PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 251 (8653)
TRST, petek, 26. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VARNOSTNI SVET ODOBRIL NOVO RESOLUCIJO NA PREDLOG NEUVRŠČENIH DRŽAV
Združeni narodi bodo poslali na Bližnji vzhod
čete za nadzorstvo nad izvajanjem premirja
Pri sestavi «mednarodne mirovne sile» ne bodo sodelovale SZ in ZDA ■ Preprečen izbruh hude diplomatske krize med Moskvo in Washingtonom - Morda v kratkem preklic ukaza o uvedbi alarmnega stanja za ameriške oborožene sile doma in v tujini - Egipt obtožil Izrael novih kršitev premirja
NEW YORK, 25. — Varnostni svet OZN je na današnji dramatični seji sklenil poslati mednarodno mirovno silo na Bližnji vzhod za nadzorovanje izvajanja premirja med Arabci in Izraelci. Pri sestavi mednarodne sile ne bodo sodelovale države, ki so stalne članice varn/stnega sveta, se pravi ZDA, SZ, Kitajska, Velika Britanija in Francija. Resolucijo, ki predlaga pošiljanje mednarodne sile na Bližnji vzhod, so predložile neuvrščene države, članice varnostnega sveta, zanjo pa so glasovali vsi, razen kitajskega predstavnika, ki se ni udeležil glasovanja.
S sklepom varnostnega sveta se je zaključila huda diplomatska kriza, ki je dar(3$ zasenčila poročila z bojišč. Kriza je dosegla višek, ko so iz ZDA sooročili, da
poldne. Najprej je Pentagon po- ( čju Izmailije in na osrednjem pre-jasnil, da gre za «rutinski ukrep», I delu Sueškega prekopa.
ki da mu je botrovala samo previdnost in ki je povsem naraven spričo nastalega položaja. Nato pa je sam Kissinger povedal, da ne gre za «razbitje» z Moskvo, da pa ZDA odločno nasprotujejo možnosti, da bi Sovjetska zveza poslala čete
ZDA sporočili, da je washingtonska vlada odredila a-larmno stanje za ameriške čete doma in v tujini. Sam zunanji minister Henry Kissinger je na tiskovni konferenci skušal zmanjšati pomen tega ukrepa .vendar ni prikril nevarnosti ,da bi prišlo do neposredne konfrontacije med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo.
Povod za tako hudo krizo je dal egiptovski predsednik Sadat s svojim predlogom, da naj bi obe su-persili poslali na Bližnji vzhod svoje čete za nadzorovanje nad premirjem. Washington je zavrnil predlog, v Moskvi pa ■ so se nagibali k temu, da bi ga sprejeli kot učinkovito sredstvo za preprečitev novih
kršitev sedanjega premirja, pred- na Bližnji vzhod, pa čeprav z ome-vsem s strani Izraela. Sovjetski ve- j jeno nalogo, da nadzorujejo nad leposlanik v Washingtonu Dobrinin , izvajanjem premirja. Novi zunanji je v poznih večernih urah obiskal minister je dodal, da so ZDA pri-Kissingerja in mu izročil noto, po ! pravljene nuditi svetovni organiza-kateri naj bi bila Sovjetska zveza j ciji vso pomoč in tudi opazovalce, pripravljena poslati čete na Bližnji ki pa naj samo opozarjajo na mo-

vzhod tudi v primeru da bi ZDA ne bile pripravljene tega storiti. To pa so v ZDA očitno tolmačili kot preveč neposredno vmešavanje Sovjetske zveze v krizo: Nixon je nemudoma sklical zasedanje sveta za nacionalno varnost, na katerem je bilo sklenjeno, da se odredi alarmno stanje za ameriške oborožene sile bodisi na nacionalnem ozemlju, bodisi v tujini, predvsem na področjih, ki so geografsko bližja Sredozemlju.
Vest o odreditvi alarmnega stanja se je takoj razširila, čeprav so jo uradno potrdili šele pozno' po-
Poveljnik opazovalcev OZN na Bližnjem vzhodu, finski major Ensio Sii-lasvuo (levo) se je včeraj sestal z vršilcem dolžnosti zunanjega ministra Egipta Ismailoin Fahmijem, s katerim se je pogovarjal o nalogah opazovalcev mednarodne organizacije za nadzorstvo nad premirjem. Številni opazovalci so se medtem že vrnili na svoja mesta, ki so jih zapustili v dneh najhujših spopadov med Arabci In Izraelci
rebitne kršitve premirja. ZDA podpirajo tudi predlog o sestavi mednarodne sile, ki naj bi jo poslali na Bližnji vzhod, vendar meni — je dejal Kissinger — da bi v njej ne smela biti zastopana nobena od velesil.
Prav zaradi takega ameriškega stališča so neuvrščene države, ki so članice varnostnega sveta OZN
—	med njimi je tudi Jugoslavija
—	sklenile nekoliko spremeniti be-
sedilo resolucije, ki so jo pripravile že včeraj. Nova resolucija, ki so jo nato soglasno odobrili, določa popolno in takojšnjo prekinitev ognja ter povratek vseh sil na položaje, ki so jih držale dne 22. oktobra ob 17.50, ko je varnostni svet	prvič	ukazal	uvedbo
premirja. Najvažnejša točka resolucije pa predvideva sestavo mednarodne sile OZN pod okriljem varnostnega	sveta,	ki naj	bi	jo
podali na bojišča. V tei točki so neuvrščene države vrinile popravek, po katerem bodo mednarodno silo sestavljali vojaki držav članic OZN, razen	petih	držav,	ki	so
stalne članice varnostnega sveta. V razpravi	pred	glasovanjem	je
tudi sovjetski delegat Malik da! svoj pristanek resoluciji, s čimer se je Sovjetska zveza v bistvu odpovedala pošiljanju lastnih čet na Bližnji vzhod. S tem pa je bil rešen tudi spor med Moskve in Washingtonom .zaradi česar pričakujejo, da br> ameriška vlada kma hi preklicala ukrep o alarmnem stani11 svojih čet dormi in po svetu.
Kot smo omenili, so vesti o diplomatski krizi med Moskvo in Wa sbingtonom potisnile v ozadje poro čila z bojišč, ki pa so danes še bolj nejasna in kontradiktorna, kot v prejšnjih dneh. Izraelci namreč trdijo, da «snoštujejo premirje na vseh sektorjih», kar pa je v popolnem nasprotstvu s trditvami Eg'p-čanov. Sadatov glasnik GorbaJ je namreč obtožil Izrael vrste kršitev premirja: po njegovih izjavah so izraelske sile prekinile cesto med Kairom in Suezom, naoadle s tanki mesto Suez. izvedle izvidniške polete nad položaje tretje armade, kar bi dalo misliti na bodoče napade, ter z letali napadle Pori, Said. Gorbal je omenil tudi vrsto kršitev premirja s strani Izraela na podro-
Izrael sicer zanika, da bi prišle do novih incidentov, priznava pa, da so njegove čete povsem obkolile mesto Suez in tretjo egiptovsko armado, ki brani položaje v bližini mesta. Po izraelskih vojaških poročilih naj bi bila armada covsem o-drezana od ostalih eg ptovskih sil, zaradi česar naj bi se «na stotine» egiptovskih vojakov predalo.
Bolj vzpodbudne pa so vesti s sirsko - izraelske fronte, kjer je orožje povsem utihnilo. Glasnik urada opazovalcev OZN v Damasku je iziavil, da je na tem področju stopilo v' veljavo premirje in da ni bilo streljanja.
Z uvedbo premirja pa se je odprla huda kriza v izraelski vladi: izraelske oborožene sile tokrat niso zmagale, kar je po pričakovanjih dalo povod za vrsto silovitih napadov na obrambnega ministra Dajana. Tovrstne kritike je danes izrazil tudi sam pravosodni minister Shapiro, ki je zahteval od Golde Meir, naj odstavi Dajana. Golda Meir je javno odgovorila, da «popolnoma zaupa» Dajanu, kar pa seveda ni prekinilo polemik. V zvezi
s položajem v Izraelu naj še omenimo, da je parlament sklenil odložiti na konec decembra splošne politične volitve, ki bi morale biti čez en teden.
Borni odrekel Američanom uporabo nemških pristanišč za pošiljanje orožja Izraelu
BONN, 25. — Zahodnonemška vlada je pozvala ZDA, naj se ne poslužujejo zahodnonemških pristanišč za pošiljanje orožja in drugega vojaškega materiala Izraelu, ker želi voditi do krize na Bližnjem vzhodu nevtralno politiko. V preteklih dneh je več izraelskih ladij odplulo iz zahodnonemških pristanišč s tovorom ameriškega orožja.
NAHRAIN, 25. — Oman je sklenil prepovedati izvoz petroleja v ZDA in na Nizozemsko. Oman proizvaja dnevno okrog 290.000 sodov petroleja, od katerih gre približno 10 odstotkov na Nizozemsko, dva odstotka pa v ZDA.
Pu uvedbi premirja se je življenje v bližnjevzhodnih mestih normaliziralo, kot priča gornji posnetek ti velike
tržnice v središču Damaska
niiiiiillllllliiililliliiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiimiii
..........""O....iuiiiinnniiiiii!!niiiiimiiiii!iiiiimiiiii!ii!iiiiiiiniiiii|iiiiiiiiiiiu!iiiimmimiii„„„i„,Hlinim,,,,,,mm,....................
V CELOVCU VELIKA DEMONSTRACIJA ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV
VEČ KOT 3000 UDELEŽENCEV IAHTEVALO IZPOLNITEV (LENA 7 DRŽA VNE POGODBE
V sprevodu in na shodu je bilo tudi mnogo nemško govorečih Korošcev - Resolucija avstrijski zvezni vladi
Husak v Beogradu
(Poseben dopis)
CELOVEC, 25. — Za čimprejšnjo izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe; proti ugotavljanju manjšine in za prijateljstvo med obema narodnoma na Koroškem. V znamenju teh gesel je potekla n<|:ojšnja mogočna demonstracija za pravice koroških Slovencev v Celovcu, ki jo je organiziral solidarnostni komite in ki se je je udeležilo več kot 3.000 udeležencev — koroških Slovencev ter tudi mnogo demokratično mislečih Korošcev nemškega jezika.
Tako številna udeležba, ki jo je |
bilo ob vse večjem nemško šovinističnem pritisku in terorju proti manjšini skoraj težko pričakovati, je marsikoga presenetila, predvsem pa nemškonacionalne kroge in koroški Heimatdienst. Ta je hotel demonstracijo že prej diskreditirati s posebnim letakom, na katerem je ponovil že znane hujskaške parole, češ da «bodo v Celovcu marširali partizani, ki so še leta 1948 hoteli odcepitev južne Koroške od Avstrije in ki da zahtevajo slovenizacijo Koroške».
Glavni tajnik narodnega sveta koroških Slovencev in vodja današnje demonstracije Filip Warasch je danes zaradi tega v imenu solidar-
tflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllltllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllIlllllllliiliiliiiiiiiiiiiiiillllI
NEVARNOST POMANJKANJA SUROVEGA PETROLEJA V ZAHODNI EVROPI
Medministrski sestanek pri Rumorju o vprašanju petrolejskih proizvodov
Občuti s« že pomanjkanje plinskeffa olja za kurjavo ■ Ukrepi gospodarske skupnosti
RIM, 25. — V vsej zahodni Evropi so resno zaskrbljeni zaradi nevarnosti pomanjkanja petrolejskih proizvodov v bližnji prihodnosti, predvsem pa zaradi pomanjkanja plinskega olja za kurjavo, in industrijo. Zaskrbljenost vlada tudi v Italiji. Zaradi tega je predsednik vlade Rumor danes sklical v palači Chigi sestanek, katerega so se udeležili ministri Colombo, De Mita, Giolitti, Gullotti, La Malfa, Ta-nassi, guverner Banca d’Italia Carli in nekateri funkcionarji za gospodarske zadeve zunanjega ministrstva. Obravnavali so vprašanja, ki so najtesneje povezana s potrebo po zagotovitvi dobav petrolejskih proizvodov. Vse to so proučili tudi v okviru pobud, ki so bile ciane v Bruslju glede oskrbovanja držav gospodarske skupnosti s surovim petrolejem.
V Italiji že občutijo pomanjkanje plinskega olja za kurjavo. Zaradi številnih pritožb, ki prihajajo v Rim iz vseh italijanskih pokrajin, je zveza petrolejskih proizvajalcev sporočila, da družbe, ki so
včlanjene v zvezo, dobavljajo italijanskemu trgu enako količino plinskega olja kot so ga dobavljale lam. To zagotovilo pa ne more pomiriti potrošnikov, če pomislimo, da se potrošnja plinskega olja veča iz leta v leto in da je italijanska industrija letos porabila mnogo več plinskega olja kot v tonskem letu.
Ravnatelj za inozemstvo državne družbe ENI, ki se ukvarja s petrolejskimi proizvodi, Landolfi je izjavil tedniku «Espresso», da Italija doživlja veliko spremembo v petrolejski politiki.
Landolfi poudarja, da če v Italiji ne bodo hitro ukrepali in v najkrajšem času vzpostavili tesne vezi z državami proizvajalkami surovega petroleja, Italija ne bo mogla več vzdržati močnega^ pritiska izredno razvitih držav; še posebno pa ZDA. Landolfi opozarja, da so nekatere druge države, čeprav so začele ukrepati pozneje, uvidele nevarnost, ki je pretila in si takoj zagotovile zadostne dobave surovega petroleja. Za primer je
Landolfi omenil nedavno pogodbo ENI z Alžirijo, ki bo dobavila Italiji v prihodnjih letih kar 11 milijard kub. metrov zemeljskega plina letno. Po njegovem mnenju so države proizvajalke energetskih virov dostopne, imeti pa je treba do njih pravilen odnos. Zato Landolfi poudarja, da je treba ustvariti med italijanskimi javnimi in zasebnimi petrolejskimi industrijami najtesnejše sodelovanje pri uvozu surovega petroleja in nuditi dobaviteljem najboljše ugodnosti z izmenjavo industrijskih proizvodov, ki jih potrebujejo.
