolo po Canal Grande?« »Peljal se bom z vami v Benetke!« je dejal scenograf. »Cernu?« sem vprašal. »V Benetkah imajo posebne tovarne čipk, in kot veste, drži Dezdemona v roki robček z beneškimi čipkami... In potem moram še v London. V Britanskem muzeju imajo spravljeno Othel-lovo bodalo. Moram si oskrbeti natančno kopijo tega bodala-..« «In jaz moram, če naj i- gram vlogo Cassija, odpotovati na otok Ciper. Pogledati si moram, kako imajo tam urejeno vojaško službo...« Tedaj sem vstal in pripomnil : «Gospoda moja! Pozdravljam vso ljubezen, ki jo Kažete za moje novo gledališče. Da bi pa lahko naše delo res igrali a la Reinhardt, bom storil še več. V programu stoji: Dalje nastopajo — poslaniki, glasbeniki, mornarji itd. Mislim, da moramo igralca, ki bo igral poslanika, poslati v italijansko poslaništvo, da bi tam študiral svojo vlogo. Glasbeniki naj se učijo pri profesorjih na konservatoriju in za mornarje bomo na reki postavili model ladje. Ker bodo pri predstavi tudi streljali, bomo poslali po pomožno križarko h Krup-pu. V prvem dejanju vzklikne Brabantio: .Ogenj!’. Povezali se bomo s tovarnami vžigalic in vžigalnikov... Tudi jaz, vaš direktor, se želim udejstvovati pri tej inscenaciji.« «Kaj boste pa vi počeli?« so vprašali glavni režiser, scenograf, glavni junak in glavna junakinja. »Jaz? Gospoda moja, da bi človek lahko postavil na sceno delo a la Reinhardt, mora imeti mnogo denarja « «Da, gotovo ne malo!« je pripomnil režiser. «No vidite! Ali veste kaj bom storil? Jutri se bom zaposlil kot navaden delavec v državni tiskarni in bom preštudiral od A do ž izdelavo bankovcev. In ko se bom tega temeljito naučil, potem bomo lahko uprizorili .Othella’. Mislim, da bo premiera čez štiri ali pet let...« In potem smo vsi šli otožni vsaksebi... (Prevedel S. G.) iiiimiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiMtiiiiiiiniiiiimMiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiti JAROSLAV HASEK DOŽIVLJAJI * DRUŽABNEGA ČLOVEKA !J'«'iSiisiiiiSB(iB[lllilllll!illlIlilililllSllilfill»t»!i»ii«ii»i« Naši starini so uvrščali človeka med družabne zverine. Ce se ne motim, ker sem najbrž že marsikaj po- zabil iz grščine, so pravili nesrečnemu človeku »Zoon politikom. To mi pojasnjuje, zakaj blebečem rad z ljudmi, K jih srečam prvič v življ®* nju, jim skačem v besedo /fj se trudim, kljub njihovih protestom, navezati stike * njimi. Pri vsem tem prihajam 0 pravilnih zaključkov z ug°[ tavljanjem, kako so se sta’ ri Grki motili, ko so P®" sta vi j ali človeka v živalsK® zvrst. Sodoben človek je nefli” goč družabni individuui^ Nedavno tega sem se v«1 šal v pogovor dveh zalj®7 ljencev v huhelskem gozd1 ku, seveda brez slabih 11 meno v, a stalo me je m® go truda, preden sem 5 ubranil tistega gospoda, v dec se je posluževal PrCk0. vedamh prijemov gr®lt rimskega sloga. .0 Končno sem ju nap°°e tja do Slivnice, kjer sta * mi izgubila nekje v kam® lomu. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRII7.NICA GORICA: Ulica S. Pellico I-U, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur. — Vnaprej: iet* letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 42« din — Nedeljska -amezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Za ložništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubi}®1// Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3.3 OGLASI: Cer* oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi «0 naročajo pri upravi- Odgovorni uredi STANISLAV RENKc — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst