Let® 2. štev. 254 - Cena 4.« lire
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SL O V E N S K O PRIMORJE
TRST, petek 29. marca, 1946
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni St. 1 - L Tel. St, 93806 93807, 93808. Kokoplal »e ne vračajo
Trda dejstva
Zadnji dogodki me sporni-na prve čase fašizma, ko sta grožnja in nasilje hotela zastrašiti ljudstvo. Meto-. so iste in izvirajo iz iste Miselnosti, ki se skriva za 1cnnko «demokracije» in tita-njanstva* Trsta. S to parolo JOsisti danes izrabljajo sentimentalna čustva dela prebivalstva. Ne
smemo zapirati oči Pred resnico, da je fašizem Vz9°jil celo pokolenje, ki kljub Političnemu in vojaškemu zlo-Mu ne more čez noč spreme-n«» svoje miselnosti. Potreb-bi bila dolga leta prevzgo-3e> da bi bilo s temi ljudmi Možno sožitje v demokratičnem Mislu. Toda vse kaže, da po-klicanim ni do prevzgojitve Mtistov in niti do tega, da bi nemogočih njihove nove izpade proti prebivalstvu. Nasprotno, dajejo jim celo potu-o, da uporabim najmilejšo be-eao, nočem uporabljati trdih ®»ed, ker so že dejstva dovolj raa. Le tako si lahko razla-zadnje dogodke, ki se ne-Moteno nadaljujejo.
pkedenjski primer, provoka-Je> zasramovanje in pretepa-.Mirnih manifestantov, po-jMšen napad na sedež komu-*stične partije, hujskajoči go-Mrif demoliranje lokalov, vlo-* v privatna stanovanja in Penjenje ter trganje zastav. Uh fremn°g° Je primerov, ki in ■ dokumentarno gradi-_ prinašajo naši listi. To so j ^ k°t jasni opomini za bolnost, ako bi bil Trst pri-irh°en daliji in bi fašistična jfnal svobodno strahovala u-hi ^°.venci in italijansko de-, ljudstvo imajo pregren-izkušnje za seboj, da bi se p zavedali, kaj to pomeni. odz!a to jih navdaja še z večjo zo^].n?stj°i da se to ne sme Pra -' n3ik,ova naravna MooJ'?a’ ^ranica človeške sa-r<Mn j€’ da VreVreči poten Preteklosti, ko je pre-, oblastiželjna manjšino 3ter°rjcm vladala nad mir-nv\d^°vno večino. To mora tntif- tu<M razmejitvena ko-ii	dogodkov, ki se
nas Sravajo pred očmi. Za ^ Pa so prav zadnji dnevi «eBoa'ew razlog več, da smo lei?PUsttjivi v svojih upravi-h zahtevah.
i,vAko »krepi
ko kdo trdi, da s svojimi kodn in nastopi brani svo-ne izražanje volje manjši-nas 9°vori resnice. Dogodki spTn?rePričujejo prav o nase r**rn- Ni nikako čudo, ako bolj d .Prebivalstvom vedno obLr^j? mnenje, da ona z n*’. ki je poklicana, da bi onstranskim nastopanjem
Zemlji Ted ™ m*r na *cm °~
Pravi"’ ?avzema njegovim u-8((17:ivew*”t težnjam nasprotno h n '5'0 več. Utrjuje se ce-iolm^Je> ki ga po tej poti lrn javnosti,
1
del ne predstavlja sa-
hvoriz- lavnosti, da oblast fotte. *? nasprotno skupino,
*»Va • ••
ločeno naziranje, naf{r naravnost ogrožanje Učnih najoan°vnejših demokra-^praiu -sv°boščin. Javnost se ®e »oČ:,,Kak° jc mogoče, da jajo na ulicah s pa-6kupi oborožene pretepaške da s6 f ' 4R res ni sredstev, dalje. 2.Preprečit Vprašuje se Prišle tv° Mogoče, da so italije a,_ skupine v Trst iz °^ividcit Poročajo listi in ®° biu Kako je mogoče, da Pddeni ?red °čmi policije na-Kalto jPln demolirani lokali f °črni	da je bil pred
v°jakov ije in zavezniških \raM.ovn *** 0Saben način za-u9osla,?- nojvišji predstavnik *kega ^et Poleg pristran-U jP°*°čanja zavezniških Mer0v j,/e^več značilnih pri-
vv»OV ir.	emtuumrt //it-
vajai J ‘ M ne bom vseh na-Vpi d skbt] ^ te-k° spra-, Verini 2 nepristranostjo. ka in ' da bi mogla an-°dobra.,nt9'lneriška javnost to ®°dkih r.'’.ak0 bi bila o do-ie ne da J*,ena* Naše ljudstvo vidi	od besed, am-
Zle9oVa	samo dejanja.
r sem <°dba Pa Je taka, ka-\ takrat0 yoraJ ™vedel.
da nL sliSal pritožbe, 1 tJ,Veznikni,e }?udstvo ne mara Mišijp' d zavezniki sta K katSA^liJain Arne-fc}° to n?* fostopniki uprav-inle bežna rn}].e- Nepoučeni, ki
trdili
besede drugih, nZ>daJe te™ kriva ^dat^' Katera propa-I tr ° Primor!^, ■ Kakor da bi 1 °k	Vodstvo	še	o-
9??°. čutLZafosti/reto, da bi »t ih sn ,}n. rodilo. Neupo->PokLtjihJenateljPud-*>e«’ ki ne sa^nJe mesece in
PriaaTH1* zbuditi ™-4	1	^	ak0	hi live
*Č*PronL nJem- Najmoč. &S zPalTda Ja četrt-. »rov0 Orožjg ,J,e’ fcj mu ie po'
hšizJu roko za b°J
"o strani zavez-
nikov. Poudarjam: na strani zaveznikov, medtem, ko so ■■■■■■■ junaki s kolči teh dni v službi okupatorja sikali strup na zapadite demokracije. Menda mi ni treba šele opisati prijateljskega čustva našega ljudstva do vseh narodov, ki so mu bili tovariši v boju. One zavezniške čete, ki so prve prišle v naše kraje, bi vedele povedati, kako so bile sprejete z zastavami in cvetjem. Naši ljudje so bili pripravljeni gojiti odkrito prijateljstvo z vsakomur, ki upošteva njegove napore in njegove upravičene težnje.
Ako se je potem njegovo čustvo na mah preokreniio, ni bila njegova krivda, zato so bili tehtni vzroki. S tem, da so morali partizani zapustiti osvobojeno ozemlje, se je naš narod čutil ogroženega v pridobitvah težke borbe. Zadnji mešati dokazujejo, da njegove bojazni niso bile neutemeljene. Ne samo, da je bila proglašena za sporno čisto slovenska zemlja, ampak je bila ukinjena tudi oblast, ki je ljudstvu prvič v zgodovini dajala v roke vodstvo lastne usode. Neuvidevnost in nenaklonjenost vodilnih osebnosti je šla tako daleč, da so ponekod prišli do odločujoče besede naši bivši tlačitelji in so zavzeli važna mesta celo narodni izdajalci. Odločilno je bilo tudi sovražno razpoloženje, ki ga zavezniški vojaki prepogosto kažejo nasproti našemu ljudstvu. Spočetka sem verjel, da so to le posamezni primeri, ki jih ni mogoče posploševati. Toda prehudo so se množite žalitve simbolov in oseb, ki so drage našemu srcu, da ne omenjam druge vrste primerov. Ne bom raziskoval vzrokov tega vedenja, ugotavljam le resnico. Ljudstvo se ni čutilo samo o-groženo v svojih upih, ampak je bilo tudi žaljeno v svojih najglobljih čustvih.
Vse to morda težko doume, kdor ni živel in trpel z nami v zadnjem četrtstoletju. Kdor hoče, da ga ljudstvo ljubi, mu mora tudi on nuditi ljubezen, ali vsaj spoštovati in upoštevati njegovo voljo. Priznajte našemu narodu pridobitve borbe, očistite deželo povzročiteljev preteklega gorja, ne žalite njegovih čustev — videli boste, kako zna ljubiti in biti hvaležen. Jasno pa je, da mora sovraštvo izzvati samo sovraštvo. Ta utemeljena mržnja pa nikakor ni naperjena proti angleškemu in ameriškemu narodu, ki hodita po poti demokracije in mirnega sožitja med narodi, zgrajenega na osnovah enakih pravic za vse in ne sledita Churchillu v njegovem hujskanju na novo vojno. Ves svet je za pričo, s kakšnimi prijateljskimi čustvi je naše ljudstvo sprejelo razmejitveno komisijo, ki jo je že tedne pričakovalo z zastavami in slavoloki, ker pričakuje od nje potrditev svojih pravic. Ne zahteva drugega kot svojo pravico. V tem pa je nauklon-Ijivo.
FRANCE BEVK
MEDZAVEZNISKA KOMISIJA V BRDIH
Poglejte in presodite!
- ali ni tukaj Jugoslavija
Medzavezniika komisija je btla v Brdih, ali drugače, bolje in pravilneje povedano: medzavezniška razmejitvena komisija je obiskala oni najzapadnejši del slovenske zemlje, ki je dal zmagoviti zavezniški jugoslovanski armadi partizansko brigado Simona Gregorčiča, ki je poslal v boj prolf istemu skupnemu sovragu H19 svojih mož in sinov, ki je za svojo svobodo žrtvoval ZS1 padlih, 95 pomorjenih, 511 po ječah trpinčenih, 11,5 domov požganih, a vseh na tem sončnem kosu skrajne slovenske zemlje je 92/(2.