Velika zaskrbljenost vlada tudi v krogih Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju, ki se bojijo, da bo Evropa v najkrajšem času doživela hudo petrolejsko krizo. Zato so oblasti gospodarske skupnosti v Bruslju sprejele prvi ukrep, ki zadolžuje vsako članico, da nadzoruje uvoz in predelavo surovega petroleja. Sprejeti ukrep določa, da morajo vse petrolejske družbe, ki delujejo v. kateri koli državi ali skupnosti, obve stiti dptično državno oblast o vseh petrolejskih poslih. Tako bo gospo
darska skupnost v Bruslju tedensko obveščena o dobavi in o zalogah surovega petroleja in petrolejskih proizvodov v vsaki članici skupnosti. Obenem pa so v Bruslju obsodili nekatere članice, ki so v prejšnjih dneh sprejele ločene ukrepe in vzpostavile nadzorstvo nad izvozom petrolejskih proizvodov v druge države.
Izvršni odbor je označil te u-krepe za nesprejemljive in v nasprotju z ustanovno pogodbo Evropske gospodarske skupnosti. Zato je priporočil vsem članicam, naj uskladijo nadzorstvo nad izvozom petrolejskih proizvodov.
Izvršni odbor EGS je tudi obravnavaj sklepe nekaterih arabskih proizvajalcev surovega petroleja, ki so zagrozili, da bodo ustavili izvoz v nekatere zahodnoevropske države. Prva na seznamu je Nizozemska. Zato je komisija danes objavila izjavo, v kateri poziva vse članice skupnosti na solidarnost in predlaga, da je treba takoj pomagati tisti članici, ki bo iz kateregakoli vzroka ostala brez petrolejskih proizvodov.
nostnega komiteja tudi prijavil koroški Heimatdienst celovški policiji. Ker je bila demonstracija zelo dobro pripravljena, se demonstranti tudi nocoj niso pustili provocirati od nemškonacionalnih elementov, ki so hoteli z že znanimi psovkami motiti njen potek. Magočen sprevod s številnimi transparenti se je ob izredno močnem spremstvu policije in zandarmerije disciplinirano napotila po celovških ulicah ter se je v glavnem organizirano omejila na vzklikanje samo dveh parol — «Sedmi člen naša pravica» in «Solidarnost s koroškimi Slovenci».
Na Starem trgu sta zbranim demonstrantom spregovorila v imenu solidarnostnega komiteja Gerhard Friedrich v nemščini in dr. Matevž Grilc v slovenščini.
Gerhard Friedrich se je zavzel za čimprejšnjo izpolnitev avstrijske državne pogodbe, ki je temelj nove Avstrije. Naloga vseh demokratičnih sil Koroške je, je dejal, da se zavzamejo za to, da dobijo koroški Slovenci pravice, ki bi morale biti v demokraciji same po sebi umevne in ki so tudi zapisane v avstrijski državni pogodbi. Dr. Matevž Grilc pa je predvsem poudaril, da koroški Slovenci ne zahtevajo slovenske Koroške, kot to trdi nemškonacionalna hujskaška propaganda, ampak samo svoje pravice na podlagi državne pogodbe. Koroški Slovenci tudi odločno odklanjajo kakršnokoli ugotavljanje manjšine. Prepričani so, da je lahko pravična rešitev manjšinskega vprašanja samo tista, ki upošteva območje na katerem so in še živijo koroški, Slovenci. To območje pa je tudi danes avstrijski vladi dobro znano in zaradi tega ni potrebno ugotavljanje manjšine, proti kateremu se bodo zaradi tega koroški Slovenci borili z vso pravico in z vsemi sredstvi.
S protestnega zborovanja so poslali tudi resolucijo zvezni vladi z zahtevo, da le ta čimprej izpolni določila člena 7 državne pogodbe brez kakršnegakoli ugotavljanja manjšine. Vsako ugotavljanje, je rečeno v resoluciji, bi pomenilo preštevanje samo tistih ,ki so vzdržali pod nacionalističnim pritiskom ter naknadno legalizacijo desetletne germanizacije.
Nocojšnja demonstracija je bila prvi skupni nastop koroških Slovencev in demokratičnih pripadnikov nemško govorečega večinskega naroda za pravice slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem Bila je zato še posebno pomembna
in dokaz, da so tudi številni nemško govoreči Korošci, med njimi mnogo študirajoče mladine, spoznali, da so manjšinske pravice demokratične pravice, ki ne zadevajo samo manjšine, ampak tudi nemško govorečo večino. V tem pogledu pomeni že sama ustanovitev solidarnostnega komiteja, ki združuje okrog 24 nemških in slovenskih organizacij na Koroškem, predvsem pa njegova prva izredno uspela skupna akcija dokaz, da se je na Koroškem le nekaj premaknilo v-smeri demokracije in širše evrop ske miselnosti.
ZVONE ZORKO
BEOGRAD, 25. — Generalni tajnik CK KP češkoslovaške Gustav Husak, ki se je danes vrnil v Beo-| grad z dvodnevnega obiska v Makedoniji, kjer je poleg Skopja obiskal Kavadarce, Prilep in Ohrid in se seznanil z razvojem Makedonije, je danes popoldne obiskal nekatere obrate kmetijsko industrijskega kombinata Beograd. Zvečer je Gustav Husak v svoji rezidenci v Dvoru na Dedinju, priredil večerjo v čast predsednika Tita.
Jugoslavija obsoja izraelske kršitve premirja
BEOGRAD, 25. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da Izrael s kršitvijo prekinitve ognja in z nespošto-
vanjem resolucij varnostnega sveta ogroža svetovni mir. Namesto da bi se pokoril sklepom varnostnega sveta, ki jih je z besedami sprejel, računajoč še vedno na močno podporo 'in pomoč od- zunaj, Izrael nadaljuje, kot vedno doslej, ž izigravanjem sklepov svetovne organizacije ter izkorišča prekinitev ognja za dosego vojaških prednosti in nadaljnje zavzemanje tujega ozemlja. Resen položaj na Bližnjem vzhodu zahteva, po izjavi Zupana, naj večjo stopnjo budnosti in aktivno angažiranje vseh držav, ki so zainteresirane za mir in pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Potrebni so najodločnejši ukrepi, vštevši sprejem sankcij v skladu z listino svetovne organizacije, kot je to zahtevala četrta konferenca neuvrščenih, da bi Izrael prisilili, da spoštuje sklepe varnostnega sveta. Dokler Izrael tega ne bo storil in se ne bo umaknil z ozemelj, ki jih je zasedel, ne bodo ustvarjeni pogoji za vzpostavitev trajnega in pravičnega . miru na Bližnjem vzhodu
lllililllifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii|||iiiiiiimiiI|l)l,nlll|||,ll|||,|ll|||||||||m||||||||||||||||||||||||||||
OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA TITA
Razširjena seja izvršnega biroja predsedstva KPJ
Proučitev mednarodnega položaja in obrambne sposobnosti Jugoslavije
(Od našega dopisnika)	vanju nekaterih odprtih gospoda r-
BEOGRAD, 25. — Danes je bila ! skih vprašanj. V tej zvezi so do-v Beogradu, z udeležbo predsednika j'o&li tudi naloge organizacij zveze
Tita, razširjena seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Seje so se udeležili predsèdniki centralnih komitejev in pokrajinskih komitejev zveze komunistov, tajnik komiteja konference zveze komunistov jugoslovanske ljudske armade, podpredsednik predsedstva SFRJ, predsednik in podpredsedniki zveznega izvršnega sveta, predsednik zvezne konference socialistične zveze, predsednik zveznega odbora zveze borcev, zvezna tajnika za ljudsko o-brambo in narodne zadeve in predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov.
Na seji so proučili aktualen položaj na svetu, posebno na Bližnjem vzhodu in posledice, ki jih zna imeti ta položaj na nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov, ter položaj Jugoslavije. V tej zvezi so proučili tudi nekatera vprašanja, krepitve obrambne sposobnosti Jugoslavije in sprejemanje varnostnih ukrepov. Na seji je bila poudarjena potreba po hitrejšem in učinkovitejšem reše-
komunistov.
Leone na Nizozemskem
HAAG, 25. — Predsednik republike Leone, ki je na uradnem obis ku na Nizozemskem, je danes obiskal največje nizozemsko pristanišče Rotterdam, nakar si je ob spremstvu kraljice Julijane ogledal velika dela pri gradnji zaščitnih valo-branov na južnozahodnem predelu dežele. To so sedaj največja tovrstna dela na Nizozemskem, ki bodo deželo obvarovala pred vdiranjem morja v notranjost Nizozem ske. Jutri bo Leone zapustil Nizo zemsko in odpotoval v Luksemburg Zunanji minister Moro, ki sprem Ija Leoneja, pa je nadaljeval pogovore s svojim nizozemskim kolegom. Tudi danes sta velik del pogovorov posvetila položaju na Bližnjem vzhodu
Napetost v odnosih med Sovjetsko zvezo In ZDA, ki jo je povzročila nova arabsko-izrael-ska vojna, je včeraj dosegla višek, ko je Pentagon odredil alarmno stanje za ameriške oborožene šile doma in v tujini. Do tega ukrepa je prišlo, ko je Sovjetska zveza pokazala, pripravljenost, da sprejme Sadatov poziv o pošiljanju čet na Bližnji vzhod za nadzorovanje premirja. Spor pa se je ublažil, ko je varnostni svet OZN sprejel resolucijo, ki so jo predlagale neuvrščene države in ki predvideva pošiljanje «mednarodne mirovne sile» na Bližnji vzhod, v kateri pa ne bi bili niti Američani, niti Sovjeti.
Poročila z bojišč so bila včeraj zelo nejasna:	Izraelci so
trdili, da je položaj povsod miren, Egipčani pa so obtožili Izraelce vrste kršitev, od katerih je bila najhujša tankovski napad na mesto Suez.
V	Celovcu je bila včeraj velika demonstracija koroških' Slovencev, katerim so se pridružili mnogi nemško govoreči Korošci. Udeleženci so zahtevali čimprejšnje izvajanje člena 7 avstrijske državne pogodbe obenem pa so se zavzeli za prijateljstvo med dvema živečima narodoma na Koroškem. Demonstracija je potekala v polnem redu, kljub poskusom nemških šovinistov, da bi izzvali nerede. Na shodu, kjer so se zbrali demonstranti, so govorniki poudarili potrebo po izvajanju člena 7 državne pogodbe, odločno so nasprotovali preštevanju manjšine v sedanjih pogojih ter izpričali voljo da bodo nadaljevali z bojem za pravice slovenske manjšine in za ustalitev demokratičnega reda na Koroškem.
Vojna na Bližnjem vzhodu ima resne posledice na področju dobave surovega petroleja zahodni Evropi. V Italiji že občutijo pomanjkanje predvsem plinskega olja za kurjavo. O tem in o drugih vprašanjih petrolejskih proizvodov so razpravljali včeraj na medministrskem sestanku pri predsedniku vlade Rumorju.
V	Kulturnem domu je bil sinoči otvoritveni koncert tretje abonmajske koncertne sezone Glasbene matice. Nastopil je mladinski mešani pevski zbor «Ivo Lola Ribar» iz Beograda in s svojim petjem navdušil občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano. Iz Trsta odhaja zbor na turnejo po Italiji.
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Le v deželnem odboru za kulturo trije predstavniki Slovencev
Poleg prof. Rebule, ki je bil potrjen, sta bila izvoljena še Filibert Benedetič in J. Cerbčeva ■ Soglasno odobren zakon o pomoči kmetijstva
Deželni svet je na včerajšnji seji zaključil razpravo o novem zakonskem osnutku, ki določa nadaljnja finančna sredstva za pomoč kmeto-valcem, prizadetih po naravnih in vremenskih nesrečah. Pri končnem glasovanju je bil zakon sprejet enoglasno, na predlog svetovaica Del Gobba (KD) pa je skupščina izglasovala tudi uvedbo hitrega postopka. (V tej zvezi velja pripomniti, da ima «hitri postopek» v tem primeru le relativno vrednost, kajti o deželnih zakonih, ki zadevajo kmetijstvo, se morajo poleg osrednjih oblasti v Rimu izreči tudi pristojni krogi pri Evropski gospodarski skupnosti).
V zaključnem odgovoru svetovalcem, ki so posegli v razpravo o novi normi, je odbornik za kmetijstvo Tripani navedel, da so vremenske nesreče v času od 3. aprila do 1. oktobra letos zajele v naši deželi nekaj nad 61.000 ha površine, posebno občutno škodo pa beležijo na 43.700 hektarih. Po ugotovitvah pokrajinskih kmetijskih nadzorni-štev so izbrane kulture utrpele škodo 6 milijard, druge kulture 5 ©ilijard in kmetijske naprave okoli 600 milijonov lir. Vsega skupaj je škoda torej narastla na približno 12 milijard lir, k čemur je treba prišteti še škodo, ki jo je povzročila dolgotrajna suša in ki jo strokovnjaki šele ocenjujejo. Ločeno po pokrajinah, so vremenske nesreče povzročile naslednjo škodo: v videmski pokrajini 4,5 milijarde na 20.000 ha, v pordenonski 7 miliiard na 21.000 ha, v goriški 700 milijonov na 1.700 ha in v tržaški pokrajini 151 milijonov na 100 ha.
Za škodo, ki jo vremenske nesreče povzročajo v kmetijstvu, je predvidena finančna pomoč tudi iz državnih blagajn, ustrezni zakon (štev. 364 iz leta 1970) pa predvideva povračilo samo za škodo, ki nastaja na žlahtnih kulturah, medtem ko se pravica do odškodnine po deželnih zakonih priznava tudi za druge kulture. Novi zakon, ki spreminja in dopolnjuje deželni zakon štev. 67 z dne 28. decembra 1971, daje na razpolago za priza-to kmetijstvo možnost za srednjeročna posojila do skupne vsote nekaj nad 5 milijard lir po obrestni meri 1-2%. Poleg tega priznava neposrednim obdelovalcem zemlje, kolonom, spolovinarjem in kmetijskim zadrugam izredni prispevek v višini 20% najetega posojila.
Med razpravo, ki so se je udeležili svetovalci Ermano (PSI), Magrini (KPI) in Bianchini (KD) ter poročevalec Chinellato (KD), so posamezni govorniki večkrat načeli temo, kakšno pomoč naj bi dežela priznavala kmetom. Pri tem sta se izoblikovali zlasti dve mnenji, in sicer mnenje, po katerem bi dežela bolj ustregla kmetom, če bi jim priznala večji finančni prispevek, in drugo mnenje, po katerem naj bi bili kmetje bolj zadovoljni z možnostjo najemanja posojil po ugodni obrestni meri. Zakon ^ kakor omenjeno predvideva in ’ ~
finančna sredstva za kmetijska posojila, hkrati pa določa 20 odst. prispevek, kar pomeni, da bodo kmetje od vsakih 100 lir najetega posojila vračali bančnim zavodom le 80 lir. Zanimivo je pri tem, da sta se dva predstavnika KD (Bianchini in Chinellato) izrekla proti temu, da bi dežela podpirala drobne kmetijske dejavnosti po sistemu «part-time» (pri katerem obdeluje na primer tovarniški delavec v prostih urah tudi vinograd ali vrt), češ da je treba podpirati rajši prave kmete, za delavce z drugih področij pa poskrbeti, da bodo dosegli primerne gospodarske pogoje na «glavnem» delovnem mestu.
