letnik XVII • št. 11, december 2010 Glasilo občine Trzin Grenak priokus po seji Občinskega sveta Že devetič ' podelili priznanja za urejenost Trzina Advent in božič C. v Trzinu Inovator Tomaž Pevc zbira nagrade torek, 28. december 17h ČAROBNO SREBRO /Julenatt i BlafjelI / r: Roar Uthaug in Katarina Launing/ pravljična družinsl Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba. • Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. • Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov. • Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hicrati le 5 minut hoje do centra Kamnika. • Parkirno mesto 10.000 Eurz DDV • Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik. Naše telo je tudi inštrument Kot je že kar običaj, je Občina v zimskem obdobju spet začela pripravljati kulturne večere. V četrtek, 18. novembra, je tako g. župan Anton Peršak v goste povabil ugledna in znana občana, operna pevca, zakonca Ano Pusar Jerič in Karla Jeriča. V prijetnem pogovoru so spregovorili o njunem življenju in opernem ustvarjanju. Oba imata za sabo zanimive življenjske izkušnje, ki sta jih predstavila na zanimiv in veder način. Ko sta govorila o svojem delu, pa sta povedala, koliko znanja, vaj in prizadevnosti je potrebno za uspeh na opernih deskah. Za operne pevce je njihovo telo inštrument, ki ga morajo izuriti in usposobiti, da je sposobno kar najbolj popolno proizvesti vsak ton. Kljub sodobni tehniki mikrofonov in drugih efektov ter najrazličnejših glasbil glas opernih pevcev še vedno lahko da človeku nova doživetja, spoznanja in užitke. Opera je nekoliko izgubila na priljubljenosti, še vedno pa ostaja tista glasbena dejavnost, ki nudi vrhunske užitke in ohranja svoj krog publike in izbrancev. Poslanski večer o RTV Pred referendumom o novem zakonu o RTV je občinski odbor SDS v četrtek, 25. novembra, pripravil poslanski večer s poslancem SDS-a Aleksandrom Zornom. Gost je predstavil voje poglede na razmere na televiziji in razloge, zakaj je treba reči ne novemu predlogu zakona o RTV. Ob tem je orisal tudi zgodovinske korenine nasprotja med privrženci in nasprotniki zakona. Poudaril je, da so dosedanji, t.i. Grimsov zakon, pripravili strokovnjaki in da so skušali z njim onemogočiti vpliv nekdanjih mogoč-nežev, predlagani zakon pa naj bi omogočal nadaljnje okoriščanje in razprodajo zaslužkov javnega zavoda RTV. V razpravi smo lahko slišali, da sam zakon zaradi razmer, kakršne vladajo v Zavodu, ne bo mogel izboljšati programov in da so obljube tistih, ki želijo pridobiti podporo javnosti, dostikrat precej stran od resničnih razmer v Zavodu na Kolodvorski v Ljubljani. Kakor koli že, tudi slaba volilna udeležba na referendumu v Trzinu je pokazala, da je bil referendum nepotreben in za sedanje gospodarske razmere v državi predrag. Šlo je zgolj za politizacijo in nepotrebno preverjanje politične podpore dveh političnih opcij v državi. Mš O 1 1 '\A > -1 v \ !r P: / v vT s 1-rt + V veselem mesecu decembru smo se odločili za: AKCIJO komplet 60 (pregled + okvir + stekla + etui) AKCIJO sončnih očal - 50% popusta Pestra izbira korekcijskih in sončnih očal, UGODNE CENE. OKULISTIČNA AMBULANTA vsak četrtek popoldan. il: y t «i. u Želimo vam zdravo, srečno polno ljubezni leto 2011 hkrati pa se zahvaljujemo vsem strankam za izkazano zaupanje. vaša optika 23 SUPER IDEJA ^a'^GŽickcvo dářil,* razen na BOLLE, ADIDAS, SHRED. Fotografi so med nami V uredništvu Odseva smo veseli, da se nam pridružuje vse več dobrih fotografov. Dva od naših sodelavcev pa sta v zadnjem obdobju pripravila kar dve samostojni fotografski razstavi v sosednjih krajih. Andrej Nemec, ki ob delu tudi študira fotografijo, je 16. novembra v knjižnici Domžale odprl fotografsko razstavo z naslovom 112. Ker je Andrej tudi gasilec, se je s svojim fotoaparatom lotil prikaza boja gasilcev z ognjenimi zublji. Na svojih črno-belih fotografijah prikazuje spopad svetlobe in sence, drznost gasilcev v boju z dimom in ognjenimi zublji, ob tem pa išče zanimive detajle, ki v tistih dramatičnih trenutkih običajnim opazovalcem uidejo. Razstava, ki jo je podprla tudi Občina Trzin, je bila tudi dobrodelna, izkupiček denarja, zbranega s prodajo slik, pa so namenili Skladu za pomoč družinam gasilcev na območju GZ Domžale, ki so socialno ogrožene. Svetloba in življenje Naš sodelavec Zmago Knuplež - Zmak pa je 9. t.m. v kamniški kavarni Majolka odprl fotografsko razstavo svojih slik cvetja, narave in prizorov življenjskih radosti. Otvoritev, ki je bila zelo dobro obiskana, je popestril nastop Ljudskih pevk iz Domžal pod vodstvom Mare Vilar in flavtistke Nine Reščič. Med gosti iz Trzina, Domžal, Mengša in Kamnika pa sta bila med drugim tudi kar dva župana -trzinski g. Anton Peršak in mengeški g. Franc Jerič. Zmago, Štajerc iz predmestja Ljubljane, kot so ga v šali poimenovali, je na otvoritvi predstavil tudi nekaj skritih kotičkov svoje duše. Prebral je nekaj pesmic, ki jih občasno piše, vsem - tudi fotografijam, pa je skupen klic: vse vas imam rad, kar je tudi naslov ene od njegovih pesmi. Na splošno iz Zmagovih del izžareva ljubezen do lepega, do življenja in soljudi. Njegove slike cvetja so svetle, živahne in vesele. Očarajo z barvitostjo in zaustavljeno hipno lepoto. Lepo bi bilo, če bi umetnine naših rojakov kdaj videli tudi na razstavi v Trzinu. Mš ekspres dostava ^^ Pokličite na brezplačno številko080 2005-Naročila sprejemamo 24 ur na dan. ^^ Brezplačno in ekspresno hitro dostavimo. ^ Brezplačno priklopimo in preverimo stanje napeljave. Q NAROČITE ali REZERVIRAJTE brezplačno dostavo zelenejeklenke ŠE DANES! v tudi, če se nimate praznejeklenke! ^ Butan plin JE VELIKO VEČ. Čestitamo, gospod inovator! V začetku novembra je v Kuvajtu potekal 3. mednarodni sejem inovacij Bližnjega vzhoda. Na njem je sodelovalo 34 držav, ki so predstavile 180 izumov. Med njimi je bilo predstavljenih tudi 11 slovenskih inovacij in z eno od njih je bil izjemno uspešen naš sokrajan, gospod Tomaž Pevc. Za svojo inovacijo je prejel zlato medaljo strokovne žirije. Poleg tega priznanja je bil za isto inovacijo nagrajen tudi z nagrado Grand Prix, ki so mu jo podelili na Mednarodni razstavi inovacij v Ženevi. Prejel je pokal in denarno nagrado. Gospod Pevc, iskrene čestitke za tako izjemen in odmeven izum! Kaj je tisto, kar je prepričalo strokovni komisiji obeh žirij, da so vam prisodili dve tako odlični priznanji? Predstavil sem svetilko za potapljače, ki ima med že obstoječimi podvodnimi svetilkami več prednosti. Odlikuje se po jakosti in trajanju svetenja, nevtralni plovnosti in dvojnim varovanjem elektronike. Sveti z močjo 4000 lumnov neprekinjeno 3,20 ure. Namenjena je potapljanju v globine do 40 metrov. Testirana je na globino celo 100 metrov. Omogoča izjemno vidljivost in niti malo ne ovira gibanja v vodi, saj je izdelana tako, da je nevtralno plovna tako v slani kot sladki vodi. Polni se s polnilcem in ima varovanje, da voda na noben način ne more priti v notranjost. Enkratna je tudi zato, ker je snop svetlobe zelo širok in omogoča izjemen pogled v globinah. Kako ste se slovenski inovatorji znašli na predstavitvi v Kuvajtu? Kuvajt je bogata država, ki želi v ožji in širši regiji svojim gospodarstvenikom omogočiti vpogled v novosti s področja inovativnosti. Zato so pripravili mednarodni razpis in organizirali prireditev. Za vse inovatorje, ki so sodelovali na tem sejmu, so tudi lepo poskrbeli. Sejem je bil zelo dobro obiskan. Med obiskovalci je bilo veliko pomembnih poslovnežev, ministrov in predstavnikov vlade, mnogo pa je bilo tudi mladih. Zanimanje za mojo inovacijo in tudi za inovacije drugih Slovencev je bilo neverjetno. To podkrepi tudi podatek, da je od enajstih izumov prejelo nagrade kar devet naših inovatorjev. Mojo inovacijo sta na sejmu predstavljala sin Grega in hči Asja. Povedati moram še, da je imela Občina Trzin veliko posluha za naše napore in je prispevala znaten delež za stroške potovanja. Za to sem vsem iskreno hvaležen. Ali tako številen nastop slovenskih inovatorjev v tujini pomeni, da ste med seboj povezani? Seveda. Imamo združenje ASI (Aktivni slovenski inovatorji). Sem direktor tega združenja in v njem je več kot 200 članov. Trenutno imamo na razpolago preko 400 inovacij. Kakšni so cilji vašega aktiva? Naše prioritete so spodbujati inovativnost, združevati samostojne inovatorje iz vse Slovenije, plasirati inovacije in navezovati stike z gospodarstvom Slovenije in širše, se povezovati z ustreznimi državnimi institucijami, raziskovalno-razvojnimi zavodi, univerzami in podobno. Želimo tudi pomagati inovatorjem, ki sami ne znajo ali ne morejo poiskati poti za prikaz svojih inovacij. Sodelovali bomo na mednarodnih sejmih inovacij v Evropi in širše. Organizirali bomo mednarodne sejme v Sloveniji, kakršen je bil pred kratkim na Gospodarskem razstavišču. Jeseni smo bili prisotni tudi v Celju v sklopu Mednarodnega obrtnega sejma skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, Območna enota Ljubljana. Prav tako bomo sodelovali z vsemi drugimi organizacijami, ki vzpodbujajo in razvijajo inovativnost. Nikakor ne smem pozabiti povedati, da so v našem združenju številni inovatorji, poznani tako doma kot v tujini. Med njimi so Peter Florjančič, Violeta Bulc, Igor Akrapovič, Jernej in Japec Jakopin, Ivo Boskarol, Joc Pečečnik, Sandi Češko, Valentin Zupan in mnogi drugi. Ali tudi za inovacije velja, da prve ne pozabiš nikoli? Zame je vsaka inovacija na nek način ''moj otrok'', saj vanjo vložim veliko znanja in naporov. Moja zadnja inovacija ima velik uspeh, prodal sem že kar nekaj svetilk. Zanimanje zanjo je veliko, posebno med potapljači inštruktorji, policijskimi in vojaškimi potapljači, jamarji, gasilci