Teh 92.(2 ljudi je včeraj sprejelo medzavezniško komisijo venelih, radostnio src. Premalo! Src, prekipevajočih one silne notranje Življenjske sile, ki jo kljub strašnemu trpljenju pod tujčevo peto nosijo u sebi ti slovenski ljudje za Sobo. One življenjsko sile ki jih
voloke in prekrivajo stene belih hiš. Ljudje že vso to pomlad hodijo v svojih boljših oblekah in čakajo... čakajo svobode.
Potrpežljivi so. «Cakali smo 27 let, pa bomo počakali še malo*, pravijo. Le odkar so vedeli, da pr.de med nje medzave&niška komisija, da se bo prepriča7a o vsem. kar je m kar se ne da predrugačili, so postali nestrpni. O-krasili so grobove padlih — <mor-da jih bodo zanimali» — so dejali. Postavili so slavoloke in o-krasili hiše, drugo so naredili te prej in to so napisali na steno v vsaki vasi: borili so se in boj je zahteval Žrtve. Ostalo je naredila pomlad.
Potim so spet čakali in včeraj so dočakali. Ko so prvi avtomobili zavili preko Soče v briške klance, so jih obsuli s cvetjem, prekrili z zastavami in ustavili
igrala, zastave... ljudje... bil je praznik.
Toda avtomobili so se ustavili za hip, da so se pozdravili z ljudmi, da so se spet dvignile zastave in odprle pot naprej. Dolgo so zrli za njimi. Za zadnji ovinek so jih spremljali pogledi v bojazni, da niso morda pretiho dejali:	Hočemo Jugoslavijo! Iz
vseh grl so zato ponovili: Jugoslavijo — Tita — in ko so se po,meje medseboj pomenkovali, je stara mati de.ja1 a: cSaj so morali rJldeti, morali so videti, morali so čutiti...*
Da, morali so čutiti, kajti vaša zahteva je slina, kot je bil mogočen vaš boj, naša Brda so slovenska, kot ste Slovenci vi, vaši očetje, dledi in pradedi!
Kmalu potem so hiteli avtomobili skozi nove in nove mnolice vaščanov, skozi nove slavoloke, mimo novih partizanskih grobov, gozdov rdeče-belo-plavih zastav z zvezdami in mimo cvetočih mandeljnov tn breskev skozi Biljano v Dobrovo.
Tam jih je spet dočakal enak sprejem kot drugod. Spet jih je obsulo cvetje, spet so jih pozdravile zastave in vzkliki Jugoslaviji in Titu.
Člani medzavezniške razmejit-
vene komisije so se podali v stan zavezniške policije in sprejeli delegacijo vaščanov, ki so čakali na njen povratek dolgo v noč. Prišli so tudi italijanski garibal-dinai iz Dolenjega in plesali in peli na trgu s svojimi slovenskimi totrariši. Potem je godba zaigrala himno, ples je ponehal in tisoč ljudi je zapelo s polnim glasom ?n z velikim ponosom: <tHej Slovani».
Gotovo so je petje slišalo v sosedne 1-a.si, v doline pod DobrO-vim in k furlanskim sosedom. Takrat so vedeli tudi drugod, da je gori v gradu komisija in veseli so bili. Veseli zato, ker pošteni ljudje pač verjamejo v pravico, k', je na njihovi strani in ker vedo, da bodo oni od komisije videli in slišali dovolj, da bodo verjeli svojim očem in svoji vesti.
Povsod od tam jih vabijo in kličejo: ePridite, poglejte in presodita !* Ali ni tukaj Jugoslavijal
Je! — k(r tukaj live Slovenci, ki se svojega slovenstva zavedajo, ker jo tukaj slovenska zemlja, ker so tukaj požgane hiše, ker je tukaj ropal in moril fašistični tiran ker so tukaj grobovi naših partizanov — borcev za našo svobodoI
Veličasten sprejem medzavezniške komisije v Mirnu
f ■
Slavolok v Mirnu
je ohranila slovenskemu rodu skozi najhujšo barbarsko raznarodovalno dobo fašističnega in predfašis tič nega suženjstva v Italiji. Ohranila in v njih gojila, krepila in utrdila klene, odločne in trdne Slovence, ki danes tvorijo daloč za Sočo jasno in tudi vsakemu novemu obiskovalcu takoj opazno narodnostno mejo.
Slovenska Brda, dežela slovenskih ljudi, so včeraj slavila svoj veliki praznik. Ne vem, tudi druge pomladi v briških brajdah so bile lepe. Moti! jih je sicer vojm čas, toda mandeljni in brtskve so cvetele in ljudje so bili pogumni in trdi, kakršne je skoval trdi čas. Ta pomlad pa jo lepša kot druge v Brdih in tudi zgodnejša. Mandeljni in breskve so že pognale cvet, toda tokrat jih krasi še lepši. Koder pelje pot mimo Oslavja, Steverjana, Kojskega in naprej, plapolajo v briškem vetru med cvetočimi pobočji trobojnice z rdečimi zvezdami, opletajo sla-'
vsaj za hip. Za kratek htp, da so jim povedali, da so za Jugoslavijo, da so za Tita, da niso za nikogar drugega in najmanj za Italijo. Potem so jih zopet obsuli s cvetjem, dvignili zastave v špalir, m skozi nje so vozili avtomobile s toliko pričakovano komisijo mimo Pevme, Oslavij, Stever-jana do Kojskega.
Kojsko je največja in glavna vas v Brdih. Vsi so pričakovali, da se bodo tukaj ustavili. To je pričakoval tudi Župnik Ferjančič-Taras, ki je stal med množico z zastavo z rdečo zvezdo v roki. Vsaka hiša je imela svoj prapor, tudi cerkveni zvonik in šola (čeprav je tega dne zavezniški guverner poklical k sebi predsednika SIAU-ja in šolskega nadzornika in od njih zahteval, da snamejo zastave s teh dveh poslopij). Dekleta so v narodnih nošah plesala kolo pred vaško cerkvijo, moški zbor je pel, godba je
’ Okoli U. ure je zavezniška komisija prispela v razdejani Miren. Prebivalci so dočakali komisijo na triaški cesti, jo navdušeno pozdravili in obsuli s cvetjem. Komisija se je ustavila pred sedečem krajevnega narodno o-svobodilnega odbora, godba je zaigrala koračnico, ljudstvo, pa je vzklikalo v pozdrav komisiji. Pevski zbor iz Mirna je zapel pesem -(Bazovica*, ePobratimijo» in druge narodne pesmi. Nato jo pozdravila komisijo vaška delegacija in predsednik okrajnega NOO. Komisija je šla v notranjost prostorov in pričela z delom. Sprejela je delegacijo, ki so jo sestavljali tov. Kokelj Jožef, predsednik krajevnega odbora NOO, g. dekan Pahor Oskar, tov. Ferlat Anton, tov. Vuk Anton in tov. Uršič Benjamin, predsednik okrajnega NOO. Ko je delegacija odšla v prostore h komisiji, se je prid hišo zbralo ogromno število vaščanov iz okoliških vasi. Vzklikanje in klicanje komisiji po pravični rešitvi njihovih tetenj in želja je bilo neštetokrat prekinjeno s ploskanjem. Nakar se je pojavil en član krajevne delegacije tn zaprosil zbrano množico naj se umiri, da bo komisija lahko pričela z delom. Ljud-
Zaman ves fašistični teror
Ni je sile na svetu, ki bi mogla preprečiti primorskemu ljudstvu izražanje samoodločbe
CLN si je z dogodki v zadnjih dneh izpopolnil svojo legitimacijo, katero smo sicer že prej poznali. Ta legitimacija je legilimacija fašizma. Kajti nihče drug kot fašisti, kot provokatorji novih vojn, ne bi mogli razglasiti g?sla: eZdruženi proti Slovanom*. Nihče drug, kot nacifašisti, ne bi mogli preko svojih glasil govoriti o rasizmu in ustvarjati rasno mržnjo (glej iVoce libera*, .ki govort o bra-hik?falih — nizkoglavcih, ki da so prišli manifestirat v Trst za Jugoslavijo). In jasno nihče drug ne more take fašistične kampanje uresničiti kot fašistični in neofašistični elementi (ker je domačih premalo, so jih importiralij, ljudje ki nočejo demokracije, ljudje temne preteklosti.
Da so te ostre trditve resnične, so dokazali že v zgornji pri-nteri.
Dokazal je to tudi dogodek, ki smo ga lahko opazovali pred Coroneom, ko so zaprti fašistični zločinci ob mimohodu demonstrantov pričeli prepevati *Giovinezzo», za kar so jih demonstranti nagradili z aplavzi. To so dokazali vzkliki *a mor-te i s’ciavi* itd., tandiamo a Lubiana*, tandiamo in Dalma-zia* itd.
Najffolj zgovorno pa to resničnost zgoraj nevedeme ugotovitve dokazali skvadristični pohodi in akcije posameznih Ška-
pin tmanifestantov italijan-stva*.
Nadaljujemo z navajanjem Številnih primerov teroriziranja prebivalstva.
26. t. m. je privozil od glavne postaje po korzu Cavour neki avto. Z njega je skočilo nekaj Šovinistov, ki so zajeli Izzivati naae. Dva izmed te skupine saa v ulici Milano napadla naJega to-voriSa. Prvi je imel v rokah kij, drugi pa je skuSal tov. zabosti od zadaj. Ko je opazil, da se mu približujejo naši in policija na konjih, je odvrgel bodalo in zbeial. Ne vemo ali ga je polcija aretirala. Bodalo se nahaja v redakciji «La-voratore*.
...
27. t m. je neki nameščenec šel iz Zadružne tiskarne skozi glavni Vhod. Dva mladinca s kokardo sta skušala vdreti v tiskamo. To jhna ni uspelo, ker so vrata hipoma zaprli. Kmalu se je pred tiskarno zbralo kakih sto oseb. Kričali so: »Treba je vse razde j ati in požgati*. Fašistično skvadre so ostale pred tiskarno več kot pol ure, kričale ter preklinjale. Ravnateljstvo tiskamo je poklicalo na pomoč policijo, ki pa je prišla šele tedaj, ko so nasilneži odšli.