V drugem delu seje je deželni svet opravil vrsto glasovanj za izpopolnitev nekaterih odborov in komisij, za katere je pristojna skupščina. Izidi posameznih glasovanj so še neuradni, kajti pred dokončnim imenovanjem prizadetih strokovnjakov v ustrezne komisije bodo morali deželni organi preveriti morebitne primere nezdružljivosti raznih funkcij (v oklepaju število glasov, ki so jih prejeli posamezni kandidati) :
, Deželni tehnični odbor (šest članov): Celli C. (26), Graziato G. (26), Gelletti B. (25), Semerani L.
(23)	, Feruglio L. (10) in Tedeschi A. (9);
Posvetovalni odbor za bonifike (šest članov): Vernier S. (26), Pre-stamburgo M. (26), Gregori R. (26), Tonchia C. (25), Francovich L. (11), Giacomelli C. (6);
Deželni urbanistični odbor (šest članov): Dolce M. (25), Mantovani D. (25), Giacomuzzi Moore L. (24), Sette G. (23). Polesello G.U. (10), Giorgetti C. (10);
Deželni odbor za kulturo in umetnost (deset članov): Botteri G. (24), Rizzi A. (24), Porro G. (24), Roccaforte A. (24), Vicenzotto C. (24), Vazzoler R. (24), Rizzi R. (13), Rebula Alojz (9), Benedetič Filibert
(24)	in Gerbec Jelka (12) (doslej je bil v tem odboru samo en predstavnik Slovencev, in sicer prof. A. Rebula) ;
Deželni odbor za zdravstvo (pet članov): Fiorame L. (26), Nordio S. (25), Fogher L. (24), Cadorini S. (11) in Manfredi M. (9);
Osrednji nadzorni odbor (pet efektivnih in trije nadomestni člani): Orlandi N. (24), Pascutti E. (24), Urh G. (23), Madalozzo R. (23), Gefter-Wondrich R. (18), Orlando G. (24), Perotta A. (24)” dn :Fonba-nella G. (12):
Tehnično posvetovalni odbor za morski ribolov (en izvedenec) : Filippo V. (24).
Naslednja seja deželnega sveta bo v torek, 6. novembra.
Delo deželnih organov
OTVORITVENI KONCERT ABONMAJSKE SEZONE CM V KULTURNEM DOMU
Vrhunski koncert mladih pevcev zhora «Ivo Lola Ribar» iz Beograda
S svojim mladostnim navdušenjem in vsestransko vzornim izvajanjem je zbor navdušil izredno številno občinstvo
Glasbena matica je začela svojo no vsebinsko interpretiranje posa-tretjo koncertno abonmajsko sezo-, meznih skladb in dinamično ter piano sinoči z gostovanjem pevskega 1 stično oblikovanje. Njegovo petje je
za področje kmetijstva.
Do sestanka je prišlo na pobudo italijanskih dežel, ki imajo vrsto pomislekov glede ustavne upravičenosti omenjenih «smernic». Predstavniki dežel so namreč mnenja, da Evropska gospodarska skupnost nima pravice omejevati pristojnosti dežel na področju kmetijstva, kar velja še posebej za dežele s posebnim statutom. To gledišče je med drugimi zagovarjal tudi predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine odv. Comelli.
OBČNI ZBOR
SINDIKATA SLOV. ŠOLE
Odbor sindikata slovenske šole v Trstu vabi člane na 19. redni občni zbor, ki bo danes, 26. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Dnevni red: otvoritev, volitve delovnega predsedstva, branje lanskega zapisnika, poročila: tajnika, referentov, blagajnika ter nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razrešnica odboru, volitve novega odbora, predlogi in razno.
Priporočamo točnost in številno u-deležbo.
ODBOR
STAVKA OSEBJA JAVNIH IN ZASEBNIH AVTOBUSNIH PODJETIJ
Nastop šoferjev in sprevodnikov za rešitev vprašanja prevozov
Sprevod po mestnih uli(ah in shod na Goldonijevem trgu ■ Deželni odbornik za prevoze sprejel predstavništvo stavkajočih
zbora nivo Lola Riban iz Beograda v Kulturnem domu. Zbor, ki ga sestavljajo izključno mladi pevci in ki ga vodi prav tako mladi dirigent Ivo Dražinič, je v Trstu začel svojo koncertno turnejo po Italiji in naši Glasbeni matici moramo biti samo hvaležni, da nam je oskrbela to imenitno gostovanje, ki bo ostalo tržaškemu občinstvu še dolgo v spominu.
Že dosedanji zborovi uspehi v Jugoslaviji in v mnogih evropskih in izvenevropskih državah, kjer je na raznih tekmovanjih vedno osvajal prva ali pa najvišja mesta in prejemal laskava priznanja strokovne kritike, so bili dovoljeno jamstvo, da bomo deležni kvalitetnega zborovskega petja. Toda to, kar so pokazali mladi pevci sinoči, je celo preseglo naša upravičena pričakovanja. Zbor se je namreč predstavil kot izjemno muzikalična in disciplinirana pevska celota, katere izvajanje sloni na veliki zvočni homogenosti in izenačenosti glasovnih skupin, na znatnem tehničnem znanju in svežini glasov, kar vse mu ob pozorni podrejenosti dirigento-
lahkotno, naravno in mladostno po letno, a zato nič manj precizno in slogovno dognano tako, da vsaka pesem zazveni v svojih izraznih in vsebinskih posebnostih in nudi poslušalcu pristen, prvobiten glasbeni užitek.
V	prvem delu sporeda je zbor predstavil nekaj renesančnih in duhovnih pesmi in sicer Gastoldija «Speme amorosa», Scandellija «Bon-zorno Madonna» in Arcadelta motet «Ave Maria», nato Ukrajinca Borštjanskega Koncert št. 34, Hri-stiča «Svjat bože», Mokranjčevo «A-katist bogorodici» in Tajčevičev motet Sej denj — tri bisere iz jugoslovanske zborovske literature, nato pa še rusko narodno Svešnikova «Kak pajdu ja na bistruju rječku» in Eula-Kuzmanoviča kitajsko narodno «Ta lug».
V	drugem delu smo poslušali poleg nekaterih za naše občinstvo novih, tudi vrsto znanih skladb na partizansko in ljudsko tematiko: Iliča Partizansko kolo, našega Ubalda Vrabca Slovensko pesem, Berdovičev stari dubrovniški ples «Lindžo», Mo-kranjčev XI Rukovet, Kostičev ci-
vim sugestijam dovoljuje pogloblje- ! ganski motiv Misefini jadi, Skalov-
Mesto je bilo včeraj v predpoldan-] uslužbenci javnih in zasebnih avto-skih urah delno oaralizirano zaradi busnih podjetij iz vseh krajev de-
stavke uslužbencev iavnih in zasebnih avtobusnih podjetij. Medtem ko so v zasebnih podjetjih stavkali ves dan. so se uslužbenci javnih prevozov vzdržali dela od 10. do 13. ure. Za prevoze na nekaterih pomembnejših avtobusnih progah so skrbele vojaške oblasti, ki -e dale na razpolago številnim potnikom svoje tovornjake. Težave so bile precei občutne, kajti na tovornjakih je premalo prostora, potnikov pa je zaradi novih občinskih ukrepov glede preureditve in sprostitvenirometa v mestnem središču vedno več.
Včerajšnja stavka je bila vsedržavnega značaja, obenem pa je bila z njo povezana manifestacija, ki so jo na deželni ravni oklicale deželne sindikalne federacije, da bi z njo o-pozorile širšo javnost na pereča vprašanja prevoznega sektorja ter prisilile oblasti, da v prvi vrsti in čimprej poskrbijo za obnovitev delovne pogodbe, obenem pa za dokončno pu-blicizacijo zasebnih prevozov in preklic koncesij zasebnikom. V ta namen so se včeraj zbrali v Trstu
Predsednik deželnega odbora Comelli je bil včeraj v Rimu, kjer se je udeležil sestanka poslanske komisije za ustavna vprašanja. Na sestanku so razpravljali o ustavno-
..... sti državnega zakona, ki uvaja v
U111C„JCI,„ ___ ... združuje j Italijo «smernice» štev. 159 160 m
obe rešitvi, ko daje na razpolago 1161 Evropske gospodarske skupnosti
...............................................................*............
NA OSNOVI PREDLOGA 0 POVEČANJU ORGANIKA
Danes bo tržaški občinski svet razpravljal o prevajalski službi
Skromen predlog odbora, ki ne odraza obveže, dogovorjene med strankami leve sredine
Danes bo po vsej verjetnosti tržaški občinski svet razpravljal tudi o prevajalski službi in o povečanju organika, ki določa sedaj dve mesti za prevajalce, na tri mesta. To je zelo skromen predlog ki ne ureja tega vprašanja tako, kot bi želeli slovenski prebivalci, in ki je povrh tega le del-iek tega, kar je bilo dogovorjeno med petimi strankami levega cen-tra.
V zvezi s preosnovo občinske u-prave je namreč v sporazumu naslednji odstavek:
«Občina bo poleg tega poskrbela za zadostno število osebja s popolnim poznavanjem slovenskega jezika v vseh svojih uradih in službah, kjer je to potrebno in še zlasti v občinskih izpostavah, v šolah in drug-,h uradih, odvisnih od občinske uprave, ki jih normalno obiskujejo pripadniki slovenske manjšine. Poleg tega bodo okrepili informacijsko in prevajalsko službo».
Tokrat ne gre niti za zaposlitev osebja z znanjem slovenskega jezika, niti za urade, temveč za skromno stvar, da se nekoliko izboljšuje prevajalska služba. Pa še pri tem je narejen le polovičen korak, ker bi bilo treba služlx) urediti na tak način, da bi bila samostojna z lastnim funkcionarjem, za kar se zavzema tudi pristojna sindikalna organizacija.
Urnik trgovin prihodnji teden
Prihodnji teden bo vrsta prazni-ov. zaradi katerih so sklenili za-asno spremeniti urnike trgovin. PONEDELJEK, 29. oktobra: trgo-ine oblačil, tkanin in raznega bla-;a bodo lahko odprte tudi dopoldne.
Ostale trgovine bodo odprte po o-bičajnem urniku.
TOREK, 30. oktobra: vse trgovine bodo odprte po običajnem urniku.
SREDA, 31. oktobra: vse trgovine (tudi prodajalne živil )bodo odprte tudi popoldne. Večerna zapora bo lahko pol ure po običajnem urniku.
ČETRTEK, 1. novembra: vse trgovine bodo zaprte ves dan, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure.
PETEK, 2. novembra:	trgovi-
ne bodo odprte po običajnem urniku, zvečer pa lahko zaprejo ob 21. uri.
SOBOTA, 3. novembra: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (odprte od 7. ure do poldne) in Cvetličarn (odprte od 8. ure do 13. ure).
NEDELJA, 4. novembra: vse trgovine bodo zaprte.
Zastoj blaga na meji zaradi stavke carinskih uradnikov
Po vsej državi se je včeraj nadaljevala dvodnevna stavka osebja carinarnic, ki so jo nepričakovano oklicali sindikati te kategorije. Presenetila je trgovce in prevoznike ter povzročila nevšečnosti in težave na mejnih prehodih, v pristaniščih in na letališčih.
Zadevne formalnosti pgi prevozu blaga skozi mejne prehode so v teh dveh dneh stavke izvrševali finančni stražniki, ki pa niso mogli kriti vsega dela. Razcarinjevanje se je zato omejevalo saffio na tovore lažje kvarljivega blaga ter na tovore živine, ki prihajajo iz vzhodnih držav. Na našem področju so bile največje težave na mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer čaka
na razcarinjenje nad sto tovornjakov, ter na proseški železniški postaji.
S seje tržaškega občinskega odbora
Tržaški občinski odbor je na svoji redni seji odobril okrog sto sklepov upravnega značaja, poleg tega pa nekaj sklepov, ki se nanašajo na nujno potrebna dela. Na predlog odbornika za javna dela Verze so nakazali deset milijonov lir za ureditev stropa in za prepleskanje lokalov higienskega urada v Ul. Torino in šest milijonov za vzdrže vanje predora na Senenem trgu.
Odbornik za Acegat Abate je o-brazložil sklep o dodelitvi del za okrepitev električnega omrežja po Ul. Pagliaricci in Ul. Romagna, za kar bodo porabili 16 milijonov lir. De Gioia je predlagal nakup za 4 milijonov lir rastlin, gnojil in drugega materiala, ki ga bodo rabili za vzdrževanje mestnih nasadov, ker predvidevajo škodo ob slabem vremenu.
Nepojasnjeni vzroki
nezavesti Invalida
V popoldanskih urah so sprejeli s pridržano prognozo v oddelku za oživljanje v glavni bolnišnici 41-letnega upokojenega invalida Cristiana Rocca iz Ul. Slataper 2. Včeraj zjutraj ga je oče, 66-letni upokojenec Luigi Rocco, zapazil na tleh v spalnici. Sin je spal in ga ni mogel prebuditi. Zato ga je položil na posteljo in ga pustil, da spi. Vendar ga je začelo popoldne skrbeti, saj ni sin dajal nobenega znaka, da se bo zbudil. Poklical je avto Rdečega križa, da so ga odpeljali v bolnišnico. Kljub vsem naporom zdravnikov v oddelku za oživljanje ni Cristiano Rocco prišel k sebi.
žele, ki so s sprevodom po mestnih ulicah, javnim shodom ter z manifestacijo pred deželno palačo opozorili na obveznosti, ki so jih razne oblasti sprejele za preureditev prevoznega sektorja a jih še niso začele korenito izvrševati. Manifestan-tom so se pridružili tudi vozniki taxijev ter nekaj študentov. Zbirališče je bilo v Ul. F. Gioia pri glavni železniški postaji, od koder so manifestanti krenili v sprevodu ter s transparenti proti mestnemu središču. Prva etapa je bil Goldonijev trg, kjer je bil javni shod ih kjer so stavkajočim spregovorili nekateri sindikalni predstavniki.