in seveda ljubiteljskimi potapljači. Zelo mi je pri srcu tudi Tsunami, vodni skuter, ki vozi na krilih in porabi zelo malo energije. Ali gre v vaši družini kdo po vaših stopinjah? Veseli me, da je to moj sin Gregor, znake inovativnosti pa kaže že tudi moj vnuk Matic. Inovativnost nam je, zgleda, kar v krvi. Kje vas lahko najdemo in o vas izvemo še kaj več? Najdete nas lahko na spletni strani www.center-asi.si ali pa pišete na naslov tomaz.pevc@gmail.com ter inovatorji@gmail.com. Ste tudi aktiven član liste Trzin je naš dom. Kaj občanom želite v novem letu? Vsem želim veliko zdravja, sreče in prijaznih medsebojnih odnosov. Kot inovator pa želim v naše skupno dobro, da bi imeli svoje domove čim prej pokrite s foto celicami, ki bi dovajale v hiše elektriko. Prav tako želim na našem bližnjem hribu vetrno elektrarno, ki bi kar cel Trzin oskrbovala z zeleno vetrno energijo. Hvala za najin pogovor. Želim vam še veliko ustvarjalnosti! Marinka Hribar Tekavec Štefka Prelc Štajerka, ki je našla svoj dom v Trzinu Za pogovor sem v predprazničnem času izbrala gospo Štefko Prelc zato, da s svojo pojavo, vedrino in optimizmom, da človek lahko vse zmore, če le želi, vnese v ta sivi november prav to, kar nam vsem skupaj manjka, ali se nismo pripravljeni prepustiti. Pogovarjali se bova na ti, saj sva kolegici tako v vodstvu Turističnega društva Kanja Trzin kot v njegovi folklorni skupini, pa tudi sicer ženski, ki kar nekaj prostega časa namenjava prostovoljstvu in ljubiteljski dejavnosti. Štefka, po komemoraciji pred spomenikom padlim ob letošnjem dnevu mrtvih, kjer je bila udeležba dokaj skromna, sem si zapomnila tvoj komentar, ki nekako izraža tvojo osebnost: dolžnost mi narekuje, da sem prisotna, čast pa mi je zapeti v pevskem zboru, katerega članica sem. Saj sem vendar pevka v mešanem pevskem zboru DU Žerjavčki Trzin, in je moja dolžnost in čast, da pridem in pojem. To se vendar razume brez pomislekov, kot se tudi razume, da opravim neko poslovno nalogo. Seveda pa tudi zelo rada pojem in plešem. V moji rodni dolini so mi sošolci govorili, da sem doma tam, kjer lisica pošto nosi, to je med levim bregom Šentruperta nad Laškim in desnim bregom Kalobja v občini Šentjur. Laško je poznano po prazniku piva in cvetja, in tam sem tudi vedno nastopala, Šentjur pa po muzikaličnih fantih Ipavcih in njihovih domoljubnih pesmih. Tam sem bila rojena in preživela mladost. Mladost je bila zelo delavna, saj smo živeli ob potoku Kozarice, zato smo imeli doma žago, mlin na vodo in kovačijo, prej pa še gostilno. Pri nas je bilo vedno veselo. Noben sosed ni mogel mimo nas, da mu oče ne bi ponudil piti, mama pa jesti. Trgovina je bila daleč, in ljudje so imeli pri nas vmesno postajo in počitek. Kako se rada spominjam teh časov! Petje in ples prenašata sproščenost in odnašata napetost. To je dobro za odprt odnos, za dobro komunikacijo. Saj si videla v Kamniku, kako hitro sem vzpostavila stik s svojimi rojaki, ki so prišli v povorko narodnih noš. Takoj je pelo in plesalo več omizij. Tu v Trzinu sem našla oboje: sem plesalka folklorne skupine Trzinka in pevka v MPZ DU Žerjavčki Trzin. Moram pa reči, da prvo kot tudi drugo ni samo zabava, je tudi odgovornost, da sodeluješ in prispevaš fizično, materialno ali finančno k uspešnemu delovanju društva. Pri pevskem zboru sem med najmajšimi, in se od starejših učim modrosti. Vem pa, da je v Trzinu veliko občanov, ki znajo zelo lepo peti. Ne skrivajte se! Pridružite se nam, saj bomo skupaj še boljši! Zagotavljam vam, da ne boste obžalovali! Kako si se vživela v folklorno skupino Trzinka? Tako kot vsaka stvar, potrebuje tudi učenje plesnih korakov svoj čas. Imamo srečo, da imamo strokovno podkovanega učitelja plesov, tudi Trzinca, gospoda Janeza Florjanca, ki ima z nami veliko potrpljenja. To ni samo ples, to je tudi izobraževanje in spoznavanje kulture plesov in oblačil naših pokrajih, rekreacija in druženje v enem. Kateri letnik ste vi, dragi bralec Odseva? Moj plesalec je ikona v naši plesni skupini, rojen leta 1938. Kako se zavrti pri svojih 72-tih letih, vidite na vseh nastopih! Pridite na plesno delavnico in prve korake bomo zaplesali skupaj. Vabljeni! V slogi je moč! In kako si našla Trzin za svoj novi dom? Pred desetimi leti smo z družino iskali nov dom. Obhodili in ogledali smo si veliko stanovanj v ljubljanski okolici. Tudi Trzin je bil na našem spisku, pa smo ga kar nekako odrivali, češ, tam se pa ne bi radi ustalili. Pa prav to se nam je zgodilo. Že prihod v kraj, ogled območja T3 in razpoložljivih stanovanj nas je priklenil sem s tako energijo, da nismo mogli nikamor več. In tudi ne gremo. Tu smo sedaj doma. Tukaj je doma tudi moja starejša hči s svojo družino. Ali se je od takrat, tega je deset let, kaj spremenilo? Pripadnost in zadovoljstvo ostajata v nas, in če imam le priložnost, to poskušam prenašati na druge. Kje pa je še tako lepo in mirno? Tudi dirkalci z motorji in avtomobili so se umirili. Človeku je vse pri roki: brezplačen fitnes na prostem, blizu so zdravstvena ambulanta, lekarna, knjižnica, kulturni hram, trgovinica z zelenjavo, sadjem, optika itd. Tudi Trzinci so izredno prijazni in gostoljubni ljudje. Rada bi pohvalila tudi starše, babice in dedke naših osnovnošolcev. Lepo ste jih vzgojili! Ob jutranjem sprehodu se srečujem z njimi. Znova me presenečajo z lepo, staro in vedno aktualno ter nepopačeno besedo dobro jutro ali dober dan. Kje je še tako, da je sredi naselja teče čist potok, voda, ki človeka sprosti? Račke, ki so vedno in vsak dan ponovno zanimive za najmlajše in nostalgija za starejše. Ko že omenjam potok, vsa pohvala vodstvu občine, da je dalo pred časom urediti nabrežine, da je tu nov most, kar nas je rešilo poplav. Pa Dom starostnikov, in vse možnosti za nas mlajše, da jih obiščemo in jim skrajšamo dan s pogovorom, poslušamo zgodbe njihove mladosti, pripravimo zabavni program in tudi kaj postorimo. Sicer pa je skrb za starejše v naši občini kar na visoki ravni. Društvenega in družabenega življenja je v Trzinu veliko, mislim pa, da ga nekateri ne znajo ali nočejo izkoristiti. Zaprti so v svoja stanovanja. In potem se ustvarja prepričanje, da v Trzinu ni ničesar, kar bi bilo vredno ogleda, sploh pa sodelovanja. Verjetno pa je tudi kaj, kar bi morali še postoriti, kaj ljudje najbolj pogrešajo? Najbolj pogrešamo večjo trgovino z boljšo ponudbo. Potrebovali bi tudi večji in sodobnejši kulturni dom, kot vem, pa si gasilci prizadevajo za nove, primernejše prostore. Pokopališča še kmalu ne bom potrebovala, ker imam še veliko ciljev pred seboj, ampak prav bi bilo, da bi se vendar le dogovorili o njegovi lokaciji. Vsekakor pa je treba odpraviti tiste majhne stvari, ki večino zelo motijo. Na zelenicah, kjer se igrajo otroci, so še vedno prepogosto domači ljubljenčki. Več zavesti za čisto okolje in skrb za odpadke pri nas samih ne bi bilo odveč. Kljub temu da v Trzinu delujeta dve dobrodelni organizaciji, ni shrambe ali kontejnerja za odlaganje najrazličnejših oblačil. Ne gre za to,da se tu zbirajo stara in ponošena oblačila, mislim, da je naša kultura že na takem nivoju, da za pomoč revnejšim namenjamo čista in še dobra oblačila. Štefka, prav gotovo ne moreva mimo tvoje karierne poti. Si samostojna podjetnica, ukvarjaš se s področjem financ in zavarovalništva, področjem, ki je večini premalo poznano in za mnoge usodno, ker se niso znali ali ne znajo pravilno odlo- čiti, kako pravilno razporediti svoja finančna sredstva in poskrbeti za svojo in družinsko varnost. V rednem delovnem razmerju sem bila zelo kratek čas. Poslovna žilica in vizija, da se da marsikaj lažje in tudi hitreje storiti, me je vodila na samostojno podjetniško pot. Prve namige podjetništva mi je dal ljubljanski župan Zoran Jankovič pred 25 leti. Zakaj se danes dogajajo ljudem tako strašne reči, da izgubljajo vložena sredstva, da so nezadovoljni z odškodninami in podobno? Zato, ker čakajo doma in nimajo "korajže" stopiti korak naprej. Kdo od nas je danes brez osebnega zdravnika? Nihče, in prav v tem vidim svoje poslanstvo. Mi smo osebni zadravniki z drugim imenom - premoženjski svetovalci. Mi rešujemo problem, preden nastane. Postavimo pa tudi diagnozo. Čudno se sliši, ampak tako je. Če sem konkretna, vaš osebni zdravnik ima vašo kartoteko in ob vpogledu vanjo mu je takoj jasno, kaj je potrebno postoriti za vaše zdravje. Ljudje pa imajo doma veliko različnih finančnih in zavarovalniških produktov, o katerih so zelo slabo poučeni. Plačujejo jih, ne vedo pa, kakšne koristi jim lahko prinašajo. Zamislite si, da greste v trgovino in kupite 4 kg kruha, potrebujete pa samo enega. Prav to se dogaja pri nakupih finančnih produktov. Zato je potrebno finančne produkte vsakih nekaj let pregledati in znova ugotoviti, kaj je tisto, kar še protrebujem in kaj ne. Da bi bili novi rodovi bolj izobraženi na tem področju, je Slovensko zavarovalno združenje pred mesecem dni predstavilo 9 novih učbenikov iz zavarovalniškega področja, celo več, dijaki v srednjih šolah se bodo lahko odločali tudi za novo smer izobraževanja in poklica - to je zavarovalništvo. Tudi za višje razrede osnovnih šol se pripravlja dodaten predmet - finance. Trg je ustvaril nove poklice, šole bodo izobraževale, mi pa jih bomo z veseljem zaposlovali. 