• » *
Ob 21.30 Je nekdo obvestil lastni, ka gostilne .AUantloo Perslco* v UL Udln«, da se približuje kakih Ž0 oseb, očlvidno z namenom da uničijo lokal, ker je lastnik naprednjak in itna dvojezičen napis in za-
stavo z zvezdo nad svojim lokalom. Lastnik je takoj zaprl lokal in po nekoliko minutah je prišla zloglasna skvadra. Skozi neko odprtino je lastnik opazil, da imajo mnogi palice in kije. Večina je govorila z južnjaškim naglasom. Skušali so nato s silo vdreti skozi okna ir. vrata, kar pa jim ni uspelo. Zato so odstranili napisno tablo in Jo razbili. Dolgo so zmerjali lastnika, nato pa so odšli in obljubili, da go bodo ob prvi priliki pretepli.
• • *
Ob 21.30 se je del šovinističnih demonstrantov ustavil pod okni UAIS-a, v ulici Fabio Filzi, 10. Neki petnajstletni deček, ki so mu drugi pomagali, je splezal do oken U. snel obe zastavi. V tem trnutku ga je opazil neki tovariš, ki je bil v prostorih in ga potegnil noter. Medtem po so z ulice metali kamenja in razbili skoraj vsa okna. Ko so dečka vprašali, zakaj je strgal zastave, je odgovoril, da on ni kriv, marveč, da so ga drugi napotili. Demoertranti so tedaj začeli vpiti, da so v prostorih UAIS-a ubili človeka. Tovariši so toda j pokazali dečka množici, vendar so ga pridržali, da ga kasneje izroče policiji. Pri tem se ga niso niti dotaknili.
Kmalu nato so tovariši v notranjosti (bilo jih Je sedem in štirinajstletna strojepiska), začull u-darce. Ker so mislili, da so to demonstranti, so zabarikadirali vrata. Toda bila Je policija, ki je vdrla v prostore s pomočjo sekire, ki Jo Ja dobila v zgornjem nadstropju. Vstopila sta dva policaja v civil.u
s poštolami v rokah, za njima pa je šlo okoli 20 civilnih policistov, ki so brutalno pretepli vse one, ki so jim prišli pod roko. Prevrgli so vse prostore, odnesli dokumente in uradno listine, ki so bile v tajnikovi aktovki. Nato so natančno prebrskali vse v stanovanju, ki je hočemo od pisarn. V tem stanovanju stanuje žena pok. odvetnika Slavlka, ki je umrl v Dachau. Vdrli so skozi dvoje vrat in preiskali tri sobe, čeprav ni bila navzoča lastnica. Preiskali so tudi stanovanja v zgornjih nadstropjih. Po vsem tem so aretirali sedem tovarišev in strojepisko, ki so jo kasneje izpustili. Povedala je, da jo boli hrbet in glava, ker so jo pretepali in vlekli za lase. V kvesturi ji je nekdo dejal, da jo pozna. (To je seveda res, saj jo je aretirala Colloltijeva banda. Bila je tri mesece v zaporu in trinajst mesecev v koncentracijskem taborišču. Tudi njen oče je umrl v enem teh taborišč).
• * •
Dnc 26. t. m. ponoči so fašistični izzivači sneli slovensko zastavo, ki je visela raz okna stanovanja tov. Malalana Karla, v ulici Lavatolo št, 3, v Trstu.
* » »
Dne 27 zvečer okrog 22 h, so vdrli neznanci v privatno menzo v ulici Romagna, isti neznanci, kot popoldne istega dne, ko so sneli zastave. Odnesli so še preostale zastave, sliko maršala Tita pa so vrgli na tla in jo poteptali. (Nadaljevanje v jutrišnji številki)
OOST
stvo je to upoštevalo In mimo čakalo.
Miren je za svojo osvoboditev izpod fašističnega okupatorja mnogo žrtvoval, Sama vas je pretrpela preko 86 milijonov matt-rr.alne škodi, okraj je žrtvoval 386 boroev in 271 talcev, pogreša pa 72 ljudi. Zaprtih in interniranih jih je bilo nad 1153. Uničenih gospodarskih poslopij je 643. Na podlagi teh statutih so vrli Mirand na slavolok pri vhodu v vas zapisali tPoglejtt in sodite!*. Komisija se je lahko prepričala, da je večina domov v vasi brez streh. Na vseh teh razvalinah pa ponosno plapolajo narodne zastave, k\ kličejo po pravici nad krivico, ki se jim je godila vsa leta pod tujim jarmom. Mirenski domovi so goreli za to, ker so se složno uprli podivjanemu fašizmu in okupatorju, gorili so za to, ker so se borili za uničenje fašizma in poslušali glas velikih zaveznikov, ki so Jim zagotavljali svobodo in samoodločbo.
Ko so člani komisije pogledali skozi okno, je ljudstvo zopet pričelo manifestirati z vzkliki vela zavezniška komisčja na slovenskih tleh*, eZiveli veliki zavezniki v skupni borbi*, eHoče-mo k materi Jugoslaviji*, »ZSvel naš veliki Tito, ki nas Je vodil in tudi osvobodil*. Nato je zaigrala godba veselo koračnico, pionirji v narodnih nošah so zaplesali in zapeli pionirsko kolo. Na drugem koncu pa se je oglasil moški pevski zbor s pesmijo *Oj Triglav moj dom*, ki je privabila veF,ko število članov komisije na okna. Med tem časom so jih vaška dekleta pogostila z domačo zakusko in vinom. Ljudstvo se je veselilo, prepevalo in klicalo bližajoči se svobodi in končni rešitvi svojega narodnega vprašanja. Ob pol dveh so se člani komisije odpravili, ljudstvo pa se je prisrčno poslovilo. In zopet je zaigrala godba, zapel pevski zbor, in številne zastave so zaplapolale nad njihovimi avtomobili.
Zahteva demokratičnih ljudskih množic je in bo:
Trst in Julijska krajina v demokratični Titovi Jugoslaviji
Izjava PNOO
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst nam je poslal naslednjo
IZJAVO
eGlornale Alleato* z dne 28. marca 1946. štev. 74, prinaša v članku eGrande manifeslazione itallana a Trieste* med drugim notico naslednje vsebine:
cClani zavezniške komisije za meje so ugodno komentirali odlično izvršeno delo, ki ga Je opravljala policija pod tako težkimi pogoji.*
Ker nam je znano, da je komisija za ugotavljanje jugoslo-vansko-ltalijanske meje izdala ob svojem prihodu z dne 11. marca 1946. komunike, po katerem ne bodo dana nikaka poročila tisku niti po komisiji v celoti, niti po posameznih članih, izjavljamo, da ne moremo verjeti v točnost citirane no tiče eGiornale Alleato*. Ta naša domneva je toliko bolj utemeljena, ker so v vprašanju delovanja civilne pllicije mnenja različna in m verjetno, da bi č’ani komisije kakor koli hoteli s podobnimi izjavami ustvarjati razpoloženje, ki bi utegnilo napraviti na del prebivalstva vtis o pristranosti njihovega poslovanja.
V interesu nemotenega delovanja komisije (n preprečitve vsake neutemeljene sumnje med tukajšnflm prebivalstvom pozivamo *Gior-nale Alleato*, da to svojo notico pojasni oziroma popravi.
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst
Trst, 28. marca 1946.
Peti dan ljudskih manifestacij za Jugosiavijo v Gorici
Gorica, 28. marca. — Danes so prvi pričeli manifestirati slovenski dijaki srednjih šol. Okoli 10. ure dopoldne se je po glavni ulici, mesta razvila povorka mladine skupaj s profesorji. Peli so slovenske narodne in partizanske paml. Ni trajalo dolgo, in za njimi je prikorakala iz južnega dela mesta nova povorka z godbo. Ta-ko so se vrstile povorke za povorko proti Travniku ter napravile špalir z zastavami s peterokrako zvezdo. Na Travniku se je čulo pr~p(vanje, mogočno vzklikanje Jugoslaviji ter njenemu voditelju maršalu Titu. Ob teh izrazih ljudstva te navdaja misel in vtis, da bo ljudstvo hodilo manifestirat vse dotlej, dokler se njegova želja ne bo uresničila, kljub vsem izzivanjem in psovkam nazadnjaških šil, starih in novih fašistov ter za te provokacije izurjenih importlranctv. Toda goriško protifašistično ljudstvo je pokazalo odločno voljo vztrajati do popolne in pravične zmage. Disciplina in dostojanstveno včdenje protifašistične množice na podla in ogabna izzivanja reakcionarnih elementov, ki Se obnašajo več kot barbarsko v imenu dvatisočletne kulture, so ponoven dokaz žllsoke stopnje zrelosti ter kulture našega ljudstva, ki ne reagira na neprestana nizkotna izzivanja. Proti združenim slovenskim ter italijanskim antifašistom se v dokazovanju italijanstva Gorice poslužujejo edino še žvižganja ter ploskanja. 8 piščalmi skušajo za-trtti odmev veselja, ki ga izražajo naše množice v dneh, ko se mudi pri nas medzavezniška komisija.
Nekoliko čudno se zdi, ko se morejo ob spremstvu zavezniških m civilnih policistov skupine fašistov, ki si hočejo nadeti demokratska videz, obnašati vpričo ču-varjžv reda, kakor da smo v fašistični eri. 8 pločnika na Korzu pozdravljajo z rimskim oz. hdlerjevskim-fašlstičnim pozdravom, ter pljuvajo na mimoidoče manlfestante. Lopovi se, kadar je položaj zanje ugoden, zaženejo proti kakšni zastavi z rdečo zvezdo. Razumljivo je, da v takem primeru pride do incidentov. V mnogih primerih je bil aretiran ob takih prilikah protifašist, ne pa prav i izzivač.