Uvodno besedo je imel predstavnik tržaške sindikalne federacije CGIL-CISL in UIL Tremul, ki je povzel glavne zahteve uslužbencev javnih in zasebnih avtobusnih podjetij ter pozval stavkajoče na nadaljnji odločen in enoten sindikalen boj, kolikor bi njihove zahteve še v nadalje naletele na gluha ušesa vladnih organov. O-benem je pozval vse na odločen antifašistični boj v tem tako pomembnem prizadevanju delavskega gibanja za dosego reform. Predal je nato besedo predstavniku deželne sindikalne federacije CGIL-CISL in UIL Ma-rinellu, ki je najprej dejal, da čakajo uslužbenci prevozniškega sektorja že deset mesecev na obnovitev delovne pogodbe. Glede tega je poudaril, da se dežela Furlanija - Julijska krajina kljub obsežnim programskim obljubam še ni odločila za korenito uresničevanje zahtev delavstva. Ko se je govornik nato zavzel zb publicizacijo zasebnih prevozov ter preklic koncesij zasebnikom, je poudaril, da se naša dežela s posebnim statutom in s posebnimi pristojbinami še ni korenito lotila vprašanja ustanavljanja medobčinskih konzorcijev za upravljanje avtobusnih prog. Gmotna podpora dežele je v tem pogledu odločilen dejavnik pri publici-zaciji prevozov, kajti manjše občine nimajo dovolj denarja, da bi same odvzele koncesije zasebnikom.
Po javnem shodu so stavkajoči v sprevodu krenili po Carduccijevi ulici proti deželni palači, kjer je tedaj zasedal deželni svet. Predsedništvo stavkajočih je nato odšlo v palačo, kjer je zaprosilo za razgovor z deželnim odbornikom za prevoze Cocea-nijem. Odbornika so seznanili s trenutnim položajem na prevoznem sektorju ter z vsemi zahtevami. Med drugim so zahtevali, naj bi o perečih vprašanjih prevozov v naši deželi čimprej razpravljal deželni svet.
Ker ni srečanje med sindikalnimi zastopniki uslužbencev prevoznih podjetij in deželnim odbornikom za prevoze, privedlo do nobenih stvarnih zaključkov, so sindikati sklenili nadaljevati z vrsto pobud : za nedoločen čas ne bo turističnih in izletniških prevozov, šoferji pa se bodo strogo držali zakonskega dolo-
čila, po katerem ne sme vstopiti v avtobus več potnikov, kot določa zakon.
• Upravni svet bolniške blagajne javnih uslužbencev Enpas je odobril novo pogodbo za specialistične zdravniške preglede. V primeru, da ne bi bilo v ambulantah Enpas specializiranih zdravnikov, se bodo bolniki lahko obrnili na zunanje zdravnike, ki jim jih bo nakazala bolniška blagajna.	»A** c
ISM
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZl 10	'»-■ 30-101, 38 045
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Prosveta
Taborniška organizacija ROD MODREGA VALA priredi letos ob 20. obletnici obstoja redni občni zbor, ki bo v Gorici v nedeljo, 28. oktobra ob 9. uri v dvorani SPZ v Ul. Verdj 13. Vabljeni bivši in sedanji člani ter starši. Odhod iz Trsta z vlakom ob 7.18. Taborniški srečno.
Prosvetno društvo «Primorec» obvešča, da bosta danes ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah, na sporedu dve nadaljevanki filma iz serije VOS. | sezono. Vljudno vabljeni!
skega makedonsko rapsodijo Na mo jot roden kat, Babičevo Razbra-jalice ter za zaključek Kuzmanovi-čevo Kolo quasi una toccata.
Težko bi se mogel neposredno po koncertu, ko v poslušalcu še vedno odmevajo glasovi tega imenitnega zbora, odločiti kateri pesmi ali kateri skupini pesmi iz sporeda bi dal prednost glede na izvedbo. Razumljivo je, da je naše občinstvo tako nastrojeno, da so največji aplavz požele pesmi iz drugega dela, tiste, ki so nam blizu po vsebini, po melodiki, po ritmu, po čustvovanju. Razumljivo je, da se aplavz kar vi mogel poleči po Bičevem Partizanskem kolu zapetem v jezikih vseh jugoslovanskih narodov kot v simbolično usodni povezanosti skupnega boja za svobodo od Kozare do Durmitorja, od Makedonije do našega morja, po tem kolu, ki je v tako čudovitem valovanju ritma pričaral vso muzikalično dušo naših južnih bratov. In kam bolj razumljivo, da je bil mogoče celo višek doživljajočega večera trenutek, ko je po grobni tišini izzvenel poslednji fortissimo akord Vrabčeve Slovenske pesmi (prvič pri nas v srbščini) v interpretaciji, kakršne še nismo slišali, mislim v interpretaciji, ki je tako do kraja razkr-nila in uveljavila vse kompozitor-ske prvine te čudovite Vrabčeve skladbe. Skoraj isto velja za Lidžo plesnem ritmu, za Mokranjče-vo XI. Rukovet, pa za Kostičevo cigansko, za naša ušesa povsem novo delo, za Skalovskega makedonsko, za zelo zahtevno Babičevo Razbrajalice, pa celo za za ključno Kuzmanovičevo Kolo, ki je zvenelo km komorna orkestralna toccata.
Toda če je to vse razumljivo, ni zato bil z nič manjšim navdušenjem sprejet prvi del sporeda z renesančno polifonijo, z barvitostjo slovanske duhovne pesmi, pa s prostranost odmevajočo rusko «Kak pajdu ja na bistruju rječko» in eksotičnostjo kitajske ljudske «Ta lug». Če je zbor v drugem delu ogreval z mogočnostjo svoje glasovne energije, s sposobnostjo lahkotnega prehajanja iz fortissimov v nežne pianissime in z iskrenostjo svojega zanosa, potem je v prvem delu božal naša ušesa s stilno čistostjo in z glasovno ubranostjo, ki je v nekaterih pesmih mejila že na simfonično muziciranje, čeprav se je tu in tam poznala utruje-jwst pevcev od dolgega in napornega potovanja.
Na koncu sta se zbor in njegov simpatični in izredno muzikalično navdahnjeni dirigent Ivo Dražinič oddolžila navdušenemu ploskanju občinstva še s črnsko duhovno pesmijo s sopranom solo in s ponovitvijo Lindža.
Taki koncerti so nam res potrebni in sinočnji je bil kar nepričakovano imeniten uvod v novo
j. k.
iiniiiiiiiniimiiiiiiiiHiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiuuiiiiiiiiiii
VČERAJ PO LJUBLJANSKI TELEVIZIJI
ZANIMIVA ODDAJA O BENEŠKI SLOVENIJI
Oddajo je pripravil dopisnik Ivo Vajgl
Ameriški dolar	596,—
Funt iterling	1.460,—
Švicarski frank	198,—
Francoski frank	139,90
Nemška marka	247,60
Avstrijski šiling	33,60
Dinar: debeli	39,—
drobni	39.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Ljubljanska televizija je sinoči na plastičen in zanimiv način prikazala Beneško Slovenijo in to iz najrazličnejših zornih kotov v oddaji, ki jo je pripravil dopisnik Ivo Vajgl. V oddaji nastopa preko dvajset oseb, med njimi največ domačinov, mladih in starih ter nekatere vidne osebnosti političnega in kulturnega življenja na področju Beneške Slovenije.
Oddajo je otvoril prof. Pavle Pe-tričič, ki je podal zemljepisni in zgodovinski okvir, nato pa nadaljeval z orisom področja in vprašanji šole dr. Viljem Černo. Zanimive so izjave duhovnika Marija Lovrenčiča in Izidorja Predana, ki je orisal fašistično preganjanje, povojni «trikolorizem» ter velik pomen društva «Ivan Trinko».
O društvu beneških izseljencev in o izseljevanju sta govorila Dino Del Medico in Marko Petrig. Deželni svetovalec PSI Volpe je podčrtal, da je izseljevanje posledica načrtnega zapostavljanja goratih področij, ki so ga tudi po vojni izvajale nekatere italijanske vlade, da razkroje etnično kulturo in da vidijo socialisti v zaščiti manjšine ne samo kulturno, temveč tudi gospodarsko in socialno zaščito, ker pri tem ne gre za neko folkloro. Arh. Simonitti je govoril o nujnosti sodelovanja in tesnejših stikov s Slovenijo, kar je bila tudi osrednja tema razgovora z županom Dreke Marijem Namorjem.
Prisrčen je bil razgovor z beneškima duhovnikoma iz skupine o-krog lista «Dom» Cenčičem in Lavrenčičem, ki sta govorila o odnosu cerkvenih oblasti in o važnosti pouka slovenščine v šoli.
Zadnji del razgovorov je bil posvečen zakonski zaščiti Slovencev in je o predlogu SKGZ govoril černo, o zakonskih predlogih pa poslanca Fortuna in Lizzerò.
V tem kratkem zapisu je težko orisati celotno bogastvo oddaje, ki je bila še zlasti privlačna zaradi dobrih tonskih in krajevnih posnetkov, tako da je gledalcem Benečijo prikazala v vsej njeni tudi krajevni slikovitosti. Skratka oddaja, ki
bi jih še želeli, kot tudi želimo, da se ustvarijo vsi pogoji, da bo slovenska televizija posvetila Slovenski Benečiji še več podobnih oddaj.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 26. oktobra DEMETRIJ Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.02 — Dolžina dneva 10.26 — Luna vzide ob 7.01 in zatone ob 10.47 Jutri, SOBOTA, 27. oktobra ANTONIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,8 stopinje, najnižja 4,2, ob 19. uri 8,i stopinje, zračni pritisk 1033 mb, rahlo narašča, veter 16 km na uro, s sunki do 40 km na uro, vzhodni-severovzhodni, vlaga 32-odstotna. nebo jamo, morje mirno, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. oktobra 1973 sta se v Trstu redila dva otroka, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 89-letna Aurelia Glissi, 73-letni Donato Castelli, 81-letna Adele Gavinel vd. Parovel, 73-letna Maria Marcatti, 71-letni Giuseppe Vittori, 70-letni Agostino Busecchian, 72-letna Albina Piculjan vd. Gatto, 77-letna Nina Segig vd. Bulgarelli in 3 leta star Igor Caharija.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
ANTON PAVLOVIČ CEHOV
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun
Danes, 26. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H — mladinski
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
V okviru mladinskih torkov
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Ben Minoli - Herbert Grtin
VILINČEK Z LUNE
Scena Tomaž Kržišnik Kostumi Marija Kobijeva Koreograf Jaka Hafner Glasba Urban Koder Redakcija besedila Domnik Smole Režija Mile Korun
V torek, 30. oktobra ob 15.30
DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Trst, Ul. Geppa 9
REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1. Poročila. 2. Volitve. 3. Razno.
Kulturni krožek (Devin - šti-van). Slovenska prosveta in pevski zbor «Fantje izpod Grmade» prirejajo
PROSLAVO KMEČKIH PUNTOV
ki bo v dvorani pri Jožefu Legiši v štivanu št. 19/A v nedeljo, 23. t. m., z začetkom ob 16. uri SPORED:
1.	Pozdravni nagovor
2.	Nastop pevskega zbora «Fantje izpod Grmade»
3.	Igra Franca Jeze :	«Po-
slednji pogovor». Igra «Slovenski oder» iz Trsta v režiji J. Peterlina.
Mladinski krožek PD «VESNA»
obvešča slovensko mladino, da prireja ples v dvorani «Albert Sirk» vsako soboto od 27. oktobra 1973 dalje.
Vljudno vabljeni!
Mladinski odbor
V soboto,
27. t. m. ob 15.30
IFTB
É I L na no8ometnem
igrišču
v Velikem Repnu:
VITKI proti SUHIM
KULTURNI DOM
Danes, 26. t. m., ob 16. uri za abonma red H — mladinski: A. P. Čehov «Češnjev vri». ,
V	torek, 30. t. m., ob 15.30 v okviru mladinskih torkov gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo B. Minolija in G. Griina «Vilinček z lune».
Abonmaji in vstopnice (rezervacija! so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Gostuje jutri, 27. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini s predstavo A. P. Čehova «Češnjev vrt».
ROSSETTI
Danes ob 21. uri ponovitev predstave «Kapetan iz Koepenicka».
GLEDALIŠČE VERDI
Operna sezona občinskega gledališča «Giuseppe Verdi» se bo začela z «gala» predstavo Verdijeve opere «Macbeth». Predstava te mladostne opere velikega glasbenika, ki je niso uprizarjali na tržaških odrih že dolgo let, sovpada z obdobjem, ko se mladostna Verdijeva dela spet uveljavljajo.
V	gledališču so že začeli z vajami in vse kaže, da bo res vrhunska predstava. V glavnih vlogah bodo nastopili Mario Zanasi, Angeles Culin, Luigi Roni, Ruggero Sondino in Franco Chitti. Dirigiral bo Ginandrea Gavazzoni, režijo pa vodi Alberto Fassini. Scene in kostume je narisal Pierluigi Pizzi, izdelalo pa jih je operno gledališče iz Bologne. Za koreografijo je poskrbela Anna Brillarelli. zbor pa bo vodil Gaetano Riccitelli.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča ... M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo tudi letos dopolnilni tečaj za ab solvente učiteljišča. Tečaj daje možnost vpisa na vse fakultete italijanskih univerz. Trajal bo od 19. novembra 1973 do 15. junija 1974. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19 septembra 1974. Potrebne informacije dale ravnateljstvo.
Nazionale 15.20 «Il ponte sul fiume Kwai», William Holden, Alee Guinness. Jack Hawkins. Barvni film.
Excelsior 15.00 «La proprietà non è più un furio». Igrata Ugo Tognazzi in Daria Nicolodi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30 «Paolo il caldo», G. Giannini, Rosanna Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film.
Fenice 15.00 «Anastasia mio fratello». V glavni vlogi Alberto Sordi. Barvni film.
Eden 16.00 «Scorpio, nome di codice per un killer». Buri Lancaster in Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salerno, G. Ferzetti in S. Berger. Barvni film.
Aurora 16.30 «L’emigrante». Barvni film z Adrianom Celentanom.
Capito! 16.30 «La mia legge», Alain Delon. Barvni film.