20 let sem izobraževala nove zavarovalniške svetovalce, in mi je poznano, kako počasi smo pridobivali znanje na tem področju. Naša panoga je s svojim dosedanjim razvojem in rezultati dokazala, da je ne le pomemben del slovenskega finančnega sektorja, pač pa tudi celotnega gospodarstva. Ker je pri ljudeh na tem področju odločno premalo znanja, in prihaja do razočaranj, sem se odločila, da v dobro in korist naših občanov vsak prvi torek v mesecu med 9. in 17. uro v prostorih Turističnega društva Kanja dam na razpolago svoje 25-letno znanje iz finančne in zavarovalniške panoge. Ker je revizija in razlaga takih finančnih in zavarovalniških dokumentov časovni zalogaj, priporočam rezervacijo na telefon v CIH 01-564-47-30 vsak dan med 7. in 19. uro. Kot neodvisna premoženjska svetovalka, ki obvlada vse smeri zavarovalništva, borze, vzajemnih skladov in naložb v plemenite kovine, se bom potrudila tudi za vas, da boste odšli z znanjem, ki ga do sedaj niste imeli, in to brez plačila. Za to sem se odločila, ker bi želela po svoje prispevati k prijetnejšemu življenju v Trzinu. Kakšen pa je tvoj pogled na poslovni utrip Trzina? Nujno je sodelovanje šole, občine in podjetnikov, in zadeva bi se premaknila. Imamo več kot sedemsto podjetij oziroma podjetnikov, pa se žal med seboj skoraj ne poznamo. Praktično ne moremo govoriti o prepotrebnem sodelovanje in tudi ne o druženju. Rešitev vidim v nekakšni informatino-poslovni točki. Tu je treba storiti korak naprej. Podjetja naj bi v svojo delovno okolje povabila učence višnjih razredov. Tako bi jim omogočili, da panoge in dejavnosti spoznajo, preden se odločijo za vpis v srednjo šolo. Z veseljem bi predstavila naš poklic in našo dejavnost v osnovni šoli v Trzinu ali pa sprejela učence k nam v pisarno, da bi bili prisotni pri našemu delu. Tako bi lažje začutili še kakšen nov poklic, ne samo ekonomist, prodajalec, itd. Naše delo je častno, v tujini kotira na nivoju odvetnika. Videvamo te na sprehodih z otroškim vozičkom; si mama in babica. In kaj te pri vsakodnevnih obveznosti najbolj razveseljuje in sprosti? Moje najljubše poslanstvo je biti mama dveh krasnih hčera, dobrega zeta in seveda dveh najlepših vnučkov. Zelo rada kuham, zato se večkrat zet pošali, da bi lahko odprli novo dejavnost, in to je restavracija pri Prelc. Jožica Valenčak Da bo pozimi lepše in prijetnejše tudi v naših domovih Kot že nekajkrat v teh devetih letih je tudi letos na dan podelitve priznanj za urejenost kraja močno snežilo in nas opomnilo, da prihaja starka zima. Namesto rož nas zimski mesec december razveseljuje z darežljivostjo kar treh dobrih mož. Prvi, ki pride peš ali na saneh s konjsko vprego, nas je v noči s 5. na 6. december že obiskal. Sveti Miklavž v spremstvu angelov in parkljev je obdaril skoraj vse, ki so si zaslužili nagrado. Legenda pravi, da je sveti Miklavž obdaril tri revna dekleta s tremi mošnjami zlata in jim tako omogočil, da so se poročila. In zato je sveti Miklavž običajno upodobljen s knjigo in tremi zlatimi kroglami. V darilu je vedno tudi jabolko ali pomaranča, in sicer kot simbol mošnje zlata. In ko se ob večerih nebo obarva škrlatno rdeče, pravi druga legenda, takrat Miklavž peče cimetove piškotke za vse pridne otroke. Ob prihodu zime, ko se krasi bolj notranjost kot zunanjost, še nekaj trendovskih idej za praznično okrašen dom. Letošnje najbolj modne barve za krašenje smrekic in drugih božično-novoletnih aranžmajev, so: vijolična, bela, rdeča, srebrna in barva pudra. Od okraskov pa so letos najbolj "in" gobice s pikicami, storži, želodi, ptički in stekleni barvni bonbončki. Torej, lahko se okrasi v nam najbolj priljubljeni barvi, tudi z bonbončki in piškotki ter starimi obeski, ki imajo vsak svojo zgodbo in pomen za družino. Letošnja zima nam je natrosila obilo snega, ki prekriva vrtne rastline in je najboljša zaščita pred mrazom. Suhe zime na vrtnem rastlinju naredijo kar nekaj škode. Kadar pa je snega dovolj in ostane njegova odeja dalj časa, rastline lepše prezimijo. Tudi zato se ga veselimo. In po stoletni napovedi se bo zima zavlekla tja v mesec marec. Sneg tiho naletava in goste snežinke prekrivajo pokrajino. Vrtovi so oviti v belino. Konec leta se približuje. V toplih domovih diši po čaju, pecivu in svečkah. Ljudje si voščijo in želijo samo eno, zdravja. In tem voščilom se pridružujem tudi jaz. Dunja Špendal December, mesec pričakovanj Kako hitro je čas sklenil krog. Spet smo pred prazniki, dnevi, katerim vsebino vtisnemo predvsem s prijetnim druženjem z ljudmi, ki so nam blizu. Večina izmed nas ima december za čudovit mesec, mesec obdarovanj in praznovanj. Je čas, ko si vzamemo čas za bližnje, pa tudi za prijatelje in znance. Zato je ta mesec lep, saj se veliko bolj posvečamo eden drugemu. Vzeti si moramo čas, se sprostiti, opaziti ljudi okrog nas, posebno tiste, ki nas osrečujejo in s katerimi živimo in smo z njimi preživeli že veliko let. Osrečimo jih z majhnim darilom, kar tako, brez razloga. Občutek, ki ga bomo doživeli z dajanjem, se ne more primerjati s tistim, ko nekdo osreči tebe. Čar življenja, sploh pa decembra, je predvsem v dajanju. Drugim in sebi. Bližajo se božični prazniki in ljudje jih praznujejo različno. Nekateri se veselijo prostih dni, drugi priložnosti za nakupovanje, tretji veselega decembra ali uživanja bo-žično-novoletnih počitnic. Za veliko ljudi pa je božič družinski praznik in je med najbolj priljubljenimi cerkvenimi prazniki. Na ta dan se po navadi zbere vsa družina, na mizi so praznične jedi, okrasi se božično drevesce in postavijo jaslice. Za praznične dni se gospodinje še posebej izkažejo, saj pripravijo izbrane jedi in slaščice ter okrasijo mizo. Mizo za slavnostno večerjo ali kosilo lahko okrasimo na različne načine. Okusi so sicer različni in možnosti je nešteto. Z malo domišljije in spretnosti lahko tudi s preprostimi stvarmi ustvarimo praznično vzdušje. Pisani trakovi, bunkice, vejice zelenja, sveče bodo dale mizi praznično noto. Dekoraterji nam letos priporočajo kompozicijo iz bele, srebrne in vijolične barve, za dekoracijo pa so poleg bunkic izbrali steklene gobice, ptičke, storžke in okraske, ki smo jih poznali že pred mnogimi leti. Seveda mora biti s temi barvami usklajen porcelan, namizni prt, kozarci ter nepogrešljive sveče, in učinek je glamurozen. Božična barva je rdeča, zato jo lahko kombiniramo z zlato ali srebrno ali pa s kakšno drugo barvo, ki bo osnovna barva na mizi. Če se bomo odločili za preprosto rešitev z rdečim prtom, nikakor ne bomo zgrešili. Čeprav imamo umetno božično-novoletno smrečico, damo na mizo sveže smrekove vejice, ki oddajajo prijeten vonj v prostoru. Plavajoče svečke v lepi stekleni skledi pa bodo z omenjeno kombinacijo preprosto in poceni spremenile našo mizo v svečano. Še vedno velja, da je najlepše darilo tisto, ki pride iz srca ali pa iz domače kuhinje, če velja, da je le-ta srce vsake družine. Čar daril izpod spretnih prstov darovalca nikdar ni v zapleteni pripravi, temveč v njihovem namenu in osebni noti. Skrivnost dobrot, ki jih pripravimo sami, je v njihovem okusu, vonju in dejstvu, da želimo z njimi razveseliti družinske člane, prijatelje ali znance. Da je december praznični mesec, ki ga poleg prijateljskega druženja, kulinaričnih užitkov, iskrivih penin in obdarovanja zaznamujejo tudi sladke dobrote, je skoraj samoumevno. Piškoti in drugo drobno pecivo so ena najbolj praktičnih in preprostih sladkih razvad, ki lahko primerno shranjeni ostanejo sveži vse praznične dni. Marsikdo bo spekel potico in se tako še posebej izkazal pred družino. Zadnjemu mesecu ne pravimo zaman pravljični mesec, in najlepše pravljice so zmeraj sladke. Vesele praznike in srečno v novem letu. Majda Šilar S pesmijo in plesom ob koncu leta Društvo prijateljev mladine je skupajz Osnovno šolo Trzin v torek, 14. decembra, v telovadnici osnovne šole pripravilo že tradicionalni božično-novoletni koncert. Spet je telovadnica pozvanjala v prijetnih melodijah, nastopajoči pa so znova potrjevali, da je med nami veliko nadebudnih glasbenih talentov. Nastopili so mladi plesalci iz plesne šole Bolero in Plesnega klu- ba Miki, pevci in glasbeniki iz glasbenih šol Domžale, Mengeš in L 'Artko, ob tem pa še skupini Ježki in Stonoge, mladi pevci pevskega zbora Cici Osnovne šole Trzin, otroški pevski zbor OŠ Trzin, ženski pevski zbor Žolne ter mešani pevski zbor Žerjavčki. Bil je res prisrčen glasbeni večer, v katerem so se prepletale lepe melodije in živahni plesi, da pa je novo leto pred vrati, pa so napo- vedovale tudi nekatere božične in novoletne pesmi, ki so jih mladi glasbeniki izbrali za svoj nastop. Na koncu so vsi nastopajoči, pomagali pa so tudi nekateri poslušalci, skupaj zapeli še pesem Janeza Bitenca Bele snežinke. Koncert je bil tudi tokrat zelo dobro obiskan, organizatorji pa so na koncu poskrbeli tudi za prijetno druženje ob sladkih dobrotah in osvežilnih pijačah. Mš Trzinski rezbarji na razstavi slovenskih jaslic Že tradicionalno vseslovensko razstavo jaslic, ki so jo doslej vsako leto pripravljali v Kulturnem domu v Grobljah, so letos preselili v Domžale, v tamkajšnji godbeni dom, kjer domuje tudi galerija Beseda. Med pripravljalci razstave pa tudi med razstavljavci so vidno vlogo odigrali tudi člani trzinske rezbarske skupine, ki deluje v sklopu Turističnega društva Kanja Trzin pod mentorstvom mojstra Marijana Vodnika. V Godbenem domu Domžale je razstavljalo kar sedemnajst rezbarjev trzinske skupine, predstavili pa so devetnajst umetelno izrezljanih jaslic. Galerijo Beseda že dlje časa uspešno vodi in v njej prireja razstave in srečanja raznih umetnikov gospod Roman Kos, premestitev razstave iz Grobelj v Domžale pa je marsikoga prijetno presenetila. Ni čudno, da se je prvega v mesecu grudnu v galeriji kar trlo obiskovalcev, ki so z veseljem prišli pogledat 50 jaslic iz vseh koncev Slovenije, jaslice, ki so eden najprisrčnejših in najtoplejših simbolov krščanstva. Lepoto razstave je popestril s svojo poznavalsko besedo in prisotnostjo pater Leopold Grčar z Bre-zij. Pater je eden največjih poznavalcev jaslic v Sloveniji in svetu in na Brezjah