Vendar taki posamezni izpadi niso motili manifestantov in povorke so se prenehale šele pozno v noči. Skoro vsake pol ure so združeni garibaldinci in slovenski partizani strumno korakali po ulicah. Njim so sledile stare matere, otroci, mladina in vse pro-tifašstično goriško prebivalstvo. Popoldne so se iz Ljudskega doma po zvočniku razlegale pesmi
Zopet napad na jugoslovanske častnike
Predvčerajšnjim je okrog 19.30 šovinistična drhal napadla podporočnika JA VukotiJa Jovana, ko se je z avtomobilom pripeljal v gostilno v ulici S. Nicold, kjer je bil nedavno izvršen atentat na majorja JA Cundra. Fašisti so ga obme. tavali s kamenjem, opljuvali in psovali ter mu grozili s palicami in noži. Ko je pred gostilno izstopil iz avtomobila ln se približal njenim vratom, ga je eden udaril s pestjo v glavo. Ker je nanj navalila vsa pobesnela drhal, se je moral umakniti v notranjost gostilne. Nato so pobili vs« šipe na avtomobilu. Policisti, ki »o prišli precej pozno ni so aretirali nkogar — vsaj videti ni bilo. Isti civilni policisti pa so takoj odvedli v zapor staro ženico, lfj. je prišla mimo Po ulici in hote-
la braniti šoferja. Po njeni aretaciji pa ao šovinisti razbijali avto naprej in izzivali.
Približno uro nato so a« peljali iz one gostilne proti hotelu Continen-tale čas niki JA kapetan Piper, podporočnik Finzi, poročnik Vuko-tič in zastsvnlk MariSie. Blizu hotela je nanje navalila zopet skupina šovinistov s koli, jih opljuvala in Izzivala s psovkami «s’clavi, as-saasini* in podobno. Tudi srbohva-ških kletvic ni manjkalo, katere so pričale da so med drhaljo četniki in ustaši. Jugoslovanski častniki so nadaljevali svojo pot, ne da bi se ozirali n* vse te nesramnosti, pred hotelom pa so navalili nanje nekateri fašisti z ošiljenimi koli. Policije zopet ni bilo.
agtp.
svobode ter pesmi iz partizanskih boj-V. To je povzročalo v ljudstvu novo navdušenje in je tudi samo pričelo prepevati v zboru. Proti večeru so nasilneži, pričeli s podvojenim izzivanjem (a zavezniška policija je na motorjih in ejeepih* križarila vse povprek. Manifestantje so ai zbrali novo misto, se razvili v povorko z godbo na čelu ter nadaljevali manifestacijo z gromkimi vzkliki «Jugoslavija* — «Jugoslavija*, dočim so se šovinlistični izzivači razbežali v stranske ulice. Manifestantje iz Korza so se pridružili z bivšim garibaldinskim bataljonom na čelu zbrani množici na Travniku. Tedaj se je navdušenje še stopnjevalo »n nenehno klicanje Jugoslaviji se je še dolgo časa razlegalo.
Tržič ponovno manifestira svojo voljo
Tržič, 27. 3. — Ze v zgodnjih popoldanskih urah so se na Glavnem trgu v Tržiču pričele zbirati antifašistične žene in. mladina z namenom, da ponovno dokažejo onim bednim in maloštevilnim reakcionarjem, kateri so bolj s kla-venni m navdušenjem in trpko nasmejanimi usti razobešali svoje zastavemkako so enotni in nad-Stevilni. To število reakcionarjev namreč, ki so ga tvorili povečini otroci tn nezrela mladina, je — čeprav so ga pritiono ojačili «z gosti* — kmalu po peti uri, ko je delo v tvomicah in ladjedelnici prenehalo, preplavila večtisočglava množica antifašistov obeh spolov, ki sp je strnila v močan blok, z ženami, ki so potrpežljivo pričakovale njihov prihod. Zelo mnogo slovenskih in italijanskih zastav je nosila po mestu množica, ki so jo motili številni policijski jeepi in kamioni ter opazovala, v katerih hišah so tisti ljudje, ki so v tej vojni hoteli in so tudi bili, vedno na površju ter niso ničesar žrtvovali in kateri so bili pripadniki onih, ki so se borili proti zaveznikom. Danes pa prav ti ljudje javno kažejo, na kateri strani so bili, medtem ko je ona ogromna množica antifašistov krvavela in vneto pomagala v borbi za iztrebljenje fašizma, kateremu so zavezniki napovedaii vojno in ga s pomočjo stalnih gverilskih napadov partizanov in garibaldicev tudi ugonobili. Se so klice ebivših sil*, ampak le klice, katere so prej ali slej obsojene na-dokončen pogin. Antifašistična množioa je potem odšla pred sedež organizacije, poslušala mirno in disciplinirano besede tovarišev Sergia, Zvonka in Rigo-nata, se potem ponovno zgrnila v mogočno povorko, odšla nato na trg in tam vztrajala do trde teme.
Mala, nppomembna skupnica reakcionarjev, ki so jo tvorili povečini nezrela mladina, se je pozneje že v mraku podola v po-vorkici po skrivnih ulicah in s vsklikanjem zAbasso i s‘ciavi» in tAbasso Tito*, dala duška svoji popolni nemoči. Prav klaverno ja izpadel njihov poizkus manifestiranja.
Danes pa je antifašistična množica pokazala vso svojo silo in. enotnost ln s stalnimi klici tZi-vijo Tito*, »živijo Jugoslavija* kot že tolikokrat prej svojo zahtevo po priključitvi K F.L.R.J.
Pri vsem tem pa ni bilo nika-kih incidentov, le precej aretacij antifašistov po policiji.
Fašistični demonstranti pozdravljajo Nemim
Ob 16 url je det nacionalistični sprevod po ulici Carduccl. Tedaj je privozil mimo kamion nemških vojnih ujetnikov. Manlfestanti so jih burno pozdravljali, mahali s rokami in plosk ali.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 2 —
29. marca 1940.
Proces proti uredniku lista „11 Lavoratore“
Sodba bo imela političen odmev
Govor zagovornika dr. Tončiča
Včeraj popoldne ae je nedaljeva. la razprava proti glavnemu uredniku lista «11 Lavorntorc* Leopoldu Gaspariniju.
Izvedenec za orožje Marcello Maraš je pojasnil funkcioniranje samokre«3.
Nato je bil zaslišan kot priča če tovariš Spadaro, urednik lista «11 Lavoratore*, ki je povedal, da se je po nalogu ravnatelja podel 9. marca v Skedenj, da se natančno informira o dogodku.
Nato je predsednik dal besedo zagovorniku dr Tončiču, ki Je uvodoma dejal, da se ta proces v mestu na splošno smatra kot političen proces. Predsednik ga je prekinil, češ da skušia spremeniti svoj zagovor v političen govor! Dr. Tončič mu je nato odgovoril, da ne bo vztrajal na tem, da bi procesu dajal naziv političnega procesa, pouda-ril pa je, da je treba dejanje, zaradi katerega se ta proces vodi, postaviti v okvir ambienta, v kari rem je nastalo. Dejal je tudi, da je članek, za katerega gre, le pičel del knm-panj« proti duhu, ki se vrl-nja v ambient civilne policije, katera — kakor to smatra list, ki ga vodi Gasparini — zelo sliči po duhu, ki označuje nekatere njene članke, kvesturi žalostnega slovesa. Ze v oktobru 1945 Je list «11 Lavoratore* objavil članek pod naslovom: «Ben tomati questurini» (dobrodošli kvesturinD.
Samo tisti, ki Je živel med tukajšnjim ljudstvom, ki so ga dolgih 25 let zasledovali in trpinčili bivši kvesturinl, lahko razume pravi pomen gornjega ironičnega pozdrava. Ta pozdrav vsebuje protest proti povrnitvi tistih, ki so bHl po večini — izjeme zaslužijo toliko bolj vse spoštovanje — v očeh vsega ti bačkega prebivalstva celih 25 let najbolj tipični predstavniki fašističnega režima.
Kakšen |e bil namen članka
Tu ga je predsednik zopet prekini! in dejal, da govor ni v skladu s sodnim postopkom. Dejal je fce, da se zaveda omenjenega emblen-ta in da ve, kaj se Je dogajalo pod naclfažizmom. Dr. Tončič je odgovoril, da bo pač molčal, če mu predsednik odvzame tesedo. Po kratkem rszpravljanju je zagovornik vprašal: »Alt so moram torej odreči, da bi govoril o amblentu?* Predsednik Je pritrdil, nakar je zagovornik dejal: «Ne bom torej govoril o duhu, proti kateremu se Je list boril. Kajti članek ni bil napisan za to, da bi povzročal alarme, pač pa J« imel namen opozoriti ZVU na dogodke, ki bi se lahko pripetili in ki so, na žalost, sledili 24 ur pozneje*.
Predsednik ga Je zopet prekinil, nakar ga Je zagovornik vpraŠ3l, ali lahko navaja dejstva, ki izhajajo iz sodnih spisov. Predsednik: «Da, lahko*.	•
K«) so Izpovedale priče
Nato Je zagovornik prešel k analiziranju izpovedi posameznih prič. Navajal Je izpovedi agenta Marco-na, ki je na sodniji izjavil, da ne ve, kdo Je agentom Izročil orožje, preden so odšli v Skedenj, in da je bil on odgovoren za dejanja skupine, ki ae Je napotila v Skedenj Tako se Marcon, ki Je odgovarjal za skupino 10. mož, ni nič zmenil, ali so ti možje bili res brez orožja. Omenil je na to pričevanje inšpektorja Geraci-Jt, iz katerega Je razvidno, da je bila normalna služba od 8. do 17. ure «brez orožja* in da Je v izrednih primerih slulbujqčl častnik lahko odredil, da so agen. tl oboroženi. In zato, da se dajo sneti aastave raz okna razreda ljudske šole, kjer so sedem do osemletni otroci, Je bilo potrebno poslati odred, oborožen z brzostrel. kami, ne da bi se častnik, ki ga Je vodil, prej prepričal, ali nimajo »razoroženi* agenti slučajno poleg pendreka skrito še kako svoje orožje, kakor se Je bilo že dogodilo. Ni torej nič čudnega, če se ljudsko glasilo, kakor Je «11 Lavoratore*, nad tem zgraža.