Cristallo 16.30 «11 grande valzer». Barvni film za vsakogar.
Impero 16.30 «Cosa avete fatto a Solange». Fabio Testi. Prepovedano mladini- pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Confessioni segrete di un convento di clausura». Christa Linden in Barbara Bouchet.
. BatMf: filiti Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.00 «I dieci comandamenti», Yul Brynner, Charlton Heston. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Sette orchidea macchiate di rosso». Marisa Mei in Rossella Falk. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 zadnja 21.45 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Giuliano Gemma in Bud Spencer. Barvni western.
Abbazia 16.00 «I 4 figli di Katie El-der». Farvni western film. John Wayne, Dean Martin, Marta Hyer.
Astra 16.00 «Il Padrino». Marion Brando. Barvni film.
Radio 16.00 «Il mostruoso uomo delle nevi». Foresi Tuker, Peter Cushing in Mauren Connely. Črnobeli film.
Izleti
Razstave
SPOT obvešča, da bo odhod izletnikov na otok Krk v soboto, 3. novembra, s Trga Ulpiano (sodnijska palača) ob 7. uri. V programu je o-gled sledečih krajev: Omišalj, Nivice, Malinska, Vrbnik, Punat in Baška. Celotni penzion s prenočevanjem v hotelu Dražice v mestecu Krk. Prosimo izletnike, da poravnajo celotno vsoto pri Norči (Ul. Geppa 9) najkasneje do torka, 30. t. m.
Razna obvestila
Mladinski krožek «Vesna» organizira tečaje za ples, ki jih bo vodil profesor iz Ljubljane. Za razne informacije vam bo na razpolago odbornica Pia Cah, ob ponedeljkih in sredah od 20. do 22. ure in ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure v prostorih dvorane «Albert Sirk».
KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje od 17. do 19. ure do 10. novembra pri Norči (SPZ), Ul. Geppa 9. Cena tečaja za člane 10 tisoč Ur, za nečlane 12.000 Ur.
Tržaški partizanski pevski zbor obvešča pevce, da bo vaja danes, 26. oktobra.
Jutri ob 18.30 bo v galeriji Car-tesius odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Gianni Brumatti. Razstava bo odprta do 15. novembra.
Fotoamaterski odsek kulturnega krožka pristaniške ustanove (Gruppo Fotoamatori ORAL Ente Porto) >az-stavlia v Pristaniški postaji sIiko članov novogoriškega Foto kino kluba.
Razstava bo odprta do 27. oktobra in sicer od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 12.30 ob praznikih.
V	Tržaški knjigarni je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra.
V	galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprli razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra.
V	galeriji «La Lanterna» je odprl razstavo Anton Lehmden, ki prireja to razstavo v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. V Trstu bo avstrijski slikar razstavljal do 9. novembra.
V	umetnosti dvorani «Cesare Sofia-nopulo» na Trgu Papa Giovanni 6 razstavljata nagrajenca mednarodnega sU-karskega natečaja «Italia 2000» Alfa Carati iz Bologne in Michele BuduU iz Milana. Razstava bo odprta do 30. oktobra in sicer ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Otilije Jugovič darujeta Franca in Guido Vremec 5.000 Ur za ŠD Polet.
DNEVNA "’ZBA LEKARN (od 13. do 16. nre)
AU’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott, Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4: INAM . Al Cedro, Trg Oberdan 2: Ai GemeJU, Ul. Zorutti 19/c.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, nona in stara mati
ANTONIJA RENČELJ
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 26. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti v Bazovici štev. 258 na domače pokopališče.
Žalujoči: sinovi Anton in Mario, hčere Marija, Vida in Ama-Uja, neveste, svaki, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006
GORIŠKI DNEVNIK
26. oktobra 1973
LETOŠNJEGA SEPTEMBRA V TRSTU 112.151 JUGOSLOVANOV, LANI PA 930.Ì09 SESTANEK JE BIL VČERAJ ZJUTRAJ NA ŽUPANSTVU
Resna kriza tržaškega gospodarstva Pogovor med županom in sindikalisti
zaradi delne zapore meje s SFRJ
Ravnatelj Zveze trgovcev Ceppi o krizi trgovske im druge dejavnosti, nevarnosti stečajev ter odpuščanja uslužbencev
Po uradnih podatkih obmejne policije je letošnjega septembra prešlo mejo s potnimi listi 112.151 jugoslovanskih državljanov, leni pa je istega meseca 930.409. V prvih 21 dneh oktob~a je prešlo mejo s potnimi listi 231.219 jugoslovanskih državljanov, lanskega celotnega oktobra pa 903.088.
V teh nekaj suhih številkah je v bistvu zapopadena resna kriza, ki je zajela tržaško gospodarstvo zaradi delne zaoore meje, ki jo uvedle jugoslovanske oblasti zvezi s kolero, ker za lastne d^av-Ijanje zahtevajo obvezno ceni'“nje po zapi e* “n “m postopku za prehod meje z Italijo.
Tržaški trgovci, obrtniki in rhu-ge kategoriie sp resno zask-bljeni. Ravnatelj Zveze tržaških trgovcev Elio Ceppi nam je v tei zvezi izjavil, da so posledice delne za pore meje že občutne, saj se je tržaško gospodarstvo znašlo naenkrat ohromljeno. Do sedaj se je delalo na tak način, da je del ustvarjenih dobrin odhajal preko meje za nakupe blaga in uslug, toda prišlo je tudi do uravnoveše-nia, ker so prihajali v Trst v velikem številu jugoslovanski kupci. Tega dotoka pa sedaj ni več in so trgovske, hotelske, obrtniške in druge naprave, katerih vrednost gre v stotine milijard lir, neizkoriščene.
Ceppi pravi, da za sedaj še m prišlo do obsežnejših odpustov, ker vsi računajo, da se bo kriza prenehala in da bodo lahko delno nadoknadili izgubljeno, ter skušajo ohraniti svoja podjetja neokrnjena. V večini trgovin in drugih obratov izkoriščajo dopuste in dru ge oblike skrajšanega delovnega urnika.
Mnogo trgovcev je tik pred stečajem, čeprav se tega nihče ne upa odkrito povedati, ker se boje nadzorstva bank, nezaupanja dobaviteljev, skratka slabega glasu, zaredi katerega bi lahko njih trgovina prešla omenjeni grozeči rob, kjer se prične že stečajna situacija.
Številni obrati so septembra zabeležili inkase, ki so za polovico ali več nižji, kot so bili običajno
in tudi oktobra se stanje bistveno nj popravilo.
Trgovce zlasti skrbi, kdaj bo prišlo do ponovne normalizacije, ker je očitno, da lahko vzdrže nekaj časa, nato pa bodo morali pričeti z množičnimi odpusti, preusmeritvijo dejavnosti in z likvidacijo številnih obratov, kar bi imelo za posledico pravi potres celotnega tržaškega gospodarskega sistema z d-alekosežoimi posledicami v razdobju, ki gospodarsko že tako ni najbolj ugodno.
Daiifs v Padričah javni sestanek PSI
V nadalievanju srečanj z vaščanih okoliških vasi prireja sekcija PSI za vzhodni Kras danes ob 20.30 v prostorih gozdne zadruge v Padričah javni sestanek o problemih vasi. Prisotni bodo socialistični izvoljeni predstavniki: podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pitto-ni, pokrajinski odbornik za javna dela Lucijan Volk, občinski odbornik Dušan Hreščak ter člana kon-zulte za vzhodni Kras arh. Darij
Deželni odbor je izbral tudi imena študentov, sinov ali sirot po izseljenih deželanih, ki bodo prejeli deželne študijske štipendije za šolsko leto 1973-74 (po zakonih štev. 24^ iz leta 1970 in štev. 34 iz leta 1971). Štirje akademiki bodo prejeli štipendijo po 500.000 lir, eden, ki živi v Venezueli, pa štipendijo 800 tisoč lir; trije študentje višjih srednjih šol bodo prejeli štipendije po
400.000	lir in eden v zunanjem svetu
640.000	lir; nadaljnjih osem dijakov bo prejelo štipendijo po 300.000 lir.
Odbor je nadalje nakazal občin-skuii podpornim ustanovam 5 milijonov lir za pomoč civilnim slepcem in 600.000 lir za pomoč gluhonemim. Končno je odbor sprejel vrsto variant k regulacijskim načrtom za Gradež, Tolmeč, Fiume Veneto, Prata in Trst (tržaška varianta se nanaša na dela, predvidena na področju Čarbole).
ODPRTA BO DVA MESECA
o onesnaženju podgorske predilnice
Grozi vodstvo podjetja z zaprtjem obrata fiocco? ■ Obstajajo zares težave za postavitev čistilnih naprav?
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Z valom hladnega zraku, ki je že prejšnji teden zajel naše pod-
sredo v Bazovici.
Jagodic in Mirko Križmančič. Sre- r°čje, so v tržaški občini narastli čania se bodo končala prihodnjo '•udl primeri raznih obolenj. Prejšnji
teden je tržaški zdravstveni urad zabeležil 27 primerov nalezljivih bolezni. Iz podatkov za obdobje od 15. do 21. oktobra je razvidno, da je največ ljudi zbolelo za' noricami in srbečico Zabeležili so po sedem primerov tako ene kot druge Deželni odbor je na včerajšnji se- bolezni. Od sedmih primerov srbe-ji sprejel predlog odbornika za šol- \ čice so vsekakor pet primerov za-stvo in kulturne dejavnosti Dal Ma- beležili izven meja tržaške občine, sa in odredil porazdelitev finančnih Nadalje so štiri osebe zbolele za sredstev. pr“dvidenih v letošnjem le- ! nalezljivim vnetjem jeter (od teh tu za gradnjo, ureditev in opremo ena izven tržaške občine), štiri o-
Drželni prispevki za otroške jasli
občinskih otroških jasli. Po zakonu štev. 43 iz letošnjega leta daje namreč dežela iz svojega poseben prispevek za uresničevanje del. za katera so sicer na razpolago finančna sredstva državnega izvora (po zakonu štev. 1044 iz leta 1971). Deželni dodatni prispevek znaša 40 milijonov za posamezne jasli, skuona vsota na razpolago za letošnje leto pa znaša 600 milijonov. Med občinami, ki bodo prejele omenjeni prispevek, je tudi tržaška, na Goriškem pa občina Gradišče.
sebe za nalezljivim vnetjem pri-ušesne slinovke, dve osebi za oslovskim kašljem ter po ena za ti-fusno mrzlico, otroškim gastroen-teritisom ter rdečkami.
.........•■■■m...........
POBUDA TRŽAŠKE HRANILNICE IN KONZORCIJA «T CLUB»
Kratkoročna posojila za nakupe na obroke
Zaikrbljenost tržaških trgovcev zaradi zapore na meji
Včeraj je bila na sedežu Tržaške hranilnice tiskovna konferenca, na kateri so predstavili nov način nakupov na obroke v tržaških trgovinah, ki so včlanjene v Konzorcij
O VVlfVV* 1 r O 4 1 1 1 Im ^ 1 « m * r-t 4 1 M m ! MT-trvvTS-v!
domeščajo redne avtobuse, niso ravno najbolj udobni. Zlasti težavno je vstopanje in izstopanje, saj se je treba povzpeti precej visoko. Kolikšna je nevarnost te «telo-
za merkantilni in turistični razvoj vadbej) sta včeraj izkusjli na lastnj
Trsta, ki je bolje znan pod geslom «T club». Jamstvo za te nakupe daje Tržaška hranilnica.
Akcija — ime ji je «Miniprestito T club» — bo potekala tako. Vsak Tržačan s stalno zaposlitvijo bo lahko pri katerikoli podružnici zaprosil za posojilo. Najmanjši znesek je 100.000 lir, posojilo pa ne sme presegati poldruge mesečne plače, zaokrožene na naslednjih
100.000	lir. (Primer: kdor prejema
180.000	lir mesečno, bo lahko prejel posojilo v vrednosti poldruge plače 180.000 + 90.000, to je 270.000 lir, ki se zaokrožijo na 300.000 lir). Posojilo ne more v nobenem primeru presegati pol milijona lir. Hranilnica ne bo izročila denarja, temveč čekovno knjižico s čeki že določenih vrednosti. S temi čeki bo mogoče nakupovati v vseh trgovinah, ki so včlanjene v T club. Teh je v Trstu približno 80.
Posojilo bo treba vrniti v 18 mesecih, in sicer v mesečnih obrokih. Predvidena je obrestna mera 0,50 odstotka mesečno, to je 6 odstotkov letno. Trgovci bodo čeke lahko nemudoma vnovčili pri najbližji podružnici Tržaške hranilnice.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je uvodoma spregovoril predsednik Tržaške hranilnice odv. Terpin, ki je poudaril pomen te akcije v tako kočljivem trenutku, ko je tržaško gospodarstvo občutilo veliko škodo zaradi zaprtja meje za jugoslovanske turiste. Dejal je tudi, da si je Tržaška hranilnica vedno prizadevala, da hjt edina tržaška banka pomaga prebivalcem.
Predsednik konzorcija T club Renato Gentili je prav tako govoril o zaprtju meje in dejal, da je bila prisotnost jugoslovanskih državljanov zelo pomembna za tržaško trgovino. Izrazil je upanje, da bi kmalu ponovno odprli mejo. T club se je tudi udeležil zagrebškega velesejma, kjer je seznanil tamkajšnje obiskovalce z ugodnostmi, ki jim jih nudijo tržaške trgovine.
Nato je Gentili razložil prisotnim, kako bo potekala akcija «Miniprestito» in ob tem dejal, da bodo s pomočjo elektronskih možganov Tržaške hranilnice lahko ugotavljali, za katere nakupe se Tržačani poslužujejo plačila na obroke; akcija pa bo tudi nudila meščanom možnost nakupa na obroke brez menic, ki so v marsikateri družini nepriljubljene.
Dva ranjena
med izstopanjem
Iz vojaških tovornjakov
Vojaški tovornjaki, ki ob stavkah
koži dve osebi, ki sta nerodno padli pri izstopanju iz tovornjaka. Zanimivo je, da sta oba mlada univerzitetna študenta ne pa priletni ženski, kot bi si bilo pričakovati.
Opoldne se je na postaji pred novo univerzo hudo ponesrečil 24-letni a-meriški študent Michel Zukowsky iz New Jersyja, ki pa začasno biva v našem mestu v hotelu Milano v Ul. Ghega. Hotel je urno skočiti na tla, pri tem pa mu je spodrsnilo in je s silo «pristal» na spodnjem delu hrbta. Udarec je bil zelo močan in mu je zlomilo bočno kost. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral vsaj 30 dni.