hrani zanimivo zbirko najbolj značilnih jaslic. Dejal je, da je božja beseda tista, ki pove, da se moramo spoštovati in ljubiti med seboj, da bomo lahko sprejeli jaslice, kot srce našega življenja,da jih bomo sprejeli kot misel, da nas nekdo ljubi tako močno, da se je žrtvoval za nas in zato je prav, da ljubimo tudi mi in smo v svojih dejanjih spoštljivi in pošteni. Obiskovalcem razstave se je bilo verjetno kar težko odločiti za najlepše in najbolj zanimive jaslice, saj so bile izdelane iz najrazličnejših materialov, bile so različno velike, med seboj pa so tekmovale po izvirnosti svojih oblik. Gospa Mojca Hieng je prispevala čipkaste jaslice v sliki, Franc Avbelj zelo star odlitek jaslic v litini, Mengšana Milan in Rozi Kosec skupaj že vrsto let z ljubeznijo iz lesa rezljata značilne jaslice, kakršne so bile nekoč doma na mengeškem območju - tudi v Trzinu, Lea Babič je naredila jaslice iz gline, Svetina Jakob je razstavil stare papirnate prtičke in obrobe za mize z motivom jaslic. Ti prtički so bili nekdaj značilni za božične večere na Domžalskem, zdaj pa so jih prvič predstavili tudi širši javnosti. Na ogled so bile še znamke z motivom jaslic iz starih in novejših časov. Med vsemi razstavljenimi predmeti pa so bile vsekakor prava posebnost jaslice, kar dvoje jih je bilo, gospoda Marjana Vodnika, ki jih je izrezljal iz enega samega kosa lesa, kar je redkost. Imeni, s katerima je poimenoval jaslice, povesta vse. Ene so bile razstavljene pod naslovom »Srce krščanstva«, druge pa »Luč v temi «. S tem je gospod Marijan dal razstavi rdečo nit, ki so se je držali tudi drugi avtorji in govornik pater Leopold Grčar. Da rezbar Marijan Vodnik ni od muh, pove tudi nedavna ponudba iz Cerknega. Pred časom so izgubili rezbarja,ki je zanje rezbaril maske znamenitih cerkljanskih laufarjev. Zdaj člani društva Lau-farji želijo, da jih Marijan nauči veščine rezbarjenja, da bodo potem lahko sami izdelovali svoje atraktivne maske. Obiskovalci so si bili edini v tem, da je takih razstav in dogodkov premalo, zato gre vsa zahvala gospodu Romanu Kosu, lastniku galerije BESEDA, rezbarju gospodu Marijanu Vodniku in patru Leopoldu Grčarju, ki je vedno in povsod zaželen in dobrodošel sogovornik. Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak 588100752 Chiara Mordej Filippini 13-letnica iz Trzina, ki je letos nanizala kar nekaj bleščečih uvrstitev in nedavno zmagala na Interlandu v Belgiji, Chiara Mordej Filippini, je nadarjena kotalkarica, ki se s tem športom ukvarja že desetletje. V letošnji sezoni si osvojila veliko dobrih rezultatov in zmag na različnih tekmovanjih, nam jih nekaj našteješ? Osvojila sem 3. mesto na državnem prvenstvu in 3. mesto tudi na tekmovanju Domžalski slamnik ter v Renčah, kjer smo tekmovali v obveznih likih. Na Interlandu v Belgiji pa sem osvojila prvo mesto. Kako poteka tekmovanje pri kotalkanju, ima vsak le en poizkus ali kotalkate večkrat in različne vaje? Umetnostno kotalkanje vsebuje dve discipline: obvezne like in prosto kotalkanje. Tekmuje se lahko posamično ali kot športni in plesni pari, solo dance, prestige skate, sinhrono kotalkanje, inline in show kotalkanje. Jaz tekmujem individualno in se predstavim z dvema programoma, in sicer s kratkim- obveznim in dolgim -prostim programom. Programe se sestavlja na začetku sezone in z njimi tekmujem celo sezono. Kratki program je obvezni program, kjer so predpisani elementi, dolgi program pa je bolj svoboden in zahtevnejši. Glasbo izbiram s trenerjem, ki mi sestavi program na glasbo in prav tako se mora z glasbo uskladiti dres. Vsak program vadim vsak trening, kar pomeni nešteto ponovitev. Tekmujem v svoji starostni skupini, to je z enako starimi kotalka-ricami ali pa leto starejšimi. Na tekmovanjih so od trije do pet sodnikov, na večjih tekmovanjih pa od devet do enajst, ki z budnim očesom presodijo, na katero mesto sodiš. Najprej se tekmuje v kratkem programu, za katerega si po vrstnem redu izžreban. Kratki program je odskočna deska za dolgi program, saj po rezultatih kratkega programa dobiš štartno številko za dolgi program. Na koncu računska komisija sešteje sodniške ocene obeh programov po določenem sistemu in tako dobimo zmagovalca. Kam segajo tvoji začetki kotalkanja ter kako si se odločila začeti? Začela sem že pri treh letih. Umetnostno kotalkanje je šport, ki zahteva zgodnje začetke in zajema več vrst športov, saj je potrebno za vrhunsko kotalkanje, da si atlet, akrobat, potrebna je moč, eksplozivnost, kondicija za izvedbo vseh elementov, pomembno je ravnotežje, elastičnost, imeti moraš posluh in nadarjen moraš biti tudi na plesnem področju. Niti ne vem, kako sem začela^saj sem imela tri leta, predvidevam pa, da sem spremljala mami, ki je trenerka umetnostnega kotalkanja in drsanja. Začela sem s tečajem ter manjšimi tekmovanji. Res pa je, da že od malih nog izredno rada plešem, torej zakaj ne bi to počela na koleščkih? Kje potekajo tvoji treningi? Lahko usklajuješ šolske obveznosti in kotalkanje brez problemov? Treningi potekajo v Lukovici v šotoru, v Radomljah in na Bledu. Pred kratkim so v Lukovici zamenjali material na plošči, kjer ko-talkamo, in žal ne odgovarja našim potrebam. Težko se ji prilagajam, saj je zelo različna od parketa, ki je idealen za naše potrebe. Razlika je tako očitna in velika, da sem se morala pred večjimi tekmovanji voziti 250 km vsak dan. V Renčah na Primorskem imajo edini idealne pogoje, kjer je dvorana primerno velika in imajo parket. Žal teh pogojev nimam nikjer bližje. Moram priznati, da je vedno težje usklajevati šolo in šport, saj moj šport za vrhunske rezultate zahteva vedno več znanja in časa in prav tako šola. Na obeh področjih poizkušam najti razumevanje. Lažji preboj skozi šolsko leto mi omogoča status športnika, ki sem si ga pridobila na osnovi rezultatov. Kar se tiče učiteljev, večina razume, predvsem ravnateljica. * * * m A ik * , * * * * Kako bi našim bralcem na kratko najbolje opisala, kaj vse sestavlja kotalkanje? Kotalkanje je soroden šport umetnostnemu drsanju in obratno, saj se elementi imenujejo enako. Npr.: skoki-aksel, piruete-engel, koraki-kilian, tekmovalni sistem programa. Ne morem pa reči, da ima kaj skupnega z rolanjem, mogoče le inlin disciplino, vendar samo v opremi. Kotalka je sestavljena iz ortopedskega čevlja, ki je popolnoma enak kot za drsanje. V primerjavi z rolerji je bolj udoben. Na čevelj je pritrjeno podvozje, ki ga sestavljajo štirje koleščki in gumice oz. amortizerji, ter štopar - zavora spredaj. Za razliko od rolerjev je kotalka lažje obvladljiva, lažje se obračaš in vrtiš, in meni osebno tudi lepše izgleda. Tvoja mami je tudi učila drsanje, tako da ti verjetno tudi to ni tuje. Se imaš namen udejstvovati tudi v tej disciplini? Ja, res je, moja mami je bila v kotalkanju in prav tako v drsanju uspešna tekmovalka in trenerka, vendar so žal na ledu še slabši pogoji treniranja. Zdaj pa je tudi že prepozno za to odločitev, kajti če se vrhunsko ukvarjaš s tem športom, postanejo razlike prevelike. Vrhunec je kotalkanje doživelo v 80-ih letih prejšnjega stoletja, kakšna je popularnost tega športa med mladimi danes? Žal bolj slabo zastopano. Meni je hudo, ker ni bolj promoviran šport. Mogoče tudi zato, ker ni olimpijska disciplina. Saj je to lep in zanimiv šport, pa tudi adrenalinski. Verjetno ni dovolj le tekmovalni del, temveč bi se moralo poiskati prave ljudi, da bi se kotalkanje spravilo na televizijske zaslone, mogoče kot spremljava glasbenih skupin, pa na sejmih in prireditvah, kot delitev anketnih lističev, ali pa morda vključitev v različne športne igre, na kulturne prireditve itd. Veliko je možnosti, kjer bi mladi lahko pokazali, kako obvladajo kotalke, da se znajo hitreje obrniti kot v čevljih^ Osebno me prevzema Amerika, cela Kalifornija kotalka^ Pred seboj imaš prav gotovo še kar nekaj let kotalkanja, imaš kakšne posebne načrte za naprej? Cilj mi je osvojiti medaljo na evropskem in tudi na svetovnem prvenstvu. Veliko napora, truda in odpovedovanja je bilo že vloženega za vse te rezultate, vendar bo za bodoče načrte potrebno vložiti še desetkrat več. Moja želja je, da se preizkusim še v disciplini solo dance, samo če mi bo čas dopuščal. Želim si uspešno kotalkarsko kariero, na katero bom ponosna, in seveda na svoj poklic veterinarke, katerega bom opravljala z dušo. TH Orientacijski klub Trzin tretji v Sloveniji Ob koncu leta radi povlečemo črto in pogledamo nazaj, kot tudi planiramo, kako naprej v novo sezono. Rezultati so sledeči: • Lara, Eva, Ula in Mateja so pripomogle k štirim naslovom državnih prvakov oz. prvakinj, poleg teh imamo še 5 naslovov državnih podprvakov, kar je skupaj 16 medalj na državnih prvenstvih v orientacijskem teku. • Eva, Ula in Mateja so tudi 3 skupne zmagovalke v Slovenski orientacijski ligi 2010, skupaj pa imamo 7 tekmovalcev, ki jim je ob koncu sezone v skupnih rezultatih lige uspelo priti na stopničke. • 7 zmagovalcev posameznih tekmovanj državnega nivoja in skupno kar 27 medalj, katerih dobitniki so Zarja, Ana Maria, Lara, Eva, Ula, Anja, Mateja, Martin, Marko, Feike, Robert in Krešo. S temi rezultati je uspelo članom OK Trzin priti do naslova 3. najuspešnejšega kluba v Slovenski orientacijski ligi med vsemi orientacijskimi klubi v Sloveniji. Pred nami sta le OK Azimut, ki pokriva območje Cer-kna in Idrije, ter OK Polaris iz Ljubljane. Pri tem pa je potrebno dodati, da smo člani kluba najuspešnejši med vsemi po povprečju doseženih točk na tekmovalca. Pri tem niso zaslužni le omenjeni dobitniki medalj, ampak prav vsi, ki so tekmovali na tekmovanjih državne lige in s svojimi dobrimi rezultati pridno pridobivali točke. Kot najuspešnejše tekmovanje se je