Dr. Tončič je nato govoril o po-
licistu Marconu, ki sta ga dva tovariša iz internacij-, opisala kot prepričanega filonacista, ki je v marcu 1945 stopil prostovoljno v formacije SS in nagovarjal k temu tudi svoje tovariče.
Potem Je hotel zagovornik spre-govoriti nekaj b:sed o formacijah »Guardia civic3», predsednik pa jo dejal, da mu je znano, kaj je bila «Guardia civica*.
Kdo so Marconi Marchesi, Pizzi no
Govoril je na to še o policistih Marche3i-Ju in Pizzinu in ugotovil, da nobeden od teh agentov ni imel v političnem oziru lastnosti, ki so potrebno za nepristransko in nezainteresirano vrSitev naloge agentov civilne polioije, kakor je bil, (po raznih izjavah), to samen ZVU.
Končno je izrazil obžalovanje, da
ni mogel uspešno voditi obrambe.
Nato je povzel besedo javni tožilec, ki je dejll, da se mora članek vzeti v celoti In da ni mogoče iz njega jemati posameznih stavkov. Takoj na to Je pričel na analiziranje posameznih delov članka in zaključil a zahtevo, n3j se Gi-sparini ob6odi,
Predsodnik je na to izjavil, da mora vzeti nekaj časa, preden izre. čj sodbo. Zato je preložil razpravo na petek ob 14.30 uri.
Doslednost!
Večkrat je bUo od Zavezniške
vojalke uprave poudarjeno načelo nc-poUtičnostl vseh ustanov, ki jih oni nadzorujejo. Zafudi’o me je, ko sem v torek zvečer v tehničnem uradu radijske postaje slučajno opazil pritrjeno italijansko zastavo. Tehnični urad, ki je gotovo edon najvažnejših v radijski postaji gotovo kontrolirajo vsak dan zavezntki.
Pevec iz Proseka
Nesreča
Dne 24. t. m. ob 17 uri se je tovariš Sirca Rafael Iz ^Pliskovice na Komenskem, delavec v Magazzini generali, težko ponesrečil s kolesom na poti iz Repentabra proti Dolu. Sprejeli so ga v bolnišnico Regina Elena. Pričakujejo, da bo ozdravil v štirih tednih.
Ljubiteljem slovenske pesmi
Vsi, ki se zanimajo za našo lepo slovensko pesem, bodo gotovo z veseljem pozdravili ženski pevski zbor «SOCA» iz Kojskega, ki bo pod
vodstvom našega znanega glasbenika, ravnatelja tov. Srečka Kumarja, gostoval pri nas prihodnjo soboto, nedeljo in ponedeljek. Zbor bo priredil v soboto dne 30. t. m. koncert na Kontovelju, 3L t. m. popoldne na Opčinah in v ponedeljek dne 1. aprila v dvorani ulice Caprin, v Trstu.
Na te koncerte opozarjamo občinstvo že danes. Ime zborovodje nam jamči, da bomo imeli res pravi umetniški užitek.
Mihajlovič - glavni adut umazane igre reakcije
.Tabor" v Lokvi
M
Prosvetno društvo »Tabor* v Lokvi ponovi v nedeljo dne 31. marca 1946 ob 16 uri veseloigro «Vdovo Ro&llhko*, Vabljeni vsi, nad 16 let stari!
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Dr Tončič je nato dejal, da nam način »uradovanja* onega usodnega dne prikllcuje v spomin faši- i stične «skvadre» iz f?'i=tiT:is dobe. Tu se je zagovornik obrnil na pred. sednika in dejal, da bi moral reči nekaj besed o teh «skvadrsh», predsednik pa je odgovoril da mu js znano, kaj so počenjale.
Zagovornik Je nato prišel na pričevanja raznih prič, ki so potrdile, da so policisti žugr.li, da bodo streljali, ter da s0 surovo nastopaj 1.
Dokazano je, da je Plzzfnu atrečjal
Prišel je nato na najbolj kočljivo
točko procesa, ki se nanaša na streljanje policije. «V tem prpce. au», tako je nadaljeval zagovornik, «ni nikoli »Id in tudi sedaj ne gre za to, da bi ugotovili, s kakšnim orožjem se Je streljalo: z brzostrelkami ali s topom. Pač pa je Šio in gre edinole za to, da se ugotovi, ali so 9. marca 1946 agsnti civilne policije streljali v-razredu osnovne šole v Skednju, ali niso streljali. Pričevanja Lovrenca Morabita in Alojzija Ujčiča Jasno potrjujeta, da Je agent Pizztn0 res streljal.
Ko je zagovornik omenil pričo Polikarpa Starca, ga je predsednik prekinil in dejal, da ne dovoli niti ene besede o tej priči, ker da je za. radi njegovega krivega pričanja zadevo izročil javnemu tožilcu in da je bilo vsled tega njegovo priče-vanje črtano. Zagovornik ss je temu uprl in izjavil, da bi se moral v takem primeru odpovedati o-brambi. Poudaril je tudi, da še ni dokazano, da je Starc krivo pričal. Predsednik je vztrajal pri svojem. Dr. Tončič pa Je zatrjeval, da bi moral predsednik prav za prav razpravo preložiti, dokler se sodno ne ugotovi, ali je Starc v resnici krivo prisegel. Izjavil Je tudi, da se ne more govoriti o prlvi prisegi, ker je Starc is o pravem času preklical del izjave in Jo popravil. Predsodnik je na to popustil, dr. Tončič pa Je ugctovll, dm Je zadeva glede pisma, ki ga je dobil dr. Braun, postranskega pomena ter da dramatiziranje tega dogodka ni na mestu in nikakor no more zani. kati resničnosti drugih Starčevih izjav, ki se v vseh podrobnostih strinjajo z izjavami drugih prič.
Gasparini Je napravil svojo d
olžnost
Zagovornik Je omenil nato am-
bient, o katerem mu prej ni smel govoriti, in Je dejal, da je gledo na ta ambient Gesparini z objavo članka napravil svojo dolžnost. Skoda, da je njegov glas ostal »glas vpijočega v puščavi*.
Ob koncu svojega govora Je dr. Tončič omenil, da se ta proces vr&i v zelo razgretem ozre ."Ju. Čeprav predsednik ne smatra procesa za političen proces, ne more zanikati, da bo sodba imela političen odmev. Predsednik ga Je prekinil z besedami: «A11 pomeni morda to kako grožnjo?* — »Nikakor ne. Oprosti, te goopod predsednik, če si dovo. ljujem namigniti vam, da upoiTic. vate tudi to.» Zaključil je z zahtevo, naj se obtoženec oprosti, ker dejanje ne predstavlja zločina.
Ricmanje
V tej vasi so skoro vsi vaščani organizirani v raznih množičnih organizacijah. Zlasti aktivni sta mladinska in ženska organizacija. Mladinci in žene imnjo vsak teden redne se.ster.ke, na ka‘erih razpravljajo o v3em potrebnem. Zene po. sv;č.\jo največ skrbi otrokom, da bi postali vredni naših nepozabnih partizanskih borcev. Zelo dobro deluje tudi krajevni narodno osvobodilni odbor, ki posveča največjo skrb valčanom in javnemu delovanju. Seveda Js obilo težko’ v teh kritičnih časih. Toda vaščani in njihov odbor so kos vsem tem ne-prlliknm. Najaktivnejše vaščane s'avljamo za vzgled vsem onim, ki nitntjo razumevanja in ne sodelujejo s svojimi ljudskimi odbori.
Dutovlje
Mladina Je dne 25. t. m. zjutraj počastila spomin padlih borcev. Drkieta so okrasila gomile padlih vaških partizanskih borcev In gomile treh neznanih junakov. Mladina se Je spomnila tudi vseh onih, katsrih trupla leže daleč v tujini tn onih, ki Jih morda nikdar več ne bo nazaj. Na vaškem pokopališču sta spregovorila pointr Herman in tovariš Rajko. Gospod župnik Jug pa je v svojem govoru orisal potek osvobodilnega boja za dosego vseh ljudskih pravic. Končno je pevski zbor zapel žalostinko «Zrtvam»! Ljudstvo se je zaobljubilo, da se bo z vsemi silami borilo proti tistim, ki hočejo ljudski skup. n osti odvzeti to, kar so nam priborili naši padli junaki.