Manj hude pa so bile posledice podobnega padca za 22-letnega študenta Gianpaola Girellija, Ul. Chisi-maio 9. Pri padcu na isti postaji je udaril z glavo ob tla in se ranil po čelu. Ozdravel po v enem tednu.
Prometna nesreča
v Miramarskem drevoredu
Včeraj popoldne se je v Miramarskem drevoredu pripetila prometna nesreča, pri kateri so se precej hudo ranile tri osebe. Vse tri so odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa in so jih sprejeli v ortopedskem oddelku.
Nesreča se je pripetila v Miramarskem drevoredu pri zadnjem postajališču avtobusa štev. 6 v Barkovljah. 21-letni geometer Dario Stocchi iz Ul. S. Giacomo in Monte 2 je privozil s svojim Rio-tornim kolesom benelli novejše registracije ravno v trenutku, ko je fiat 500, v katerem sta se peljala 48-letni mehanik Vittorio Milacci s Furlanske ceste 183 in njegova 73-letna mati Caterina Samec vd. Milacci, spremenil smer vožnje. Trčenje je bilo zelo hudo in vsi trije so se ranili.
Motorist si je pri padcu zlomil levi komolec in se udaril v glavo; zdraviti se bo moral 20 dni. Voznik avtomobila si je zlomil levo nogo in bo na zdravljenju vsaj poldrugi mesec, njegova mati pa se je porezala po obrazu in udarila po prsnem košu ter se bo morala zdraviti 20 dni, seveda če ne bo komplikacij.
Pri trčenju sta se obe vozili poškodovali. Iz rezervoarja motornega kolesa je pritekel bencin, ki se je zaradi električnega stika vnel in požar je skoro popolnoma uničil vozilo.
Pri goriškem županu De Simonu so bili včeraj člani tovarniškega sveta podgorske predilnice. Spremljala sta jih sindikalista Zu liani in Colautti. V tiskovnem poročilu občine je rečeno, da so na sestanku govorili o vprašanju o-nesnaženja zraka, zaradi kemične produkcije v oddelku fiocco. Onesnaženje s0 ugotovile strokovne analize, ki so jih v zadnjem času izvedli tehniki profilaktičnega za voda za higieno. Župan je na podlagi teh analiz že vekrat zahteval od lastnikov tovarne, naj onesnaženje odpravijo, lastniki pa so v zadnjem času kot odgovor omenili možnost zaprtja obrata fiocco.
Pogovor med sindikalisti in županom se je zaključd z obvezo, da se bodo snet sestali prve dni nrihodnjega meseca, da bodo na tem sestanku nrisotni tudi zaston-nikj podjetja. Ponovno bodo nrou-čili celotno vorašarne. uo^števa-joč tudi zadnje analize 0 stopnji onesnaženja in skušali skupno najti ustrezno rešitev.
Do tu uradno noročdo občine. Stvar ni nič kaj rožnata. Meriem, ko je vodstvo tovarne dalo namestiti čistilne naprave za odpadke, H se odteka io v Sočo, se dela gluhega za čistilne nam-ave proti onesnaženju zra^a. č'ist:’n“ naprave za tekoče odmdke bodo zanimale celotno tovanv, Pako oddelek fiocco kot barvamico) in se zd\ da se borio precej dobro obnesle.
Na drugi strani pa se zdi, da je vodstvo podjetja naročilo nekaj analiz o možnosti več rešitev, ki bi lahko odpravile nnean^onin zraka. Med temi naj bi bil tudi načrt za gradnjo 37 metrov visokega dimnika. Onesnažeme zraka, naj bi se teko izločilo riše W sedai in verjetno bi to mani škodovalo okolici. Baje pa ni mo* one_ snaženja popolnoma odpraviti.
Med delavstvom in v sindikalnih vrstah se slišijo glasovi, da je treba najti ustrezno rešitev, ki bi odpravila onesnaženie. V oddelku fiocco dela 2.30 ljudi. V glavnem so to moški in z morebitnim zaprtjem tovarne bi se ti delavci znašli brezposelni. To pa je hud
je strani sedaj vztraja pri spoštovanju zakonov in svojih odločb, kajti se zdi, da če ne bo županstvo ostro nastopilo bo takoj nastopil sodnik, saj je prav iz sodne palače prišel v zadnjem času pritisk, da je treba spoštovati zakon.
Sindikati seveda zahtevajo uvedbo tistih varnostnih in čistilnih naprav, ki bi odpravile onesnaženje tako v tovarni, kot izven nje. Lastniki pa so baje na nekem informativnem srečanju zagrozili z zaprtjem tovarne, češ da jim bo že družba SAICI prodajala za potrebe ostalih tekstilnih tovam kompleksa Bustese kemična vlakna, ki jih sedaj izdelujejo v Podgori.
Vprašanje je važno za goriško gospodarstvo, važno pa je tudi zaradi ljudi, ki živijo v neposredni okolici tovarne. Večmesečna borba prebivalstva v furlanskem kraju Lestans proti tamkajšnji cementi tovarni, ki je onesnažila okolje je zelo poučno. Tc borbo v Le-stansu podpirajo sindikati in demokratične stranke.
vse
nek demokratičnih učiteljev. Sklicuje ga bivši deželni svetovalec Rinaldo Rizzi, ki ugotavlja možnost, da bi tudi na Goriškem ustanovili skupino gibanja za vzgojno zadružništvo.
Obvestilo tačke zveze
Vinogi adnike goriških Brd obveščamo, da morajo tudi letos prijaviti vse količine grozdja, ki so ga prodali. Kcor prijave ne bo izpolnil ne bo imel pravice do zaščitnega znaka visoko kvalitetnih briških vin in kakor takega ne bo mogel picdajati.
Za vsa pojasnila in izpolnitev prijav se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. ob uradnih urah.
Jutri v goriški palači Attems odprta razstava beneških mojstrov
Vrednosi razstavljenih del: dve milijardi lir
V palači Attems na Komu potekajo zadnja pripravljalna dela, da bo danes popoldne vse nared za odprtje velike razstave mojstrov beneškega settecento. 75 del osemindvajsetih mojstrov so razstavili v dvoranah prvega nadstropja te stare goriške palače. Za to priliko so tudi dvorane prvega nadstropja vre-pleskali, tako da bo ogled razstave zares prijeten.
Razstava bo brez dvoma privabila v Gorico veliko število ljubiteljev slikarske umetnosti, saj se tu vrvič prireja tako bogata razstava. Prireditelji si nadejajo, da bo razstava pritegnila pozornost kritikov in ljubiteljev umetnosti ne le iz Italije marveč tudi iz Jugoslavije in Avstrije. Upajo v velik uspeh, saj so razstavo, ki bo odprta do 6 januarja prihodnjega leta. precej reklamiri-rali tako doma kot v inozemstvu.
Ravnatelj goriškega muzeja Guido Bradaschia je včeraj zaskrbljeno opazoval, kako delavci končujejo
katero se je precej potegoval prirejena v Gorici.
Za to priliko so izdali okusni katalog, ki ga je sestavil videmski kritik in ravnat el umetnostnega bienala prof. Rizzi. Danes popoldv-e bodo razstavo prikazali kritikom, ki so v Gorico dospeli iz raznih krajev. Jutri ob 11. uri pa bo svečana otvoritev. Uradna svečanost bo v mali dvorani UGG, nato bo opoldne sledil ogled razstave. Jutri povoldne bo razstava že odprta za javnost.
Razstavo si bo moč ogledati pod strokovnim vodstvom. Za slovenske obiskovalce bo poskrbel prof. Milko Rener. Skupinske oglede fco treta najaviti ravnateljstvu muzeja.
Jutrišnjega odprtja se bo udeležilo veliko ljudi. Goriški župan bo nocoj ob 19.30 na županstvu sprejel kritike, ki se bodo udeležili popoldanskega kritičnega obiska razstave.
Razstavljena dela so zavarovali za vrednost dveh milijard lir. Toliko
zadnje priprave. Zelo pa je zado- I so namreč vredne te slike. Razstavo voljen, da je ta lepa razstava, za I varujejo noč in dan policijski agenti.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||l|||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|llllllllMllllllllllllll,,MiUl,lllllllllimill,ll,l,ll,ll||,||,l„iml„,||||,||
HITRO RESENA KRIZA
Danes pobratenje med Novo Gorico in San Vendemianom
Danes ob 12. .ni oc slavnostna seja skupščine občine Nova Gorica, na kateri bodo sprejeli listino o pobratenju z občino San Vendemiano p( krajini Trevisa. Delegacijo bo vo-d:l župan Adriano Maccari, v njej pa bo še 25 članov, in sicer 12 občinskih svetovalcev, šolski skrbnik iz Trevisa, ravnatelj srednje šole, predsedniki petih strokovnih združenj, učiteljica slovenskega jezika Irene Guštin Passerini in šest časnikarjev, med katerimi tudi zastopnik Matajurja. Delegacijo spremlja generalni konzul v Trstu Boris Trampuž.
V Ronkah sestanek demokratičnih učiteljev
SvetovalciKD in PSD!so v Krminu izvolili novega župana dr, la caia
Ostre polemike med večino in opozicijo po ostavki prejšnjega župana Stecchine
Dr. Silvano lacuz. 33-letni deželni funkcionar, pristaš krščansko - demokratske stranke, je od srede zvečer novi krminski župan. Prejel je 11 glasov demokristjanskih in socialdemokratskih svetovalcev, devet svetovalcev KPI, PSI in PLI pa se je glasovanja vzdržalo. Pred tem glasovanjem so krminski občinski svetovalci z 18 glasovi sprejeli ostavko prejšnjega župana Luciana Stecchine 'dve glasovnici sta bili neveljavni).
Kriza v krminski občini je tako rešena. Občino bo še vnaprej vodila dvostranska koalicija med krščanskimi demokrati in socialdemokrati, ki se je ustvarila pred nekaj meseci, potem ko so socialisti prešli iz večine v opozicijo.
Občinski seji je predsedoval pod-
V Ronkah, na sedežu prosvetnega
_	_____ društva «F. de Rosa», bo v ponede-	_ ______ ._______________________ r__
socialni problem. Županstvo s svo-lljek, 29. oktobra, ob 16. uri sesta-1 župan Gradimir Gradnik (PSDI). ki
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimMMii,i,,i„„l„,imunim
ZARADI ONESNAŽENJA S0SKIH VODA
Voditelji podgorske predilnice obsojeni na goriškem sodišču
Razprava se je zavlekla ves dan - Obtoženci iz Milana oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov
Nesreča na delu v Starem pristanišču
Livio Zotti iz Križa 307, po poklicu šofer, se je včeraj opoldne ponesrečil na delu. V Starem pristanišču je s posebnim vozilom vlekel železniški voz. Ko pa je izstopil iz vozila, ga je voz, ki se je še vedno pomikal, podrl na tla. Pri padcu se je močno udaril v desno nogo, zaradi česar se bo moral zdraviti v ortopedskem oddelku vsaj dva tedna.
.......................................im
V NEDELJO NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Priznanje «E. Padovan» dekoraterju J. Suarezu
Podelili bodo tudi nagrade Enalc in tržaškega velesejma
V glavni dvorani trgovinske zbornice bo v nedeljo dopoldne slovesna podelitev nagrade «E. Padovan» in drugih nagrad za dekoraterje izložb. Prireditev organizirajo združenje obrtnikov iz tržaške pokrajine, združenje trgovcev, Italijansko združenje dekoraterjev izložb (UDEV) iz Milana, trgovinska zbornica, ustanova Enalc, deželna skupina dekoraterjev in deželna u-stanova za razvoj obrti Esa.
Priznanje «E. Padovan», ki je vsako leto namenjeno dekoraterju, ki si je nabral največ zaslug doma in v tujini, bo prejel Jacopi Suarez iz Lucce. Nagrada sestoji iz umetniške reprodukcije stebra pred katedralo Sv. Justa v Trstu, z zlato «melono» in helebardo.
Srebrno helebardo bodo prejeli štirje najboljši dekoraterji, ki so opravili ustrezni tečaj pri Enalcu, in sicer C. Buranello in F. Poro-pat iz Trsta. M. Taverna iz Vidma in R. Mastrorillo iz Gorice.
Predvidena je tudi podelitev nagrad v okviru natečaja z naslovom «Trst in njegov sejem: blago in sto-
uslužbencev prevoznih podjetij na- • ritve v svetu», ki sta ga za časa
zadnjega mednarodnega velesejma razpisala združenje trgovcev in sejemska uprava.
Zadela ga j’e
srčna kap
V dopoldanskih urah je verjetno zaradi srčne kapi umrl 41-letni delavec Ettore Formica iz Ul. Alde-gardi 12. Mudil se je doma z ženo in s hčerkico, ki sta odšli v bližnje trgovine po nakupu in ga pustili samega. Ko sta se vrnili domov, jih je pričakala popolna tišina. Žena je s pomočjo sosedov vdrla v kuhinjo, ker ni mogla odpreti vrat, in je z grozo zagledala na tleh truplo moža, ki je bilo prislonjeno na vrata. Po mnenju zdravnika Rdečega križa dr. Di Carla, ki je prihitel na kraj, je moža zadela srčna kap in je bil pri priči mrtev.
Prispevajte za
DIJAŠKI) MATICO!
Na zatožni klopi goriškega sodišča so se včeraj znašli ravnatelj celotnega predilniškega kompleksa Bustese, ravnatelj goriške predilnice, ki spada v sklop tega kompleksa, trije votjje oddelkov in člani upravnega odbora omenjenega kompleksa. Odgovarjati so morali pred sodnikom dr. Tram-pusom zaradi onesnaženja v Soči, ki ga povzročajo odpadki iz omenjene tovarne. Branili so jih odvetniki Agostino Majo in Gianluigi Devetag iz Gorice, Parenti in Maggio iz Milana, javni tožilec je bil dr. Genovese.
Na zatožni klopi so se znašli 42-letni Mario Scandroglio, ravnatelj podgorske tovarne, vodje posarne znih oddelkov predilnice 51-letni Vincenzo Carrieri, 30-letm Giuseppe Melizza in 47-letni Alfio Bar-cellato, vsi iz Gorice, 47-letni inž. Luigi Curioli. glavni direktor vseh tovarn komoleksa Bustese, 50-letni Andrea Schapira, predsednik u-pravnega sveta omenjenega koncema in člana istega upravnega odbora 39-letni Gianrenzo Cova in 59-letni Angelo Della Rosa vsi iz Milana. Zadnji trije niso bili prisotni na včerajšnji razpravi, ki se je pričela ob 9. uri zjutraj, končala pa ob 19.20 .