izkazalo tekmovanje na Sv. Jerneju pri Ločah, kjer smo člani OK Trzin osvojili kar 9 medalj. Vendar to še niso vsi dosežki naših članov. Med našimi člani je tudi zmagovalka šolskega Državnega prvenstva Lara Jerman. Trije naslovi državnih prvakov, trije skupni zmagovalci v Slovenski precizno orientacijski ligi in ena zmaga na tekmovanju Pokala Slovenije, Hrvaške in Furlanije Beneške krajine pa je izkupiček naših članov v precizni orientaciji, kjer velja pohvaliti Matejo, Timija, Nika in Kreša. Kar nekaj nas je, ki tekmujemo v obeh navedenih orientacijskih disciplinah, nihče izmed nas pa se ni udeležil niti enega tekmovanja v orientaciji z gorskimi kolesi in v smučarski orientaciji, ki sta tudi uradni orientacijski disciplini. Zgoraj navedeni rezultati dokazujejo, da smo bili tudi v tem letu zelo uspešni, kot tudi zelo aktivni. Lahko bi rekli, da smo to leto bili celo najuspešnejši doslej, če ne upoštevamo mednarodnih dosežkov. Letos sta z nastopom na Evropskem mladinskem prvenstvu v Španiji na mednarodni ravni debitirala dva naša člana, Ula Dre-mel in Marko Orešnik. Za prihodnje leto pa ponovno načrtujemo, da bi se tekmovalci v precizni orientaciji ponovno zbrali in nastopili na Svetovnem prvenstvu v precizni orientaciji, ki bo v Franciji. Tudi za prihodnje leto načrtujemo kar nekaj prireditev. Poleg tradicionalnih, Jesenskega orientacijskega srečanja in promocijskega tekmovanja na Florijanovem sejmu, bomo izpeljali še nekaj tekmovanj v orientacijskem teku in v precizni orientaciji. Jesensko orientacijsko srečanje bo eno izmed tekmovanj Slovenske orienta- cijske lige, dve tekmovanji v precizni orientaciji pa bosta izpeljani v sklopu tekmovanj Pokala Slovenije, Hrvaške in Italije. Nekaj tekmovanj, ki jih bomo organizirali v zimskem času, še preden se bo v marcu uradno pričela nova tekmovalna sezona, bo štelo za Zimsko orientacijsko ligo, pomladanska tekmovanja pa za Orientacijsko ligo prijateljstva. Poleg vseh teh prireditev bomo za invalide, ki bodo na letovanju oz. na rehabilitaciji v Izoli, priredili predstavitve precizne orientacije, vključno s promocijskimi tekmovanji. Vsa tekmovanja so primerna tudi za popolne začetnike, saj si na tekmovanjih lahko vsak najde sebi primerno kategorijo, kot tudi začetniško. Zato vas vabimo, da se tekmovanj udeležite, če ne drugače, pa vsaj na Florijanovem sejmu, ki bo potekal skoraj dobesedno pred vašimi domačimi vrati. Koledar tekmovanj je objavljen in se sproti dopolnjuje na spletni strani Orientacijske zveze Slovenije, www.orientacij-ska-zveza.si. Krešo Keresteš Orientacijski klub Trzin Vsem bralcem Odseva in vsem občanom želimo zdravo, srečno in veselja polno novo leto 2011. Člani Orientacijskega kluba Trzin Kratke novice Šahovski finiš Za začetek še enkrat opozarjamo na pomembna sporočila iz oktobrske številke Odseva: tam si lahko ogledate urnike planinskih krožkov, športno-ple-zalnega krožka ter rekreacije za člane društva. Prav tako pa lahko najdete vsa potrebna navodila za izpolnitev obrazca, s katerim namenite do 0,5% dohodnine PD Onger Trzin. Zimovanje mladinskega odseka 2011 Zimovanje MO bo, kot kaže, zadetek v polno. Čeprav se bo odvijalo šele v začetku februarja prihodnje leto, je nanj že zdaj prijavljenih več kot 20 otrok. Priporočamo, da tisti, ki še razmišljate o prijavi, poiščete prijavnico na spletni strani društva - http:// www.onger.org/depo/mo/izleti/2011/ zimovanje201 1/201 10205_zima_po-kljuka_prijava.pdf (Mladinski odsek) in jo čim prej posredujete vodji zimovanja. Saj veste: priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Obisk Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani -za zveste člane brezplačno PD Onger Trzin je že pred časom poravnalo svoje obveznosti pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za Slovenski planinski muzej. Ker je vsak član v obdobju 2008-2010 prispeval ob članarini še 1 € za SPM, smo se v društvu odločili, da povabimo vse, ki so (vsa tri leta) pomagali s tem prispevkom, da jih brezplačno (poseben avtobus) popeljemo na obisk novega muzeja v Mojstrani. Obisk muzeja bo organiziran v soboto, 8. 1. 2011. Ogled bo izveden v kombinaciji z obiskom bližnje naravne znamenitosti. Vse podrobne informacije bodo na voljo na spletni strani društva. Zbiranje kandidatur za novo mandatno obdobje Sporočamo, da bo na spletni strani društva v naslednjih dneh objavljen javni poziv za zbiranje kandidatur za voljene člane UO PD Onger Trzin za obdobje 2011-2013 (predsednik, podpredsednik, voljeni člani UO ...), ki jih izvoli občni zbor društva. Kdor čuti željo, da bi pomagal društvu tudi na ta način, naj pogumno izpolni obrazec za kandidaturo in jo pošlje na naslov društva s pripisom »za volilno komisijo - ne odpiraj«. Emil Pevec PD Onger Trzin Troje turnirjev, ki smo se jih udeležili trzinski šahisti, se je izteklo ob koncu minulega meseca. Najprej smo »opravili« z nastopi v drugi slovenski šahovski ligi - zahodna skupina, kjer smo v dveh zaporednih vikendih odigrali osem dvobojev. Borbe na šestih deskah najprej v Postojni in nato v Kočevju so terjale kar veliko energije, zato smo za nastopanje angažirali kar 13 ali skoraj polovico igralcev našega kluba. Pa nam številka ni prinesla nesreče, nasprotno: lansko uvrstitev smo popravili za eno mesto in ob koncu pristali na sedmem mestu devetčlanske lige. Na obeh prizoriščih smo se zagrizeno borili in osvojili 19,5 točk. Najbolje se je odrezal Nesib Jukan, naš kapetan, ki je nastopil v vseh dvobojih in v točkovni zbir prispeval 4,5 točke. Seveda smo točke uspešno zbirali tudi drugi: V. Urbanc (8 nastopov), B. Bajec in I. Rojs sta odigrala po 6 partij, A. Grum 4, K. Konvalinka in S. Mlakar po 3; M. Oberč, S. Rijavec, M. Mihelič in I. Varga so za šahovnico sedli po dvakrat, M. Troha in V. Markič pa sta odigrala eno po partijo. Zmagovalec lige je postalo moštvo Pirana pred Podpečjo in Tolminom, mi pa smo »pustili za sabo« šahiste ljubljanskega kluba dr. Lojza Kraigherja in Postojnčane. Druga zgodba, ki smo jo končali skoraj istočasno, nosi ime Osrednja slovenska šahovska liga (OSŠL). Po devetih kolih in vsakotedenskem nastopanju je bil razplet nekje v okviru naših pričakovanj. Ekipi PECOS PUB in BUSCOTRADE sta ob koncu pristali na tretjem oz. petem mestu prve lige, podobno pa je peto mesto v drugi ligi zasedlo moštvo DOM-IN Agencija za nepremičnine. Oglejmo si še končni lestvici in točkovni zbir v obeh ligah: Prva liga 1. ŠD Domžale Sahara 2. DU Komenda 3. Pecos Pub Trzin 4. DU Kamnik 5. Buscotrade Trzin 6. ŠD Železničar LJ 26,5 23,0 22,5 20,5 17,5 15,5 7. Zelenci LPP 15,0 8. ŠD Barob Šmarca1 15,0 9. ŠD Črni graben 12,5 10. ŠD Vrhnika 2 12,0 Druga liga 1. Prigo Podpeč 25,0 2. ŠD ŠS Loka pri Mengšu 24,5 3. KS Duplica - Balin 23,5 4. Invec Podpeč 22,0 5. Dom-In Agencija za nepr. 17,0 6. ŠD K2M Dolenjske Toplice 15,0 7. ŠS Bor Dob 15,0 8. ŠD Mengeš 13,0 9. ŠD Barob Šmarca 2 13,0 10. ŠK Komenda Utrdba 12,0 Nekoliko bolj kot moštveni uspeh pa so izstopali dosežki nekaterih posameznikov, ki so prednjačili s točkovnim izkupičkom na posameznih deskah. Tako so bili s kolajnami nagrajeni naslednji šahisti: z zlatom se je okitil Igor Rojs, srebrni odličji sta si priborila Nesib Jukan in Borut Bajec, bronasti pa so »postali« Marjan Butala, Vinko Urbanc, Stane Rijavec, Janez Andlo-vic in Bojan Mihelič, vsak seveda v svoji ligaški konkurenci. Tretje dejanje je bil zaključni turnir vseh moštev, ki so nastopala v OSŠL. V pospešenem tempu smo odigrali pet kol po švicarskem sistemu določanja nasprotnikov. Tri trzinske štiričlanske ekipe so med dvajsetimi prijavljenimi moštvi nastopile različno: najvišje, na šesto mesto, se je zavihtelo moštvo Pecos Pub (S. Rijavec,M. Butala, N. Jukan in V. Markič), šahisti Buscotrade (B. Troha, A. Grum, B. Bajec in M. Mihelič) smo bili deseti, ekipa Dom-In Agencija za nepremičnine v sestavi S. Mlakar, J. Andlovic, B. Mihelič in I. Varga pa je bila devetnajsta. Zmagali so šahisti ŠK Ig pred IBM in Komendo Popotnikom. Ob koncu voščim vsem ljubiteljem šaha zdravo in srečno leto 2011 ter veliko užitkov pri igri na črnobelih poljih! Andrej Grum Trzinska šola prijazna okolju Na naši šoli se že vrsto let trudimo, da bi odgovoren odnos do sočloveka, vseh živih bitij in narave postal naš način življenja. Da bi bilo naše ekološko delovanje še učinkovitejše, smo se vključili v vseslovenski projekt, ki ga podpirata Agencija za okolje Ministrstva za okolje in prostor ter Služba vlade RS za podnebne spremembe. Okolju prijazna šola bo pripomogla k ohranjanju kulturnega, naravnega in nacionalnega izročila Slovenije, razvijala zdravo samopodobo posameznika ter spoštljiv in odgovoren odnos človeka do okolja in narave. Cilj Okolju prijazne šole je razumevanje in razvijanje trajnostnega razvoja v vseh porah delovanja, vključuje pa poleg učencev, učiteljev in ravnateljice tudi tehnično osebje. Vsi - skladno s svojo pristojnostjo - prevzemamo okolju prijazen način življenja za delovanje celotnega zavoda in se aktivno vključujemo tudi v okolju prijazno delovanje lokalne skupnosti. Na naši šoli ne gostimo avtomatov za nezdrave jedi in pijače, stremimo za zdravim načinom prehranjevanja s čim več lokalne preskrbe, izvajamo ločeno zbiranje odpadkov, starega papirja, kartuš in baterij, izvajamo obojestransko kopiranje in tiska- nje dokumentov ter sodelujemo v projektih, kjer se dodatno izobražujemo ter promoviramo okolju prijazen način življenja. V tem šolskem letu bomo sodelovali v dveh projektih, in sicer »Pot prilagajanja podnebnim spremembam« in »Učinkovita raba energije-U4energy«, ki delujeta na nacionalnem in evropskem nivoju. V želji po seznanitvi javnosti o dejavnikih, ki vplivajo na podnebne