Idrija
Dne 12. t. m. so v Idriji otvorill Javno knjižnico, ki deluje v okviru. Prosvetnega društva «J. Premrl. Vojko*. Zavedajoč sc velikega pomena Javne knjižnice, je vse ljudstvo prispevalo v ta namen knjige iz svojih zasebnih knjižnic in prostovoljne prispevke, s katerimi bo. do nakupili nove knjige. Sedaj so ljudstvu zopet na razpolago beletristike, znanstvene, politične in druge knjige. Pri otvoritvi so bili navzoči predstavniki Mestnega na-rodno-osvobodilnega odbora, učite, lji raznih sol, mnogo dijaštva in ostalega prebivalstva. V imenu prosvetnega odseka Mestnega odbora jc knjižnico otvoril tovariš Logar Srečko. V kratkem govoru jo pojasnil veliki pomen ljudske knjižnice. Knj žoicar, tovariš prof, Kumer Jr.nko pa j"* govoril o ustroju knj.*-tee, ki š.cje sedaj nad 3000 različnih izvodov. KnJ.žnica bo odprta redno vsak torek in petek od 16 do 18 ure in vsako nedeljo od 10 do 12 ure. Vse meščane pozi. varno, da pridno segajo po knjigah, ki bodo mnogo pripomogle k splošni izobrazbi našega ljudstva.
so se tudi mlač-nejši vaščan; pričeli udeleževati masovnih sestankov. Spoznali so tudi oni, da ljudska oblast res skrbi za to, da se vsem proti-ljudskim elementom onemogoči vsako škodljivo delovanje. Na tem zboru volivcev so razpravljali O razdeljevanju podpor in ugotovili, kateri vaščani so podpore potrebni. Pri tem so sodelovali vsi vaščani. Nekaterim, ki so doslej dolivali podpore, so jih ustavili, drugim pctrobnejš.m pa pričeli izplačevati. Poleg tegs so sklenili, da bodo vsi vaščani sode^vali pri popravilih v vasi in blš-njl okohei. Temu sklepu čj Je navdušno priključila tudi mladina, ki Jc sklenila, da bo skrbela, di ne bo več niti košček zemlje ostal neobdelan, če. prav ga lastnik zemlje sam ne bo hotel obdelati. S tem bodo vaščani mnogo koristili skupnosti, zlasti pa onim, ki nimajo niti najpotrebnejših živil. Vaščani so zadovoljni z vaškim Narodno osvobodilnim odborom, ki stori vse, kar je v njegovi n»oči, za blagor prebivalstva
dokler ne bomo končno priključeni Titovi Jugoslaviji!*
Nato je pevski zbor iz Rodika pod vodstvom tovariša Batiča zapel «Gozdič je že zelen* in »Žrtvam*. Ob koncu Je gromko zado-sel klic »Slava*, nakar se je ljud^ stvo razšlo.
Št. Peter na Krasu
Zen« so na svojem zadnjem sestanku izvolile nov odbor. Ta odbor si je delo bolje porazdelil, kar bo gotovo privedlo do večjih uspehov. S tem so vaške žene pokazale da stremijo po e.ktivnsm delovanju in po izpopolnitvi. Odslej naprej bo kot prva točka na dnevnem redu pri vseh zborovanjih političen referat. Zenska organizacija se dobro udejstvuje pri vseh nabiralnih akcijah. Za šolske potrebščine sirotam, ki prebivajo v mladinskem domu Toneta TomSiča so žene St, Petra na Krasu in okoliških vasic nabrale 8.560 lir. Te akcije so »e udeležile vasi Hrastje, Petelinj?, Kal, Rodohova vas, Palčje in Slavina.
Portorož
Meseca januarja tega leta Je gluhonemnici in Mladinskemu domu za Slovensko Primorje in Trst kjer so našli zavetišče otroci — sirote padlih borcev cone «A», glavni odbor Rdečega križa v Ajdovščini daroval 59 kosov razne kuhinjske posode in orodja, 250 krožnikov, 25 parov čevljev, 40 kompletnih oblek in 15 komadov perila. Vodstvo obeh zavodov s« darovalcem iskreno zahvaljuj« v imenu vseh sirot, ki so prav v teh hudih časih pomoči vsega ljudstva najbolj potrebne.
Moskva, 27. — Komentar Llciiec-kega po moskovskem radiu. — Jugoslovanski notranji minister Ran-kovlS j« na zasedanju narodne skupščine podal karakteristične podatke o zajetju kolovodje četnikov Draže MihajlovICa. Mihajlovič je bil zajet 17. marca od varnostnih organov na jugoslovanskem ozemlju. Oddelek, ki ga je spremljal, Je štel samo 11 mož. Sedaj bo moral Mihajlovič pred jugoslovanskim ljudskim sodiščem odgovarjati za vse zločine, ki jih je izvršil v težkih letih Junaškega in požrtvovalnega boja jugoslovanskega ljudstva za čast in neodvisnost domovine. Mihajlovič se je zvezal z izdajalcem Nedičem in mmškimi fašističnimi zavojevalci proti narod-no-oavobodilni vojski. On je izročil partizane Nemcem ter dal streljati borce za svobodo Jugoslavije.
Arhivi, ki so padli v roke NOVi, obtožujejo Mihajloviča, da se je povezal z nacističnimi zavojevalci. Kolovodja četnikov je užival posebno naklonjenost Berlina.
7,9 v novembru 1943. je berlinski dopisnik švedskega lista «Afton-bladet* napisal med drugim: »Kakor j« bilo sedaj potrjeno iz Berlina, se borijo Mihajlovičtvi oddelki proti partizanom. Ustvarjen je bil dojem, da so v Berlinu z Mihailovičem zelo zadovoljni.*
daj vsi vidijo, kaj je predstavljalo to zadnje upanje tistih, ki so se zbrali okoli odstavljenega kralja Petra. Mihajlovič je veliki vojni zločinec. Toda njegevo zajetje ne reši Vprašanja o likvidaciji drugih izdajalcev. So še drugi zločinci, ki so delovali proti jugoslovanskemu ljudstvu.
Kot je dejal jugoslovanski notranji minister, živi 52 vojnih zločin, cev Se v.dno na italijanskem ozemlju in vprašanje njihove izročitve zadeva na velike rižkoče in često na nerazumevanje zavezniških oblasti. Med vojnimi zločinci, ki so se zatekli v Italijo, so Paveličev! ministri.
Kdo ščiti jugoslovanske vojne zločince?
Ljudstvo je zaničevalo izdajalca
Kobarid
Pred časom se Je vršilo partizansko zborovanje, katerega »3 Je udeležilo nad 350 bivših borcev, aktivistov in vojnih ujetnikov, ki so vel člani Zveze primorskih partizanov. Zbran« tovariše je pozdravil predsednik okrajnega odbora ZPP tov. Ruter Janko. Nato je tov. Vladimir, tajnik OkO SIAU, govoril o namenu in pomenu zveze. Ob tej priliki je tovarišu Lobanu Jožetu iz Gabrij, ki se Je odlikoval kot Junaški borec podelil odlikovanje »Znak hrabrosti*, ki ga je poslal »tab X divizije. Spregovorili sta tudi demobilizirana častnika tov. Zmrelcar in tov. Kanavec Janko. Med vskllkl in borbenimi pesmimi se je zborovanje zaključilo.
Toda zgodovina Mihajloviča je bila kratkotrajna. Mihajlovič in njegove oborožene tolpe niso nikakor upravičile Hitlerjevih nad. Ljudstvo je razumelo ter Je zaničevalo izdajalca. Med tolpami Mihajloviča ter ljudstvom, ki Je junaško branilo svojo pravico do svobode Je bil nepremostljiv prepad. Po kapitulaciji Nemčija je Mihajlovič postal glavni adut umazane igre gotovih tujih reakcionarjev, ki podpirajo kliko kralja Petra. Mihajlovič Je postal glavna kreatura sovražnikov svobode jugoslovanskega ljudstva, ki si jo je pridobilo Jugoslovansko ljudstvo z bratsko pomočjo Rdeče armade, ker Js za nek« tuje krog« predstavljal branitelja interesov dela jugoslovanskega naroda. Prav iz tth krogov so izhajale vse fašistične zgodb:, ki so ustvarile legendo, da so na nepristopnih hribih Mi-hajlovičevi oddelki, ki štejejo 60.000 mo* ln ki se bodo vrgli na Beograd kot lavina. Te legende Je sedaj konec. Zajetje Mihajloviča in njegove skupine pomagačev Je pokazalo v pravi luči dejansko moč struje proti FLR Jugoslaviji. Se-
Izdajalci Jugoslovanskega ljudstva so v begunstvu tudi v Avstriji. Med drugimi so to Kvaternik in bivši Paveličev vojni minister. Cernu se niso dosedaj proti njim uporabile odločitve generalne skupščine Združenih narodov o izročitvi vseh vojnih zločincev pravici? Resolucija generalne skupščine, ki jo je predložil odbor št. 1, je bila eno-
glasno odobrena. Tam ni bilo niti ene delegacije, ki bi jo bila odbila. Vsi udeleženci generalne skupščine so bili soglasni v tem, da )• pravično kaznovanje vojnih zločincev pogoj za mir in mednarodno varnost. Kaj preprečuje, da s« ne izpolnjuje ta resolucija v primera jugoslovanskih vojnih zločincev. Katere zaščitne sile jih skušajo rešiti pred zasluženo kaznijo?
Odgovor na ta vprašanja lahMj najdemo v nedavnem govoru P0^ predsednika jugoslovanske vlad'1 Kardelja na seji skmpščine. K*'-delj Je govoril o nekaterih tuj: krogih, ki še nadalje obrekuje)" jugoslovansko ljudstvo, ki s* j* prvič v svoji zgodovini prldob svobodo in neodvisnost.
Kardslj Je govoril o takozvsn braniteljih demokracije v Ino#^ stvu, o Metternichih 20. stoletja-teh krogih je mogoče najti tel je Mihajloviča ln zaščitnike »j* gcvih pomagačev, ki so še nadaJ*
v svobodi.	.ta
Interesi miru ln varnosti »•*”’ dov terjajo, da vse Mihajlovič«^ pomagače zadene ostra kazen vse zločine.
v v
Odstranitev ognjisefl nemirov
Praga, 28. Tanjug. - Glavni organ Češkoslovaške »Svobodne Ceškoslo-vensko* objavlja članek pod naslovom «Na predvečer popolne osvoboditve Jugoslavije*.