Štirje Goričani so bili obtoženi, da so več let dovoljevali da so uslužbenci tovarne metali v Sočo odpadke, ki so škodovali ribjemu zarodu in povzročali nevšečnosti ljudem, da niso napravili ničesar, da bd to stvar onemogočili. Štirje Milančani pa so bili obtoženi, da niso podvzeli potrebnih finančnih ukrepov, ki bi odpravili onesnaženje. O tem se je v tukajšnjem časopisju že večkrat pisalo in prav danes govorimo o srečanju župana s sindikalisti.
Prisotni obtoženci so sodniku dr. Tramousu potrdili to, kar so povedali že v preiskovalni fazi. Ni bilo mogoče drugače ukrepati, v zadnjem času pa so uredili čistilne naprave, tako da bo onesnaženje soške vode odpravljeno.
Pred 12. uro je sodnik zaslišal občinskega zdravnika dr. Bruna Gregoriga, tržaške tehnike prof. Giorgia Giudicija in inž. Marina Torvisonija ravnatelja goriškega kemičnega oddelka dr. Luciana Lu-cianija in ribjega čuvaja Francesca Giaccia. Ti so povedali ugotovitve svojih raziskav. Popoldne pa so se pred sodnikom zvrstili načelnik kemičnega laboratorija podgorske predilnice dr. Silvano Pich, strokovnjaka prof. Tullio Bacchetti in prof. Luigi Malori, bivši uslužbenec Giuseppe Pilion in sedanji uslužbenec Stanislav Ku-
štrin (ta je povedal, da so v zadnjih mesecih odstranili stare naprave).
Javni tožilec dr. Genovese je nato zahteval obsodbo za vse, kljub temu, da ni točnih zakonskih določil, za inž. Curioneja pa je zahteval osem mesecev zapora.
Sodnik dr. Trampuš je po precejšnjem odmoru prebral obsodbo: inž. Curioni je bil obsojen na 20 dni zapora in 300 tisoč lir kazni pogojno (vložil je takoj priziv), Scandroglio, Carrieri, Melizza in Barcellato so bili obsojeni vsak na plačilo 540 tisoč lir globe za nekatere točke obtožnice, za druge pa so bili oproščeni, obtoženci iz Milana pa so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov.
Sprejeta nova vina v enoteko v Gradišču
Posebna ocenjevalna komisija je v tel: dneh preskusila vzorce raznih de-
želnih vin, da bi te vključila med ere, ki so sladokuscem na razpolago v enoteki «La Serenissima» v Gradišču ob Soči Pregledali so 85 vzorcev in od teh so jih sprejeli samo 47. V glavnem gre za vina iz naše pokrajine, tako iz Brd kot iz Posočja, sprejeli pa so tudi vina iz videmske pokrajine. Med našimi vini omenimo beli pinot letnika 1972 našega vinogradnika Alojza Bučinela iz Krmina ter sauvignon '972 in merlot 1970 družbe «Viticoltori del Collie» iz števerjana.
Drevi občni zbor avtomobilskega kluba
Goriški avtomobilski klub bo imel drevi ob 21. uri svoj redni občni zbor, ki bo na sedežu v Ul. Roma. Na dnevnem redu bodo razna poročila, odobritev obračuna za leto 1972 ter odobritev proračuna za prihodnje leto.
je uvodoma izrazil željo, da bi se kriza čimprej rešila. Bivši župan Stecchina je dejal, da je njegova želja po ostavki dokončna, da je to napravil sam brez pritiskov od ni koder in naproša zaradi tega svetovalce. da njegovo željo upoštevajo. V debato so posegli predstavniki vseh strank, ki so zastopane v krminskem občinskem svetu. Komunista Mauri in Spessot sta dejala, da je Stecchina osebno plačal, ker je v levi sredini prišlo do razpok. Večinska stranka je morala najti nekoga, ki bi mu naprtili vso politično krivdo za prejšnje dogodke. V svojem posegu sta komunistična svetovalca ostro kritizirala dosedanje delo občinske uprave. Socialist Zar, bivši podžupan, je orisal nesporazum med njegovo stranko in KD ter dejal, da so bili socialisti za obnovo levosredinske koalicije in so to ponudili tudi Krščanski demokraciji: ta se je z besedami ogrevala za ponovno sodelovanje, dejansko pa je ravnala čisto drugače. Demokristjana lacuz in Basso sta v glavnem odgovarjala socialistom. KD je bila in je še za sodelovanje s socialisti, ne more pa sprejemati načelnega nasprotovanja do socialdemokratov. Zaradi tega je sprejela dvostransko sodelovanje, ki je popolnoma v skladu s politiko večinske stranke. Tudi liberalec Bevilacqua je z desne kritiziral levosredinski odbor. Gradnik (PSDI) je izrazil svojo solidarnost bivšemu županu Stecchini, dejal pa je, da so ga pred letom dni socialdemokrati svarili, naj ne izda omenjenih gradbenih dovoljenj, kajti pojavile bi se nevšečnosti: tako je tudi bilo. Socialdemokratski zastopnik je izrazil popolno zaupanje v dvostransko koalicijo.
Po govorih je prišlo do glasovanja, Novega župana čaka težko delo. Debato v občinskem svetu je poslušalo zelo veliko ljudi.
in petek pod vodstvom profesorja Ivana Mignozzija.
V Lečniku v dvorani San Giorgio bodo jutri zvečer prikazali diapozitive ločniške folklorne skupine. Večer organizira goriški fotografski krožek
DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Trst. UL Geppa 9
RUDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1. Poročila. 2. Volitve. 3. Razno.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi trgovce, obrtnike in operaterje na posvet, ki bo na sedežu v Gorici, Largo Cu-liat 6, v ponedeljek, 29. oktobra t. 1. ob 20.30.
Dane:) začnejo s pevskimi vajami v Štandrežu
Odbor pevskega zbora prosvetnega društva «Oton Župančič» iz Štandreža obvešča vse člane, da se bodo danes s pričetkom ob 20.30 začele redne pevske vaje. Do novega leta bodo vaje vsak ponedeljek
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||1lll||||||||||||||,||,l|ll|||,||,||||l|1|||||||nill|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
MILIJARDE DINARJEV, KI JIH «ZAKOPAVAJO V ZEMLJO»
Napori novogoriške občine za ureditev kanalizacijskih naprav in zajezitev voda
Nekako do leta 1977 bodo zgradili kolektor in čistilno napravo pri Mirnu Zajetje voda, ki poplavljajo mestne predele
Gorica in Nova Gorica sta se skoraj istočasno odločili, da zgradita čistilni napravi in tako preprečita onesnaženje Vipave in Soče ter vsega nabrežja tja morja. Goriška občina je ravno te dni sprejela sklep o finansiranju gradnje glavnega kolektorja in čistilne naprave, novogoriška pa glavni kolektor gradi že nekaj let ter bo neprimerno daljši, saj bo povezoval vsa središča od Solkana, Nove Gorice. Šempetra, Vrtojbe tja do Mirna, kjer bo čistilna naprava. Okoli 60 odstotkov dolžine kolektorja so že dogradili.
Na skupščini občine Nova Gorica in vodni skupnosti smo se pozanimali, kako napreduje izgradnja tega pomembnega objekta in kaj imajo še v načrtu glede urejanja voda. Izvedeli smo, da so letos vložili nadaljnjih 500 milijonov dinarjev za gradnjo kolektorja med Šempetrom in Vrtojbo. Za samo čistilno napravo bodo vložili od dva do tri
milijarde lir ter bi po sedanjih predvidevanjih morala biti dograjena v letu 1977. To pomembno delo gradi sedanja generacija za nadaljnjih 100 let. Gre za milijarde, ki jih — kakor je dejal predsednik skupščine Ši-mac — zakopavajo v zemljo. V treh letih so na območju Nove Gorice potrošili toliko sredstev za vodovodne napeljave in za kanalizacijo, da bi z njimi zgradili tri osnovne šoie s telovadnicami.
Drugo vprašanje, s katerim se prav tako že dalj časa ukvarjajo strokovnjaki v Novi Gorici, zadeva ureditev zalednih voda, se pravi potokov Korena in drugih, ki ob zelo hudih nalivih neverjetno narastejo in poplavljajo kleti v Solkanu in Novi Gorici. Vodna skupnost je izdelala načrt za izgradnjo kolektorja. z nalogo, da bi zajel vode, ki prihajajo s Kekca, ter bi segal od Vetrišča do Solkana, kjer bi se te vode izlivale v Sočo. Za ta objekt
so že namenili 300 milijonov dinarjev. Kakor nam je povedal direktor Splošne vodne skupnosti Soča inž. Valentin Cenčin. predvideva študij zalednih voda izgradnjo štirih jezov, se pravi nastanek štirih večjih ali manjših jezer, ki bodo regulirala odtekanje vode. Največja zajezitev bi bila pri Pikolodu. južno od tovarne Meblo, od koder bi potem voda počasi odtekala in napajala Koren, ki ne bi bil več tako hudourniški kot je sedaj, ampak bi voda bolj enakomerno odtekala in bi bila tudi med največjo sušo gladina nekoliko višja.
Ti zadrževalni bazeni bi prestregli visoke vode, ki nastajajo takoj po nalivih. Poleg tega, da bi preprečili nastajanje poplav, bi s temi deli nastali vodni bazeni, ki bi jih lahko uporabljali tudi v primeru požara. Pri izdelavi načrtov pa se bodo morali strokovnjaki pogovoriti še z urbanisti.
Razna obvestila
Slovenski taborniki Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice vabijo vse člane, bivše člane in starše na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 28. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici.
Goriški sedež zavoda za socialno skrbstvo — INPS javlja, da bodo delodajalci lahko plačali v prvi desetim novembra spremenjene alikvote povečanja plačilnih maksimalov in znižanja kvot za blagajno družinskih doklad.
Izleti
V okviru akcije Planinstvo in šport za vsakogar bo jutri v soboto, 27. oktobra pohod po trim stezi. Zbirališče v Grojni ob 14.30.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «n delitto Matteotti». M. Adori in Franco Nero. Barvni film.
KORZO 16.45—22.00 «La polizia incrimina, la legge assolve». F. Nero in D. Boccardo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Il clan dei francesi». Serge Reggiani in J. Berto. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA Danes zapori. Jutri ob
17.15—	22.00 «Primo tango a Roma». L. Mali in E. Blanch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE Danes zaprto. Jutri ob
17.15—	21.30 «Lo chiamavano Tresche. giocava sempre col morto». G. Hilton. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «Diario segreto da un carcere femminile». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 Barvna risanka.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Io e lui». Barvni film. L. Buzzanca.
Aovu Gorica
SOČA «Companierosi», italijanski barvni film - ob 18. in 20.
SVOBODA «Bitka na Neretvi», jugoslovanski barvni film — ob 17. in 20.
DESKLE «Tom in Jerry». Ameriški barvni film — ob 17. in 20. PRV.AČINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČD
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Marzini, Korzo Italiia 89 tel. 2443.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
26. oktobra 1973
NOV STIL DIALOGA MEO OBEMA AMERIKAMA
Se bo obnesla Kissingerjeva «ofenziva nasmeška»?
V pričakovanju mednarodnega sestanka v Bogoti - Kaj bi Kissmger hotel doseči - Da ne gre morda za kako reprizo Monroejeve doktrine, na katero v Washingtonu še niso pozabili?
Kissinger je napravil svoj prvi ministrski izlet v Moskvo. Znano je, zakaj. V Latinski Ameriki pa so se vprašali, ali je morda v tem tudi kaj takega, kar bi zadevalo kako morebitno spremembo politike ZDA do svojih južnih sosedov. Kissinger pa je doslej ponudil samo nekakšen nov dialog med obema Amerikama.
Prve dni novembra se bo Kissinger srečal v Bogoti z diplomatskimi šefi latinskoameriških držav. V splošnem pričakujejo, da to ne bo običajen diplomatski sestanek, potekal bo brez določenega dnevnega reda in uradnih deklaracij. Alo bo za povsem preprosto diplomatsko sporazumevanje. Kolumbijski zunanji minister, gostitelj, pravi, da bi to utegnil biti neuraden razgovor na temo: soočenje dveh Amerik z željo po političnem in ekonomskem miru.
Na tem diplomatskem prizorišču čaka Kissingerja velika preizkušnja, ker so namreč odnosi med obema Amerikama zabredli v krizo. Reka Rio Grande je nepremostljiva meja, ki ju deli. Ta reka ni samo državna in jezikovna, marveč še bolj strukturalna in v marsičem tudi družbena meja med dvema različnima svetovoma: sodobnega, industrijsko močnega in združenega ter južnega, gospodarsko zaostalega in razdvojenega.
Tu se novi šef State Departemen-ta, resnici na voljo, ni opredelil za «tajno diplomacijo». Med opazovalci je že v rabi nov izraz — «pogajalska diplomacija». To bo zdaj «orožje» spretnega Kissingerja, zakaj obe Ameriki se morata pogajati, ker je v njunih odnosih več tega. kar ju razdvaja, kakor onega, kar ju združuje. Seveda pa tudi o enotnosti Latinske Amerike ni moč govoriti. Na tem kontinentu sta jasno razvidna dva nasprotna si tabora.
Opazno je bilo, da se je prav Kissinger potrudil in ponudil južnim sosedom možnost novega dialoga. Zbral je v New Yorku svoje južne kolege, da bi jim tu brez ene same napisane besede držal izredno pomemben programski govor. Enostavno je podrl vso politiko svojih predhodnikov do južnoameriških držav, bržkone v težnji, da bi kar najbolj zaoral svojo novo brazdo ali pa. da bi potegnil vidno črto proti tistemu, kar je bilo.
Kissinger je poudaril: «želim, da govorite vi, da nam poveste, kaj vi telite, da mi napravimo». Pač skladno z njegovimi besedami, «nima smisla», da se politika dežel ameriške hemisfere «ustvarja samo v Washingtonu», tako da jo južni Američani «lahko samo sprejmejo ali zavrnejo». Bil je to nekakšen poziv, da se «s skupnimi napori» začne ustvarjati «skupna politika». Hočemo prijateljstvo — je dodal Kissinger — ki bo temeljilo na enakopravnosti in spoštovanju interesov ter pravic vsakogar od nas.