spremembe, in način prilagajanja nanje, bomo v okviru projekta »Pot prilagajanja podnebnim spremembam«, s pomočjo uveljavljene meteorologinje mag. Tanje Cegnar ter Društva Planet Zemlja, izvedli predavanje za učence, učitelje in druge zaposlene ter seveda za vse ostale zainteresirane. Cilj projekta »U4energy« pa je učitelje in učence spodbuditi k boljšemu seznanjanju o učinkoviti rabi energije, ter svojo šolo vzpodbuditi k varčevanju ter zmanjševanju količine električne energije ter porabe energije za ogrevanje. Sodelovanje v projektu »U4energy« daje učiteljem in učencem priložnost, da pripomoremo k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in s tem k varovanju okolja. Širimo zavest do odgovornejšega ravnanja do planeta Zemlja! Nancy Vake koordinatorica Okolju prijazne šole Sovice V skupini Sovice smo triletni otroci, ki zelo radi raziskujemo in ustvarjamo. V letu, ki se poslavlja, smo videli, doživeli in spoznali kar nekaj novega. Vsem mamicam in očkom, babicam in dedkom, tetam in stricem ter vsem, ki nas poznate ali nas boste še spoznali, želimo lepe praznike in srečno, igrivo leto 2011. Vzgojiteljica Manica Verbovšek B. Medeni zajtrk v vrtcu Na predlog Čebelarske zveze Slovenije smo v vrtcu izvedli projekt Med za zajtrk. Projekt smo pričeli z okušanjem različnih vrst medu. Nekaterim je bil med zelo všeč, mlajšim pa malo manj. Ob fotografijah čebel, čebelnjakov in satja smo se pogovarjali o delu in pomenu čebel. Izvedeli smo, da čebele poleg medu nabirajo tudi cvetni prah. Izdelali smo plutovinaste čebelice iz za-maškov, večje cvetove in čebelnjak, da smo lahko skozi igro ponazarjali delo čebel. Na cvetovih so čebelice nabirale med in ga odnašale v čebelnjak. Kaj pa počnejo čebelice, ko pada dež? Skrijejo se pod cvetlice in počakajo, da spet posije sonce. Kako pa to izgleda? Povprašajte svoje otroke, saj so ob igrici Sonce in dežek prav lepo prikazali skrivanje čebelic pred dežjem. Ob zgodbah Čebelica Meli in Čebela Ade-la smo se podali v domišljijski svet čebel. Seveda pa smo se spomnili tudi najbolj poznane čebelice, čebelice Maje. Ogledali smo si risanko in napravili pobarvanke z njenim likom. Kristina Loboda, vzgojiteljica predšolskih otrok Odziv Članek v novembrski številki Odseva kar dobro opiše stanje na območju današnje industrijske cone. Na zgodovinsko omembo glinokopov in opekarne pa je malo drugače, kot v članku piše. Rokovnjača se nista zadušila z dimom v tisti opekarni, kjer je sedaj Kalcer, pa tudi v Narobetovi opekarni ne, katera je bila bliže glinokopom, kjer sta se tako zelo opekla, da sta podlegla opeklinam. Tudi lomljenje ledu je dobro opisano, samo ime pri Naud (na vodi) ne izviru iz tega, temveč od tega, ker se je stanovalec hiše pisal Navoda in je hiša po njem dobila domače ime. Bil pa je zaposlen v gradu kot logar. Janez Mušič Prijetno s KORistnim Seminar IZI 2010 je uspel Seminar IZI (Izmenjava Zanimivih Idej za delo z mladimi planinci) se je 'rodil' v Trzinu leta 2006 z namenom, da obudi sodelovanje med vodniki PZS in mentorji planinskih skupin, ki delamo z mladimi planinci, z območja med Kamnikom, Trzinom in Lukovico - področja, ki ga 'pokriva' naš kamniško-bistriški meddruštveni odbor. Seminar je za udeležence še vedno, tako kot na začetku -brezplačen! Prvi seminar je bil res bolj lokalnega značaja, a smo hitro ugotovili, da je škoda, da kvalitetnih predavanj ne bi slišali tudi drugi - in tako od leta 2007 v Trzin prihajajo voditelji mladih planincev iz cele Slovenije (od kod vse so že bili ... Kočevje, Idrija, Mojstrana, Slovenska Bistrica, Vuzenica ...). Trudimo se, da bi naši gosti spoznali tudi Trzin, zato smo še skoraj na vsakem srečanju ponudili (v različnih oblikah seveda) za 'lov za zakladom' oz. spoznavanje starega Trzina ... Poleg uporabne ideje za aktivnosti npr. v kraju taborjenja s tem gostom pokažemo tudi del našega kraja. PD Onger Trzin je 27. novembra 2010 pripravilo tako že 5. seminar IZI. Tema srečanja je bila sodelovanje s starši. Začuda nam je tokrat uspelo 'nabrati' predavatelje predvsem iz bližnjih krajev (običajno pride kakšen tudi od precej daleč ...). Letos so svoje izkušnje predstavili: • Urška Stritar, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo na Zavodu RS za šolstvo in soavtorica knjige Z otroki v gore, nam je spregovorila predvsem o sodelovanju s starši predšolskih otrok; • Jurček Nowakk, vodja projektov - programov za delo z osebami z motnjo v razvoju VŽU (vseživljensko učenje) in doživljajskih taborov iz PD Moravče, je predstavil sodelovanje s starši oseb z motnjo v duševnem razvoju; • Mojca Volkar Trobevšek (PD Janez Trdina Mengeš) je predstavila vlogo staršev na mengeških planinskih taborih, kjer so tako soudeleženci kot tudi pomočniki vodnikov; • trzinske barve je 'branil' Tomaž Kocman, ki v ljubljanskem vrtcu Jelka vodi projekt Vandrovček; • Alfa in omega IZI-ja Irena Mučibabić pa je za udeležence seminarja spet pripravila zanimiv sprehod po Trzinu. Tokrat so morali udeleženci s pomočjo fotografij, pogovora z domačini ... ugotoviti, kje se da videti določene podrobnosti in le-te označiti na karti, vmes pa so za popestritev pomagali trem domačinkam, ki so še znašle v zagati (zaklenjen volan, mačka na drevesu, nedelujoč fotoaparat). Na IZI-ju je bil prisoten tudi nekaj dni 'ne več' predsednik Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije Uroš Kuzman, ki je predstavil obširno prenovo akcij Ciciban planinec in Mladi planinec. Ker pa nas je na zadnjih treh IZI-jih vedno razveselil z obiskom in ker gre za 'pojočega predsednika MK PZS', ki je s prijatelji zakrivil tudi izid zanimivega CD-ja z nekaj novimi mladinskimi planinskimi pesmimi (več o plošči na: http://www.planinske-pesmi.si/), smo bili ob koncu njegovega obiska deležni še kratke glasbene poslastice. Organizatorji smo 'IZI' v slovenskem planinskem prostoru že dodobra uveljavili. Zato tudi ne čudi zadovoljstvo in navdušenje po koncu seminarja. Organizatorji so se, še preden so zapustili prijazne prostore dvorane Marjance Ručigaj, že dogovorili, kaj bo tema srečanja v letu 2011. Veliko bo praktičnih vsebin (planinske družabne igre, bansi ...) in prepričani smo, da bo zadnjo novembrsko soboto v letu 2011 v Trzin spet prišlo mnogo vodnikov PZS in mentorjev planinskih skupin iz vse Slovenije. Emil Pevec Pravljična soba v knjižnici Trikrat v tednu oživi pravljična soba v naši knjižnici. Tam se na-gnetemo in zasedemo vse stole, ki so tudi pravljično majhni - kot tisti, ki ga je deklica, ki se je izgubila, polomila najmlajšemu medvedku. Morda pa je v naši sobi prav zato tako prijazno, ker smo zaradi majhnega prostora primorani, da smo zelo skupaj. Seveda pa nas očarajo pravljice, ki nam imajo kaj povedati. In kar nam povedo, mi izrazimo na mnogo načinov. V pogovoru o vsebini in njenem sporočilu, dramatizaciji, ko si razdelimo vloge in zaigramo, ali se likovno izrazimo s slikanjem ali izdelavi izdelka, ki diši po slišanem. V tem je naša čarovnija, z občutkom za lepo in pravo nam pravljice pomagajo razumeti svet. Vse se zgodi, kot se mora, čeprav se vse ne morejo končati srečno. Mala morska deklica ne dobi svojega princa in kraljevič, oblečen v svinjskega pastirja, se ne zmeni več za kraljično, ki je tako zahtevna in muhasta razvajenka. Pravzaprav smo pravljicam lahko hvaležni, saj v nas vzbujajo radovednost, vabijo nas k premišljevanju. Zelo sem vesela sporočil staršev najmlajših, še ne dveletnih obiskovalcev pravljic. Ker so pri tej skupini starši zraven na uricah, skupaj podoživljamo vsebino. Naj bo v prihodnosti v njihovi pustolovščini otroštva zanje pustolovščina branja knjig. To bo veliko darilo za njihovo življenje in nikoli izgubljen čas. Lepo je, da imamo pravljice! Pravljičarka Mili Radmelič Civilna zaščita občine Trzin Mengeška c. 22, 1236 Trzin Tel. & fax: 01/5641-772 (občina) in 041/370-251 (poveljnik) e-pošta: info@trzin.si Kdo smo? Civilna zaščita je humanitarna organizacija, ki v primeru naravnih in drugih nesreč pomaga ljudem v stiski. Pripravljenost je bistvo uspešne pomoči V CZ Trzin veliko vlagamo v izobraževanje in usposabljanje naših pripadnikov prostovoljcev. Na nesreče se je potrebno namreč dobro pripraviti, saj smo ob tovrstnih dogodkih lahko učinkoviti le, če vsakdo natančno ve, kaj so njegove naloge. Takrat ni časa za razmišljanje, zato se nam pridružite že sedaj, ko se lahko na morebitne nesreče pripravimo v miru. Obvezniki civilne zaščite smo vsi, razen če že nismo razporejeni k opravljanju vojaške dolžnosti ali delovne dolžnosti pri delodajalcu. Zato vabljeni, da se nam pridružite. V letu 2011 nameravamo dopolnjevati naše enote in službe z novimi pripadniki, rojenimi v letih 1985, 1986 in 1987. Z vsemi kandidati bomo opravili informativne razgovore v želji, da jih pritegnemo v naše vrste. Zahvala Še posebej pa bi se radi zahvalili mag. Mihi Pavšku za strokovni prispevek na temo Poplavna ogroženost starega dela Trzina in za njegov članek Razmišljanje ob septembrskih visokih vodah, ki je bil objavljen v zadnji številki Odseva. Ozaveščenost prebivalstva je naša stalna naloga. Zahvala velja tudi našim vrlim gasilcem, prizadevnim članom PGD Trzin, na katere vedno lahko računamo. Voščilo Spoštovani občani in občanke, v imenu pripadnikov CZ Trzin vam člani štaba CZ in sodelavka za ZiR želijo srečno, zdravo in zadovoljno leto 2011. Naj bo res SREČNO! Lep pozdrav vsem, ki sebi in drugim dobro želimo. Štab cZ Trzin Prostovoljno gasilsko društvo Trzin Ljubljanska c. 2, 1236 Trzin Tel. 01/5644-660 (predsednik), 01/5644-661 (poveljnik) e-pošta: pgdtrzin@t-2.net Kdo smo? Namen delovanja PGD je prostovoljno združevanje občanov, gasilcev, ki sestavljajo gasilsko enoto. PGD