Članek poudarja, da češkoslovaško ljudstvo, ki je z velikim zanimanjem zasledovalo junaško borbo jugoslovanskih narodov proti sovražniku, z enakim zanimanjem sledi končni fazi te narodno-osvo-bodilne borbe. »Pod to fazo razumemo dokončno osvoboditev Julijske krajine s Trstom in Reko in njeno priključitev k Jugoslaviji*.
List poudarja, da so .v tej pokrajini vedno prebivali Slovenci in Hrvatje. V narodno-osvobodilnem boju je od 900000 prebivalcev JK padlo nad 40.000, nad 100.000 pa bilo aretiranih ali interniranih.
Ta dejstva so tako pomembna, da so vse statistične manipulacije s sedanjim Številom prebivalstva zgolj žonglerstvo.
«Priključitcv JK k Jugoslaviji ne bo samo popravila stare krivice, temveč tudi odstranila ognjišče nemirov in imperializma*.
angleški veleposlanik Lord fax.
Sporazum odreja, da bo
Ra*'
V«!®*
DjAfl dAUlll \j\xu. vj«*j	"“	i.
Britanija plačala določeno V*8™ ki Je bila dogovorjena z ang'\.() ameriškim dogovorom, podpi***^ v decembru, nadalje, da bo ška vlada prevzela ameriške v« zaloge v Angliji, 672 letal tipa kotas* ter 671 drugih letati
K U
Kanalski Lom
Pred kratim so je vršil zbor vo-livccv, katerega »e Jo udeležilo vse vaško prebivalstvo. Navzoči so bili tudi oni, ki so do sedaj siali nekako ob strani pri vseh masovnih zborovanjih. Na prejšnjem zboru volivcev »o namreč tovariši in tovarišice žigosali napake, ki Jih delajo v škodo ljudstva nekateri elementi v vasi. Ko so vaščani spozna. 11 podlo delovanje teh elementov,
Ka«l«e
Minulo nedeljo so odkrili nagrobni spominik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v KaČi-osh. Vasica Kačiče ni hotela zaostati za drugimi vasmi okraja Herpe-lje - Kozina, ki so dale v borbi za svobodo premnogo svojih najbolj, iih sinov. Tudi v tej vasici je bilo mnogo tovarišev, ki so bili sposobni nositi orožje in se boriti proti okupatorju. Zato so kar v skupi nah odhajali v gozdove, kjer jih j« v bojih za svobodo mnogo padlo. Borili so so ln umirali kot junaki. Hvaležni vaščani postavljajo danes tem padlim junakom skupen na grobni spomenik. Na spomeniku so vklesana imena Junakov Ludvika Felicijr-na, Bradača Rudolfa, Ra-ceta Antona, Skoka Josipa, Skoka Danice ln Bradača Joška. Odkritje spomenika se j« udeležilo ljud«tvo vseh okoliških vasi. Med številnimi 'venci je bil tudi krasen venect ligaških delavcev. Ob tej priliki j« v Imenu mladine spregovorila tova-r'J>ic* Bradač Cvetka, v lmtnu Okrajnega odbora Herptlje - Ko. zina pa tovariš Dujmovič Vlado, ki Je med drugim dejal: »Mod stoti-soči, ki so darovali svoje mlado življenje za lepšo ln srečnejšo prihodnost nas vseh st« tudi vi, dragi tovariši. Zagotavljamo vam, da vas ne bomo nikdar pozabili, da bomo naš boj nadaljevali dotlej
Vll.kolotekemzapokal
.PINO COVERLIZZA*
Zadajo o.d.ljo » m« doug.nd M»£l» JU .11*. <» ..
odigrali v okviru nogometnega prvenstva za pokal «Pino Covrr-lizza* tudi te-le tekme:
Rrnaldi-Dugolin: 6:1. Kakor so pričakovali, Je moštvo Rinaldija precej lahko premagalo enajstori-co Dugclin, ki je preveč šibka. Moštvo Rinaldija Je ponovno doseglo zmago in s tem pokazalo, do Je sposobno premagati tudi mnogo boljša moštva. Pri tem se vsi sprašuj; mo, ali bo moštvo Rinaldija nadaljevalo svojo zmagovito pot? Na to vpraanje bo moralo odgovoriti moštvo samo. V prvem pol. času je Maluta II. zabil prvi gol za moštvo Rinaldija že po preteku 16’. 3’ nato pa je Dugolin zabil prvi in edini gol. 5 minut pred lton. cem prvega polčasa J« igralec Ca-sadei zabil drugi gol za Rinaldl. Po 9', 25’ in 36’ drugega polčasa so Igralci Dagasperi, Rustja in Maluta I. zabili Se tri golo v prid Rlnaldlju. Sodnik Drugovič j« bil nepristranski. Zmagovito moštvo: Seoria, G-atton in Smili, Rustja, Grisonl in Novaro, Casadel, Maluta I., Umek, Maluta II. ln Dega-spert.
Prosveta - Katun 6:0. Dasiravno občinstvo ni pričakovalo, je tekma vzbudila obilo navdušenja med o-
pozovalcl, ki so se igre udeležili v precejšnem številu. Očivldno Je
štvo KaCur.a tako žilavo in vztraj no branilo. Beli so prešli takoj v napad in igrali na nasprotnikovem igrišču. Zaradi tega so Imeli branilci najlepšo priliko, da pokažejo, česa so zmožni. 12’ po pričetku Igre je Skrlavaj s protistrelom zabil prvi gol za Prosveto. Po zaslugi dvojloe Skrlavaj-Sbernini so se napadi vrstili hitro drug za drugim. Po 24' in 30’ jc srednji napadale« Bizjak zabil dva gola za Prosveto. Btli so nadaljevali z napadom. Pri tem so se najbolj odlikovali desni napadalci. V drugem polčasu so je moštvo Kačuna branilo Sc bolj vztrajno. Po kratkotrajni akciji gostov je Pkrlavaj zabil četrti gol za Prosveto, po 22' pa Bizjak šj petega. Po 28’ Je Sbernlni zabil šesti in zadnji gol za bele. Med gost! so bili najboljši Vivoda, Bo-nassin in v prvem polčasu tudi vratar. Od Prosvete so se odlikovali Bberninl ln Skrlavaj. Vatta C. ln Ivašič. Dober J« bil sodnik.
Češkoslovaško-jugoslovanska pogodba podpisana v maju
Praga, 28. AFP. — Prijateljska pogodba mod Češkoslovaško in Jugoslavijo, o kateri so se dogovorili med bivanjem maršala Tita v Pragi, bo podpisana v Beogradu prve dni meseca maja.
Seja Varnostnega sveta ZN
New York, 28. - AFP — Gromiko je prejel od glavnega tajnika ZN Trygve Lie-a pismo, v katerem ga obvcbČa, da na današnji seji var. nostnega sveta ne bodo razpravlja-11 o iranskem vprašanju, nakar je Gromiko pristal, da bo prisostvoval seji.
Glavni tajnik ZN je zagotovil sovjetskemu veleposlaniku, da bo svet na današnji sej razpravljal samo o vprašanju procedure.
Dopolnilne tekme
V nedeljo 31. t. m. bodo odigrali
v okviru nogometnega prvenstva za pokal »Pino Covcrlizza* sledeče dopolnilu« tskm«: Skedcnj-Rocol ob 13. ur( na Igrišču «Lovec», Prosve-ta-Kavčič ob 13. uri na openskem
bilo, da bodo Openci zmagali. Pri-1 igrišču.
KULTURNO PROSVETNO DELO
Pregled koltiurnih prireditev po deželi
Večkrat smo že na tem mesdt naprosili član« nalih prosvetnih druitev, da bi nam poiiljali kritike o rasnih kulturnih prireditvah, konaprtth itd. V zadnjem času smo prejeli ie več takih dopisov. Toda na žalost moramo u-gotoviti da nam je mnogo članov prosvetnih druitsv poslalo napačno kritiko o rasnih prireditvah in o debu rasnih odsekov naiih druitev. Tako se dva mladinoa iz BAČA pri MODREJI pritožuje ta nad piscem, ki v poročilu o neki vaiki kulturni prireditvi pravi, da je mladina priredila le več mitingov, ki pa niso bili na zaleljeni kulturni vifini. Mladinca pravita, da je vas majhna in da te sato ne more kar čet noč zahtevati, da bi mladinske kulturne prireditve dosegle popolnost. Volki mladini manjka primerno vodstvo. Mladine je premalo, da bi vsakemu igralcu ali igralki poverili vlogo, ea katero je najbolj prikladen. Navzlio te-
mu pa je mladina ie v marsičem prekosila mnogo drugih vasi. Mladincem u Bače se vse to ns zdi prav. Mladinca is Bače tako končujeta svoje pismo:	tlfaii
mladini, ki jo le pripravljala druge prireditve za prvomajsko tekmovanje, je upadel pogum, ker take slabe ocene res ni bila vredna. Kritike in opazke so priporočljive, kadar pripomorejo k izboljianju. Kadar pa ruHjo, kar mladina s požrtvovalnostjo in vnemo gradi, tedaj so vredne It obsodbe. Ce bi kritik rad videl prireditve na taki kulturni Vilmi, kot si Je želi, mu svetujemo, naj nam resno priskoči na pomoč, naj nam v svoji kritiki začrta smernice ea uspelnejli razsutje. Vsem članom nalih prosvetnih druitev tudi mi to svetujemo. Kritike naj bodo objektivne, naj pripomorejo le k izboljla-nju delovanja, le k ie večjim uspehom na kulturno prosvetnem polju.
Prinalamo nekaj poročil o kulturno prosvetnih prireditvah po vaseh, trgih in mestih Hrom Primorja.
SV. IVAN PRI TRSTU. NI h dolgo tega, ko je v veliki dvorani ljudskega doma nastopila starej-ia skupina dramskega odseka. Kakor vedno ob takih prilikah, je bila dvorana tudi to pot nabito polna občinstvo. Nikomur ni bilo žal, da je prilel na prireditev, lajti sveto-vaneki pr os ve tar ji so tudi tokrat dokazali, da hitro napredujejo bodisi v interpretaciji bodisi v izgovorjavi, ki je doslej tako pogosto povzročala preglavico mnogim igralcem. Prva točka na sporedu je bila dvodejanka t Tri je ptički». Krojaču se je poznalo, da ni bil prvič r.a odru. V svojo vlogo se Je povsem uti vel, odigral Jo je neprisiljeno In dobro. Nihče mu ne bi prisodil toliko humorja, kolikor ga je pokazal tako prirodno na odru. Zdi »s, da se bo s voljo, vztrajnostjo in pogostsjilmi na-. stopi razvl! v kar dobrega igralca. Nasprotno temu pa urar le ni pokazal one gotovosti, ki je toliko potrebna na odru. Njegov glas je bil preHbak. vendar pa ss je vlledo, da je vložil mnogo truda pr* Itudiranju svoje vloge. Bo-IjH je bil lončar, ki je prikazni res pravega potepina, hudomulnega in prijetnega, ki sna zagrabiti priliko, da se okoristi na lahek
način. Dobro je podal svojo vlogo tudi krčmar. Vseeno se je pr\ njem poznalo, da je potreben vei-banja v nafem Jeziku. Njegova žena Spela Je polcazaSa, da ima veliko smisla za odrske nastope. Zato bi morala jezo in ogorčenje izraziti bol) prepričevalno, dasi-ravno neprisiljeno. Sodni pisar je bil zelo dober, kar pa ne moremo trditi o sodniku, ki je svojo vlogo podat, kakor da bi Jo čital. Veliko primerov je bilo pri njemu, da Je besede izgovarjal tako, kakor jih piiemo. Morda Je nekaterih napak omenjenih igralcev kriv tudi režiser. Na vsak ■način jo treba tudi te nedostatke čtmpreje odpraviti.
Točka zase Je bii eHolandskt balits, ki je sledil dvodejanki. Nastopili so trije pari, oblečeni v holandsko narodno nolo. Njihovo petje in ples je spremljala na klavirski harmoniki pionirka, ki Je sedela poleg vrtečega se mlina na veter. Drugi pionirčki so bili razporejeni v ozadju odra. Alegorija kulis, rumeni (n rdeči tulipani so prenesi* dejanje in gledal-oa nekam v Holandijo. Vse to je dalo prizoru harmoničen izraz. Občinstvo je igraloe nagradilo s priznanjem, tako da so morali točko ponoviti.
Venček narodnih pesmi j* bil vedno hvaležna točka za vsakega prireditelja. Ce pa narodne pesmi tvorijo Is okvir igrokazu, kakor
je bil primer na tem odru, tedaj so narodne pesmi le bolj hvaležna točka, lgrokaz je igralce postavil v romantiko vasi, kjer je va-Iko življenje mladine tako zaželen predmet raznih radovednežev. Kakor pri ostalih točkah, je gledalec tudi tu prišel na eboj račun in le pri odprtem odru priredil aplavz. Tudi to točko so morali igralci ponoviti.
Inscenacija odra Je bila zelo okusna in bogata. Igri je dala lep ofcrir, izpolnila je vrzeti, ki jih nekateri igralci le povzročajo zaradi začetniltva. Čepar in Saksida sta pokazala, da se na kulise prav dobro razumeta. Samo pavze med prizori so bile predolge. Treba bo paziti na to, da se izmenjava kulis doseže na drug, hitrejli način.
RICMANJE. Po zgledu drugih vasi so vaščani obnovili svoje prosvetno drultvo tBIavecs, ki je do-sJtj rmelo ie več kulturnih In zabavnih prireditev na prostem In v dvorani. Pod okriljem društva deluje tudi godba na pihala. Imajo tudi dramski odsek, ki nosi ob priliki raznih kulturnih prireditev najv«čje breme. Pevski odsek ima nad JO članov, ki uspelno in radevolje nastopajo na vseh ku/turnih prireditvah. Poleg tega ima prosvetno drultvo svojo knjižnico. Knjige je po vast po-biralg, mladina. Vsak valtan je
kaj prispevaj. Mladina je nabrala tudi 1.000 Ur, katere je podarila prosvetnemu drultvu za nakup novih knjig.
Pred tedni je prosvetno drultvo priredilo kulturno proslavo s pestrim sporedom. Med drugim so sodelovali godbeni odsek, pevski odsek, odbor BMJK, AB1Z.Z in pionirčki. Clan prosvetnega društva jo v kratkem nagovoru orisal življenje in govoril o pomenu dela velikega pesnika Prelerna. Ob te) priliki se je zlasti odlikoval pevski zbor, ki je pod vodstvom Marte Bordon žel mnogo uspeha. Recitacije so bile dobre. Cisti dobiček in prostovoljne prispevke js prosvetno drultvo darovalo za Dijalko matico.
TRNOVO PRI ILIRSKI BL 8TRICL Po petindvajsetih letih kulturnega molka so vaščani zopet pripravili in opremili svoj prosvetni dom. Najprvo je bilo vse to skromno. Sedaj pa imajo že čitalnico. Redno se vrle pevske vaj*. Pred tedni so uprizorili tro-dejanko Milčinskega »Cipani*. ki je žela največji uspeh. Na splolno željo so jo morali kar trikrat ponoviti. Na dan sv. Jožeta pa *o bili povebljeni v Knežak, kjer so jth domačin* zelo lepo sprejeli. Sedaj so vabljeni v druge kraje. Vsi, možje in žene, mladina in sfarejši se pridno pripravljajo ea večjo predstavo. Obeta se najbo-l)H napredek na tem polju.
Anglo-amerlSkl dogovor o posojilu
Washlngton, 28. - AFP — Včeraj
popoldne je bil v Washlngtonu podpisan končni dogovor glede angle.
Sko-»meriSklh dolgov ln posojil.	—
Dogovor ata podpisala ameriški I	Nn-lov	vVUDravl
končno blago po zakonu o na*
in najemu zaradi ukinitve te£*
General Gregoriadis vrnil angleška odlikovanja
Atene? 28. - AFP — Genera1 goriadis, bivši poveljnik	j
armade, ki se je med borila proti Nemcem, Je vr®111 « tanskemu veleposlaniku ang odlikovanja, ki Jih je dobil v
to^ni vojni od leta 1916 do
1919.
Za svojce šUedenjskib ^ ^
Za družine škodeiijskih članice ASI7.Z iz Prebenega ^ vale 315 lir.
Za partizanske sirote^ V spomin na padlega P®r^. ji Jož:fa Perhavca iz Lokve 8 jjo darovala družica Sila iz LoKv lir za partizanske sirote.
Dobra srca .. Ob priliki 10 letnic« svej«^ ike darujeta Polde in
roke daruj£ta Polde in JZl/p Sirca za sirote padlih par* ^ 500 lir, za tiskovni sklad skega dnJvnika* 500 lir. ^ Namesto cvetja ob priliki
ba tovariša Vidmarja Jak^ ji
Dolcnjcvasi pri Senožečah, dne 18. t. m. nenadoma PreI,!,f so sorodniki ln prijatelji zbr® tiran®’
lir za sirote padlih pari
Odg. uradnik DUŠAN
Poizvedbe^
Kdor \>i kaj vedel o CAjf*?j f MARIJI iz Jurčiči, Reka, efo? izginila iz kamiona v ul. ^ .-ti dne 27. t. m., naj javi v »Primorskega dnevnika*.
MALI OGLAjl;
SLU7.KINJO, pridno in P®!# Kraševko, 15-16 let staro, takoj družina Polojac, tr* Corso Garibaldi 4.	___
ŠIVALNI STROJ »Singer* ^ kroglim čolničkom, prodan* V Via Maloiica 13, IIL vrata*>jjj
prodam. Naslov v upravi državni podtajnik De Acheson in | g^egu dnevnika*.
Z A H V A I- A
Vsem, ki Bte v tako velikem številu spremili ns zadnji poti našega ljubljenega alna, tovariia
BALBI JOSIPA
se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo 6. duhovoWJj tovarišicam za prekrasno cvetje ter tržaškim in okoli*** tovarišem.
TRST, 28. marca 1946.
ZaitiJoča DRUŽINA BALBI in ostalo sorodstvo.
Siva ln i stroji
novi, priložnostni nakup, cene nizk« POPRAVILA TOČNA, največja garancija!
TRST, VIA DELLTSTRIA št
13.
-S?
RADIOAPA**
5 cevni, 4 valovne dolžin®.
REDKA PRIU&* VIA MAIOLICA 5t. I®'
Vri*
fi
kr
ga
dii
Pr
ttt
kr
an
C01
»S
1*
ttl
fai
Oe
cit
ho
ko
n
rai
*»c
Up
BO
Vs
»ki
od]
»ili
Bi
ste
Ph
vir
hii
tik
tir
8t\
h>i
tič:
h
»v(
Sle
'01
Bo
Bi
Bt
21
Sli
do
Ph
Oie
•1
Vo
Je
ho,
Bi
»V,
»Jo
Vij
5
Bal
UV|
Ph
jen
v»t
kk,
>0]
S’
ln
ci< v • 0«
J'
Pri
»i«
vai
Vti
»»*
M
»o
V
Jpo
»ih
H
6ir
l0j
t
»ilk
5'
S
Specialiteta za omehča®'* kole po britja« ia odpr#,a
draienja, ki ga povzroč0
rezilo ca britja
a*
ko!
»Ja
dhi
jaj
H
Zastopnik za Juooslavijo JULY MAYER - TRST, Piazza deli*
*=t:
Je
fe
dti
Usi
k0,
*ei
H
kai