opravlja preventivne in operativne naloge varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščito in reševanje na območju OBČINE TRZIN in širše. Naša velika želja Vsekakor je to nov dom zaščite in reševanja, kjer bodo prepotreb-ni prostori za nas, gasilce, kot tudi za civilno zaščito. Da bi to lažje in čim prej dosegli, vas kot davčne zavezance prosimo, da namenite del dohodnine v višini do 0,5 % našemu društvu PGD Trzin. To vas nič ne stane. Donirate lahko vsi, ki oddajate dohodninsko napoved. Če že plačujete dohodnino, tistih 0,5 % namenite nam, trzinskim gasilcem. Navodila za oddajo dobite na internetni strani www.pgdtrzin.si. Kako se nam lahko pridružite? Učenci OŠ Trzin se nam lahko pridružijo vsako sredo ob 17.00 uri v gasilskem domu. Ostali se z nami lahko povežete po telefonu na zgornje številke, in z veseljem vas bomo sprejeli medse. Zahvala Zahvalili bi se vsem občanom in občankam, ki nas ob naši humanitarni dejavnosti podpirate in nam pomagate. Posebej pa zahvala velja našim članom, ki so pripravljeni ne glede na uro in čas v letu vedno pomagati ljudem v stiski. Voščilo. Ob iztekajočem se letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Vsem Vam želimo lepe praznične dni, osebno srečo, zdravje in srečno novo leto. Z gasilskim pozdravom na pomoč! PGD Trzin Iz zelenega v belo, iz belega v nasmeteno? Letošnja vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo, v kateri je čistilo 250.000 prostovoljcev, je imela tudi v Trzinu veliko udeležencev, ki jih (pa tudi druge občane) pogled na priložene slike ne bi ravno razveselil. Pričujoče stanje se je pojavilo v sredini novembra, še pred prvim snegom, ko je neznanec odložil večjo količino odpadkov v vrečah in kup vejevja kar na zasebnem zemljišču, in to kljub temu, da v občini Trzin dvakrat letno poteka akcija zbiranja odpadnega vejevja ter kljub bližini deponij, kamor se lahko odpadni material, ki preseže kapacitete običajne kante za smeti, odpelje. V opomin »odlagalcu« pa naj bodo tudi podatki iz predpisov s področja nadzora inšpekcije za okolje in prostor, po katerih je za tovrstne kršitve določena globa v višini od 1.200 do 4.100 evrov za fizične osebe oz. od 3.500 do 10.000 evrov za pravne osebe. Taka kazen lahko kršitelju krepko stanjša denarnico, zato osebo ali osebe, ki so za to stanje odgovorni, prosimo, da odpadke odpeljejo in jih pospravijo na za to namenjena odlagališča. Bodite odgovorni do okolja, v katerem živite. Bomo v aprilu 2011, ob naslednji čistilni akciji, (še) bolj čistili? To se bo izkazalo po tem, ko bo sneg spomladi skopnel in razkril zeleno. Ali pa bo razkril nasmeteno? Brigita crljenic Novoletni pehar suhih hrušk in zimskega vremena Tudi v novem letu namerite čim več lepega in svetlega! (Foto: Miha Pavšek) Volitve 1 in 2, pa referendum - kdor ugane natančno število slednjih v naši svobodni državi, res lahko svobodno zadiha - in že smo pri koncu leta! Bolj kot ne ga je zaznamoval »pahor« suhih hrušk, so pa tudi te, čeprav suhe, lahko sladke, a letošnje gotovo ne. Kadar je zunaj sneg, nam mora biti jasno, da ni več daleč do božično-novoletnih praznikov. Božičnico, novole-tnico, 13. plačo ali kakorkoli se je nekdaj (ko je še bila^) reklo temu, v vsaki ustanovi ali podjetju kar malce skrivnostnemu plačnemu dodatku, si lahko letos večina prebivalcev na sončni strani Alp zatakne za klobuk. Še dobro, da so zaposleni kljub recesiji še vedno v večini, da ne bo rekla babica vnukinji »jaz sem pa že delala, ko sem bila stara toliko kot ti«, ona pa njej nazaj »jaz pa bom še vedno delala, ko bom stara toliko kot ti«. Ampak, drage in dragi (zdaj že vem, da Trzinci niste/-mo pocenil) sokrajani, ne bomo več o tem, ko pa nam je naredila letošnja zima tak veličasten uvod. Trzinski »vlakarji« Že konec novembra, še bolj izdatno pa nekaj dni pred Miklavžem, nam je namreč natreslo več kot četrt metra snega, in vse je bilo že pripravljeno za beli veseli december, pa ga je pobrala odjuga. Očitno pa otroci (ali pa morda kar odraslih) letos niso bili pridni in so jim (nam^) morali parkeljni pošteno podkuriti, kar pa se je poznalo tudi na vremenu neposredno po prihodu prvega od treh prijaznih mož. V niti štirih dneh je odjuga zlizala ves predhodni snežni pridelek. In tako smo bili trzinski »vlakarji« na peronu spet prisiljeni čakati na betonu. Pa kaj bi se človek sekiral, kdor se vozi dandanes po naši ljubi deželici z vlakom, mora biti pripravljen na marsikaj. Res pa je,da lahko marsikaj tudi doživi. Ne verjamete? Peljite se enkrat med delovnikom (za vikende tega nikar ne poskušajte, ker vlaki »iztirijo«^) z jutranjim vlakom LP 3167, ki »pridrvi« iz Domžal malo po 7.uri in ima uradno ime »Velika planina«. Že sam vstop na vlak je bolj planinsko strm, ko pa ste enkrat na njem, vse skupaj še najbolj spominja na izolski Delamaris. Eden od sprevodnikov je dejal, da je tako že vso jesen, SŽ pa nič. Dodal je še: »Pišite pritožbe in godrnjajte, to je največ, kar lahko storite.« No, in zdaj ga ubogam.... November »to remember« Prav zanimivo bi bilo, da bi se nam enkrat pridružil tudi njihov generalni direktor, sicer Trzinec. Pred kratkim je za nek časopis izjavil, da tu in tam vendarle uporablja tudi vlak. Vendar pa je hitra anketa med zjutraj čakajočimi na železniški postaji Trzin-Mla-ke pokazala, da ga na tej postaji (žal še) niso opazili. V Ljubljani pa bi nas lahko na primer ob prihodu tega vlaka pričakal sam prometni minister, sicer eden največjih »(lj-)ubiteljev8 javnega prevoza. Morda bi nas vsaj takrat odložili na enega od postajni zgradbi bližnjih tirov in ne kot ponavadi, ko nas »dostavijo« na 6. ali 7. tir, da se lahko na poti v službo dokončno »odkonzervira-mo«. Jejhata, kam me je spet zaneslo, ampak človek mora nekaj premišljevati tudi na poti v službo, da mu čas hitreje mine. Tu smo predvsem zato, da rečemo kakšno o minulem vremenu in o letošnjem novembru, zadnjem mesecu meteorološke jeseni, saj imamo kaj povedati. Po vsej državi je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, odklon pa precejšen - tudi pri nas je znašal več kot 3 stopinje Celzija. Mesec si je zato prislužil mesto v prvi jakostni skupini oziroma ga že lahko uvrstimo med deset najtoplejših od začetka meritev. Po vsej Sloveniji je bilo več padavin kot v dolgoletnem povprečju, za do 40 % več tudi na širšem območju Ljubljane. Tudi trzinskih, skoraj 190 litrov na kvadratni meter, kar ni mačji kašelj. Še enkrat toliko so jih imeli v Posočju, kjer so že tako ali tako vajeni padavinskega obilja. Kadar imamo opravka s slednjim, je več oblačnosti, bolj skopo pa so odmerjene tudi sončne urice. Do povprečja jih je manjkalo kar več kot tretjino! Malo prehladno je bilo le ob koncu meseca, ko je prišla zima. Na domžalskem koncu smo imeli kar 21 padavinskih dni, 10 meglenih in 2 »slana«. Kljub toploti preseneča podatek o kar štirih dneh s snežno odejo, ki je merila na dan praznika »bivše« republike natanko 19 centimetrov, kar bo gotovo ena najvišjih novembrskih snežnih znamk v našem koncu. Mesec se je začel že skoraj še v spomladanskem, končal pa že povsem v zimskem stilu. POSTAJA Padavine (v mm oz. l/m2) Grosuplje 167 Domžale 168 Krvavec 172 Ljubljana Bežigrad 186 Trzin 189 Letališče Brnik 210 Stražišče pri Kranju 222 Topol pri Medvodah 277 Preglednica: Vsota mesečne količine padavin novembra 2010 na izbranih merilnih postajah (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko). Če jeseni ni kam dajati, spomladi ni kje jemati Kot rečeno se je minuli mesec končala tudi meteorološka jesen. V večjem delu Slovenije je bila jesen 2010 toplejša kot v dolgoletnem povprečju, a odklon ni dosegel niti stopinje Celzija. Manj kot v dolgoletnem povprečju je bilo tudi sončnega vremena, smo pa zato pošteno presegli padavinsko povprečje, najbolj (tudi do tri četrtine ) prav v Ljubljanski kotlini. Ljubljana je prejela tretjo največjo količino padavin, odkar potekajo meritve, več padavin je bilo le še v letih 1960 in 1992. Zanimivo je, da je »močvirci« in Domžalami letos precejšnja razlika v količini padavin. Že sredi novembra je bila več kot petinska, povedano drugače, Ljubljančani so prejeli že prek 300 litrov več padavin, kot pa mi tukaj pod Ongrom. Ampak zdaj je tu zima, končno tudi koledarska, ki jo bo prinesel 22. december. Dan pred tem pa ne pozabite na lunin mrk ob - kakopak drugače - polni luni. Tako, zdaj veste, zakaj jo (ga) daje in zamuda pri decembrskem Odsevu^ Ampak tule nekje bi moralo biti še voščilo za 2011 leto, pa je zmanjkalo štrene. Zato mi ostane le še, da vam zaželim tudi v no- vem letu čim več lepega, lahko tudi vremena. In ne pozabite se tudi v prihodnje veliko gibati, a seveda ne z gibanico za domačo mizo, temveč s čim bolj gibalnim. Pa saj bodo bajerji menda do božiča že nared ali pač? Takole, za ta mesec in za letos bom nehal (glede na rezultate referenduma bo »odsevni« urednik tudi v prihodnje na RTV-ju v nemilost nadrejenih^), znebili pa se me zaenkrat še ne boste. Enako kot tudi ne postopne in prav tako vsakodnevne večerne stemnitve ozračja vse do nižin, Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Novoletni skok v tišino po starem Po nekaj mesecih smo spet tu, da vam (na-)solimo pamet s takimi in drugačnimi potepanji! Nikar ne mislite, da pomenita mraz in sneg posedanje za pečjo, natančneje za TVekranom, ki je že zdavnaj nadomestil prej omenjen vir toplote, okoli katerega so se nekdaj zbirali domači. Cepljenje drv in pripravo butaric ter nalaganje polen pa je zamenjal »boj« za daljinski TVupravljalnik ali daljinec (menda mu rečejo nekateri kar »črnogorec«, že vedo, zakaj^). Pa vendarle vsaj tam, kjer kidajo gospodarji pred lastno nepremičnino sami, še lahko ujamete kakšen pogovor, toplo besedo ali istovrsten, včasih celo »zabeljen« napitek. Medtem pa se blo-karji, ki za to plačujejo, venomer sprašujejo, zakaj ni bil očiščen sneg prej in kako da so ga pozabili očistiti ravno na njihovi poti. Pri čemer je treba povedati, da ima prav vsak vhod v kleti lopato. Vendar je ta sestavni del požarne opreme in verjetno tiči prav v tem grmu zajec oziroma najdemo pojasnilo, zakaj ne poprimemo za ročaj tega polavtomatskega orodja (pade samo, le dvigniti ga moramo^) kdaj tudi sami. Slovenci, še posebej Gorenjci, s(m)o taki, da tudi ko je več snega, raje (po-)ča-kamo na tistega, ki smo mu plačali, kot pa da opravimo vsaj del posla sami, pa četudi je nuja. Z nečim pa se v Trzinu vseeno lahko pohvalimo, da namreč (še) nimamo zimskih gajbičarjev. V nekaterih slovenskih mestih so gajbice priljubljen, predvsem pa priročen pripomoček za rezervacijo parkirišča. Zdaj ko že vemo, da lahko v zimskem trimesečju na območju Slovenije z okoli 60% verjetnostjo pričakujemo temperature, ki bodo nekoliko nižje od dolgoletnih povprečij (ARSO), res ni več ovir za kakšen pred ali novoletni izlet (ponovoletnih letos ne bo, ker gremo takoj po praznovanju na delo^). V kolikor se bodo te napovedi uresničile, bodo to zimo povprečne temperature okoli 2 stopinji Celzija nižje, kot je zimsko povprečje za zadnje desetletje oziroma približno pol stopinje Celzija nižje kot v referenčnem klimatološkem obdobju 1961-1990. Evo, meteorologi so nam dali jasno vedeti, da bomo tudi drugo leto (na-)drsali. Sicer pa je glavna značilnost zimske snežne odeje ta, da se razmere zelo spreminjajo že na kratke razdalje. Peš te dni v bolj zasneženih krajih ne bomo prišli prav daleč, saj se nam bo vdiralo do kolen in čez. Nekateri, ki so že poizkusili hoditi s krpljami - dobite jih v naših trgovinah s planinsko in alpinistično opremo - so jih prav pohvalili. Tudi pri takšnem načinu gibanja so nam v veliko pomoč smučarske palice. S krpljami nam je omogočeno tudi gibanje prek »na debelo« zasnežene pokrajine, zato jih marsikje uporabljajo že več stoletij. Kadar imamo opravka z visokim snegom, nam ne pomaga kaj dosti tudi dobra telesna pripravljenost, saj smo prej ali slej premočeni ali pa izčrpani. V takem primeru so nam za potep na voljo krplje ter turne ali pa tekaške smuči. Pri slednjih je napredovanje zaradi manjše specifične površine nekoliko težje, so pa bistveno lažje. Uporabne so predvsem za hojo po uravnanem svetu brez večjih vzponov ali spustov. Pri obeh vrstah smuči pa uporabljamo pri hoji kože za smuči, tako imenovane pse. To so posebni ozki pasovi iz naravne ali umetne kože s kratko dlako. Včasih so uporabljali v ta namen izredno dragoceno tjulnjevo kožo, od tod tudi ime. Danes te različno široke pasove oziroma trakove le pripnemo ali nalepimo na spodnjo stran smuči. Ko smo na vrhu, jih enostavno odlepimo, saj ostane lepilo na njihovi površini, smučke pa so na ta način takoj pripravljene za spust. Za hojo s psi potrebujemo pri alpskih smučkah tudi posebne turne vezi. Vas mika, da bi poizkusili enega od prej omenjenih načinov gibanja prek zasneženih poljan, dobrav in gozdov? Zakaj pa ne, Je pozimi kaj lepšega, kot so drevesne krošnje v ivju? (Foto: Miha Pavšek) izbrati si morate le pravi cilj in primerno spremstvo, izposoja tovrstne opreme je ponekod že možna. Če vas bo navdušilo, predlagamo, da si sčasoma omislite lastno opremo. Pri krpljah in tekaških smučeh bo še nekako šlo, nakup turnosmučarske opreme pa predstavlja zajetnejši finančni zalogaj. Za konec letošnjega leta vam predlagamo dva zanimiva izleta. V Karavankah obiščite Pristavo na Javorniškem Rovtu, od koder se lahko povzpnete na sedlo Kočna (1469 m), če bodo dopuščale razmere pa morda celo proti Struški. Lahko pa se odpeljete na jugovzhodni rob Julijskih Alp, na Soriško planino, in se namesto na smučišče odpravite na bližnje vrhove nad njim ali pa malo bolj oddaljeni Ratitovec. Morda boste prišli do Kačjega roba, Kremanta, ali pa celo Altemavra (1678 m), najvišjega vrha tega položnega slemena. Sicer pa, kamorkoli se boste že odpravili, bodite previdni in sprotno spremljajte snežne razmere. In ne pozabite, obrnite se ali odnehajte raje nekoliko prej, preden boste prišli do zgornjih meja vaših sposobnosti, znanja in izkušenj. Torej SREČNO, a ne za VEČNO! Vkup spravil: Miha Pavšek Kdor živi v srcih svojih dragih, ni mrtev, še najprej ostaja navzoč v njihovem življenju. Immanuel Kant ZAHVALA Hvala vsem, ki po treh letih še vedno nosite našega sina, brata in prijatelja Kristijana Miklavčiča v svojem srcu in se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in sestre Frančiške Horvat se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in trzinskim gasilcem za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni Marjan Likar ne pozna dolgočasja Kot smo napovedali v prejšnji številki Odseva , je 30. novembra v avli Centra Ivana Hribarja član društva upokojencev Žer-javčki in trzinski rezbar Marjan Likar odprl razstavo z naslovom Ni časa za dolgčas. Z njo je predstavil svojo bogato prostoča-sno dejavnost. Gospod Likar pridno rezbari. Najbolj mu leži reliefna tehnika, upodablja pa prizore iz življenja. Včasih kaj tudi nariše, na otvoritvi razstave, ki je bila zelo dobro obiskana, pa je predstavil tudi svojo novo knjigo Kamnita mati (III) s podnaslovom: Okruški življenja. V njej opisuje svojo usodo in spomine. Spominja se prvih obdobij življenja na Predmeji nad Ajdovščino, ki je bila tedaj pod italijansko okupacijo, selitve v okolico Idrije in nato v Ljubljano. Še kot mladenič se je moral zaposliti kot kopač v idrijskem rudniku živega srebra, kasneje pa je dobil službo na železnici, kjer je dolga leta delal v Sekciji za vzdrževanje prog v Ljubljani. Ob delu je študiral pravo in ko je dokončal študij, je dobil odgovorno delu v upravi Slovenskih železnic. Knjigi je dodal tudi pesem Bili smo otroci, ki pravzaprav povzema njegovo življenje. Stihe pesmi je gostom na otvoritve prebral gledališki igralec Silvo Božič, nekaj odlomkov pa je prebrala tudi Ada Lovše. Prednovoletno druženje Društvo Sožitje iz Mengša je v decembru pripravilo že tradicionalno srečanje svojih članov. Potekalo je v prijetnem vzdušju v gostišču Kovač na Količevem. Društvo vključuje v svoje vrste člane iz občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Srečanja se je udeležilo 180 članov, ki jim je čas ob obujanju spominov in premlevanju aktualnih dogodkov kar prehitro minil. Po nagovoru predsednice društva, mag. Tatjane Novak, sta navzoče pozdravila župan Mengša, gospod Franc Jerič, in župan Moravč, gospod Martin Rebolj, ki sta s svojo prisotnostjo pokazala, da jima ni vseeno, kako živijo ljudje z motnjo v duševnem razvoju. Ob zvokih Moravškega tria smo se veselo zavrteli. Obiskal nas je tudi dedek Mraz. Tisti, ki prinašajo žarek svetlobe v življenje drugih, se ji sami ne morejo izogniti. Sir James M. Barrie (1860-1937) Metka Mestek Zahvala Leto 2010 se izteka - za nekatere nepozabno lépo in dobro leto, drugi bi ga radi čim prej pozabili. Za vse pa prihaja novo leto z upanjem, da bo dobro, mirno, polno razumevanja in sodelovanja. Člani Župnijskega Karitasa Trzin se ob zaključku leta 2010 s hvaležnostjo spominjamo vseh dobrotnikov in vseh tistih, ki nas pri našem delu kakorkoli podpirate. Vsem občanom našega lepega Trzina želimo blagoslovljen ad-ventni čas, polno doživet božič, v letu 2011 pa mir in vse dobro. V imenu ŽK Trzin Anica Batis v zani, Podarite si DákeOU^ ki vključujé^p^l^M storitve po vaši meri. Izberite si svoj paket Povezani in si podarite nov mobitel! Paketi Povezani bodo zanesljivo izpolnili vsakršne želje in pričakovanja. S klici, SMS in MMS sporočili in prenosom podatkov po vaši meri, boste s svojimi najbližjimi povezani tudi v novem letu. Paketa Opti Povezani in Super Povezani že vključujeta 100 MB paketnega prenosa podatkov oz. mobilnega Interneta. Če ga potrebujete več, lahko do 31. julija 2011 izkoristite akcijsko ponudbo za dodatni IVIobilni Internet s 50-odstotnim popustom na mesečno naročnino.* * Promocijsko obdobje za polovično naročnino veija za storitev iWobiini internet 100 H/IB/500 UB/1GB v isombinaciji s paiteti itai* Džabest ter Opti in Super Povezani do 31. 07. 2011. Družba iVIobitei si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Za dodatne informacije, cenil< pogovorov in storitev ter ostaie pogoje v paketiti Povezani obiščite spietno stran www.mobitei.si aii pokiičite Nflobiteiov center za pomoč naročnikom na 041 700 700. S 041 700 700 • WWW.MOBITEL.SI Najmočnejše vezi so tiste, ki jih ne vidimo. RUGODNO V NOVO O! Odločite se za SiOL - sedaj s še več hitrosti in ponudbo LCD televizorja po super ugodni ceni! TRio 10 f^ ^samo € Preizkušajte SiOL TV s SiOL BOX-onn en mesec brezplačno! SiOL BOX: Dostop do več kot 150 programov digitalne SiOL TV, Časovni zamil<, Snemalnil<, iViedia center, Facebool< dostop in druge možnosti uporabe! Za več o ponudbi pokličite na 0808000, obiščite www.siol.iiet ali pošljite SMS s ključno besedo »NOVOLETO« na 43211 •Ponudba velja od 10.11.2010 do 31.1. 2011 ob sklenitvi novega naročniškega razmerja na storitve SiOL, ob vezavi 24 meseoev. Ne velja za samostojni storitvi SiOL telefonija in kabelska TV ter ob nadgradnji ali spremembi naročniškega razmerja na storitve SiOL. Velja ob naročilu SiOL BOX-a, v primeai naročila brez SiOL BOX-a je cena 100 EUR. Nakup po redni ceni ni mogoč. Količine so cm^ene. Več o ponudbi na www.siol.net. Cena vključuje DDV. Enomesečno brezplačno preizkušanje se nanaša na SiOL TV s programskim paketom Mega. Pogoj je naročilo ali uporaba SiOL Interneta. LCD TV Philips 32PFL5405H/12 Diagonala 81 cm