Toda zastavlja se vprašanje, ali ne namerava Kissinger, na višku svoje diplomatske moči, s tem nekako spet obuditi k življenju in posodobiti tako imenovano Monroejevo doktrino « Amerika Amerikancem ». Dobremu poznavalcu mednarodnih odnosov je namreč jasno, da na to doktrino v Washingtonu še niso pozabili ali jo odvrgli med staro že-lezje. V bistvu se je celo pretikala skozi Rooseveltovo politiko «dobrega sosedstva». Kennedyjevo «Zvezo za napredek» in je prisotna tudi v Ni-xonovem «zrelem združevanju» dveh Amerik... Kissinger pa je zdaj rekel, da je treba ustvariti «politiko Amerik za vse Amerikance». tako severne kot južne.
Ker pa svetovna javnost ne more več temeljiti na jaltski razdelitvi interesnih področij, bi ZDA zdaj ob novi preučitvi mednarodnih odnosov hotele ohraniti svoj vpliv vodilne sile v Latinski Ameriki. Ne gre podcenjevati teh njenih ambicij, zla-
sti ne po septembrskem udaru v Čilu in ponovni oživitvi «ideoloških meja». Gre za že načeto vprašanje temeljitih sprememb medameriških odnosov, v katerih naj bi bil odpravljen severnoameriški patemalizem.
Nedvomno je na latinskoameriškem kontinentu precej napredovala politika neuvrščenosti, kot tudi obsodba vse bolj nevarne razdelitve človeštva na bogate in revne nacije. Vendar se uveljavitev te politike skuša na vse načine preprečiti v vrsti latinskoameriških držav. Najzgovorneje to potrjuje Čile. Zato bo dialog med obema Amerikama pravi dvoboj med dvema politikama, katerih pristašev ni moč preprosto razdeliti z dolino Rio Grande. Washington bo našel upoštevanja vredne zaveznike v Braziliji, Paragvaju, Čilu, Boliviji, Ni-karagui in drugod.
A čeprav je z zrušitvijo Allen-dejeve vlade prišlo do določenih motenj v mednarodnih odnosih, bi bilo napak pričakovati, da bo obsežna in za mednarodno javnost zelo pomembna preobrazba vrste latinskoameriških držav potisnjena na stranski tir. Nemogoče je ustaviti latinskoameriški plaz želja, katerega osnovno jedro je v. stremljenju po ekonomski enakopravnosti in neodvisnosti v odnosih z drugimi državami, vključno s « severnim velikanom ». Kissingerjeva « ofenziva nasmeška » I proti južnim sosedom vse to povsem upošteva.
Skratka. Kissinger dejansko poziva. da bi skupno določili «novo politiko», poudarjajoč, da ni več moč odkrito izvajati politike intervencije
(Nadaljevanje na 6. strani)
Francosko vozilo «simca 1000 rally 1», ki že nekaj mesecev kroži po evropskih cestah
liMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii,iiiiiiiiliiiiin,unum,,m,,l,l,iHlililllltlllllllll|llllt|l|||||||)||)||||)|||||||||||||||It||||t|I||)|||M||1||||)||)|t||||||||i|||||ll||||||J||||r|||||||)|m|IltlM|t||||t||||||||||||||||||||t|||||
KAKO GLEDA NA VPRAŠANJE KOMENTATOR MOSKOVSKE «PRAVDE»
Se v tem stoletju bomo mogli obiskati bližnji planet Mars
Nerešenih je sicer še več vprašanj - V «normalnih» razmerah bi potovanje tja in nazaj z obveznim postankom na Marsu trajalo skoraj tri leta
Včeraj smo skušali prikazati, kako znanstveni svet gleda na morebiten obstoj drugih civilizacij v vesoliu. Pri tem smo ugotovili, da .;e večina strokovnjakov mnenja, da nismo v vesolju sami. Hkrati smo tudi povedali, da se gledišča med Vzhodom in Zahodom razlikujejo, ker sovjetski znanstveniki nekoliko drugače gledajo na to kot gleda
iniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiii
V FILMSKIH KROŽKIH
Spored Italijansko-francoske zveze
Italijansko - francoska kulturna zveza je na filmskem torišču med najbolj aktivnimi' 'rij(rnklivnimi* krožki v Trstu. Krožek razpolaga z zanimivo distribucijo ]ran-> coskih filmov v izvirniku:	|
Njena sezona se je začela v torek s filmom Jean-Pierra Mocky-ja «La cité de 1'indicible peur» (1964). S fantastično komedijo po delu romanopisca Jeana Rava, v kateri nastopata igralca Bourvil in Jean-Louis Barrault.
Predvajanja se bodo nadaljevala (ob torkih ob 21. v kinu A-riston) s tremi filmi pomembnih režiserjev novega vala. katerim bodo sledila druga dela, ki jih bomo sproti najavljali. V torek, 30. oktobra bo na sporedu odlični film Clauda Chabrola «Le beau Serge» (1953), v katerem igrajo Gérard Blain, Jean-Claude Brialy, Bernardette Lafont.
20. novembra bodo predvajali film režiserke Agnès Varda «L"s Créatures» (1966), v katerem nastopa Michel Piccoli.
18. decembra bo na sporedu prvenec režiserja - kritika Jacquesa Doniola - Valcroza «L’eau à la boriche» (1960); igrajo Francoise Brion, Alexandra Stewart, Bernardette Lafont.
S. G.
večina zahodnih znanstvenikov. Danes se bomo ponovno vrnili v vesolje, toda ne tako daleč, pač pa bomo zabeležili, kako si sovjetski komentator tovrstnega dogajanja v svetu Nikolaj Rukavišnikov zamišlja človekovo osvajanje Marsa. Rukavišnikov je v moskovski «Pravdi» objavil naslednji «pohod na Mars».
Zelo verjetno je, da bo človeštvu uspelo še v našem stoletju organizirati odpravo na Venero in Mars. Res je, po informacijah, ki so bile zbrane s pomočjo sovjetskih avtomatskih postaj od Venere 4 pa vse do Venere 8, je še prezgodaj govoriti o obisku Venere. Visoka temperatura, ki zleze na Veneri na več sto stopinj Celzija ter pritisk več desetin atmosfer sta glavni oviri za takšen poskus. Prirodni po-
/«&H-.W, hte^%rMarsu' ki 50 zel°
različni od življenjskih razmer na Zemlji, pa po mojem yendarle dn--puščajo pristanek'‘ha tem planetu.
Mnoge' važne" naldjfč v tej smeri so bile že rešene. Odpošiljanja kozmičnih ladij s posadko so pripomogla k preučevanju življenjskih razmer na takšnih ladjah in tudi vpliv teh življenjskih razmer na človeški organizem. Izdelane so bile različne variante sistema, ki zagotavlja življenjsko aktivnost posadke. Prav tako so bili izvršeni poskusi za daljinsko vodenje poletov neposredno z Zemlje.
S pomočjo avtomatičnih medplanetarnih pcstaj AMS, kakršne so «Venera», «Mars» in «Mariner», so bili preizkušeni tudi balistični pogoji na potovalnih orbitah Zemlja — Venera ter Zemlja — Mars.
Razmere na Marsu so surove. Posebno zaradi zelo razredčenega in hladnega ozračja, v katerem skoraj že ni več ne kisika ne vode. P-vršina planeta je prekrita z rdečim peskom in preorana z vulkanskimi žreli, tako da nekoliko spominja na površino Lune. Z neba iznad Marsa pa sije majhno in dokaj hladno sonce.
Vse to pa še ne predstavlja resne ovire za polet človeka na Mars. Specialne kozmične tute omogočajo
MniiimimiiiilliliniiiuiiiiiniiMiiiii miimi iinin iMiiiMiiiimiiiiiiiiii m Nini im Milimi iiiliiiMiiiiMiiiiMiinMiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiMiittiiiiMiuiiiliiiiiiiiMMiiMimiiill
NA SVOJI POTI PROTI MARSU IN DALJE V VESOLJE
Pioneer 10 prihaja v nevarne vode
Izredno močna žarčenja in pasovi izredne električne napetosti
NEW YORK, 25. — Medplanetarna ameriška sonda «Pioneer 10» že sedem mesecev drvi proti Jupitru. V tem času smo tako rekoč že pozabili nanjo, ker se je tudi na področju kozmonavtike medtem zvrstilo veliko drugih dogodkov, med drugim tudi ameriški podvig Skylab, ki traja že nekaj mesecev. Sedaj pa prihaja «Pioneer 10» v zelo kritično območje svoje poti, kajti izredna električna polja ter močni pasovi žarčenja, ki so neprimerno močnejši kot smo jih vajeni v okolici zemeljske oble, bi mogli uničiti ali vsaj resno poškodovati razne naprave na medplanetarni sondi.
O teh nevarnostih je bil govor te dni v Redondo Beachu v Kaliforniji, kjer je dr. Fred Scharf. eden izmed strokovnjakov družbe «TWR», govoril o tej nevarnosti na neki konferenci. Dr. Fred Scharf pa je kvalificiran tolmač, kajti spada med strokovnjake družbe, ki je zgradila ameriško sondo za ustanovo NASA.
Dr. Fred Scharf je skupaj z nekim svojim sodelavcem na tiskovni konferenci poudaril, da znanstveniki upajo ohraniti radijske zveze s sondo vse do leta 1979, ko bo «Pioneer 10» oddaljen od Zemlje nad 2 milijardi in pol kilometrov.
Medplanetarna sonda, ki tehta približno 250 kg, bo na svoji poti prispela do Jupitra, ga obšla in
nato bi morala brzino še pospešiti in «se preriniti» preko Saturna, da bi nato kot «prvi izdelek človeških možganov in rok» ušla iz meja našega sončnega sistema in se čez obilen poldrugi milijon let znašla nekje v bližini zvezde Alde-baran.
Prav iz teh razlogov so na zunanjo stran sonde pritrdili ploščico, ki prikazuje dve človeški telesi, moškega in žensko, ter nekaj znanstvenih simbolov, ki v znanstvenem smislu nazorno prikazujejo lokacijo Zemlje v vesolju ter simbole strukture vodikovega atoma. Ni namreč izključeno, da bi mogla ta medplanetarna sonda v svojem neskončnem poletu priti nekoč tudi v območje «neke druge civilizacije», to se pravi v območje drugih svetov, naseljenih z umsko razvitimi bitji in celo nekega dne priti kakemu takemu bitju v roke kjerkoli v vesolju.
Ta sicer fantastično znanstvena domneva je «posebno aktualna» v ameriških krogih zadnje čase. ko se ponovno na veliko razpravlja tudi o tem, ali živijo izven našega sveta druga umsko razvita bitja. Pri tem podžigajo radovednost ameriškega poprečnega človeka tudi vedno pogostejši «neugotovljeni leteči predmeti». Neredko tudi govorijo o bežnih izkrcanjih izvenzemeljskih bitij, na katere naj bi v ZDA že bili zaman streljali s puško ali celo s samokresom.
V kolikor bi ameriške sonde «Pioneer 10» v nekem drugem svetu ne sprejeli na enak način, kot sprejemajo Američani obiskovalce z drugih svetov — kot se v ZDA govori — obstaja sedaj resno vprašanje o že v začetku omenjenih močnih električnih noljih in izredno močnih kozmičnih žarčenjih, katerim se «Pioneer 10» bliža. Med ameriškimi eksperti je vedno več tisth, ki dvomijo o možnosti, da bi naprave na sondi zdržale uničevalno moč teh prirodnih pojavov. Posebno nemogoče bo to v bližini Jupitra, kjer so ti pojavi neprimerno močnejši kot so na pr. v nevarnih Van Allenovih pasovih, ki obdajajo Zemljo.
Radioaktivni pasovi, ki obdajajo Jupitra, — je rekel dr. Scharf — bi mogli celo spremeniti meleku-larno strukturo naprav, ki so vgrajene v sondi, podobno kot morejo sončna žarčenja v nekaterih primerih poškodovati rože-nico v človeškem očesu. Toda še pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo ta žarčenja, se bo moral «Pioneer 10» srečati z električnimi polji, skozi katera bo moral na svoji poti in te električne napetosti bi mogle napraviti v njegovih napravah nekakšen splošen kratek stik, ki bi dobesedno raztalil tranzistorje in uničil druge delikatne naprave ter seveda tudi malo elektronsko centralo, ki daje energijo vsej sondi.
življenje in celo delovno aktivnost človeka v veliko težjih razmerah, kakor n.pr. v tako imenovanem prostem koz nosu ali pa na Luni.
V	preteklih letih so bili izvršeni nekateri poleti vesoljskih ladij na Luno, kjer sploh ni ozračja in kjer je nemogoče pristajanje s pomočjo padal, pač pa le z raketnim pogonom. Tako bo možno pristati tudi na Marsu, kamor naj bi prispela kozmična ladja s posadko.
V	praksi že preverjena sredstva, ki zagotavljajo bivanje v kozmičnem prostoru ter na površini Lune, kot so zaščitne tute, določeno orodje, prevozna in komunikacijska sredstva, vse to je že nakazalo smer, po kateri je treba iti. Rešen pa je bil še en zelo pomemben problem in sicer vrnitev kozmične ladje na Zemljo. Pri odhodu z Marsa v smeri Zemlje Ki vladali približno isti pogoji kot tisti, ki veljajo za vračanje vesoljske ladje z Lune.
Odprava' na Marš' bo obogatila človeštvo z neprecenljivimi žnan-stvenimi podatki. Tako bo možno povsem znova govoriti o vprašanju, ki zanima ves svet in sicer, ali je bil Mars mrtev planet, kakršen se zdi danes, ali pa da se ne bomo tam srečali z novimi, izven-zemeljskimi oblikami življenja ali pa našli vsaj sledove nekdanjega življenja? Zelo verjetno je, da so pred nekaj deset ali nekaj sto milijoni let na Marsu valovila morja, da so tam žuboreli potoki ali bučale reke. Doline in gore so bile prekrite z velikanskimi gozdovi, pod njimi pa so se dvigala lepa mesta in morda za nas čudne naprave.
In kakšni so še problemi, ki jih je treba rešiti, da bi uresničili načrt za odpravo na Mars?
Glavni problem je v bistvu dolgost poleta. Oba planeta krožita o-koli Sonca po skoraj krožni orbiti, ki ležita v skoraj isti kozmični ravni. čas obleta planetov ni enak, zaradi česar se razdalja med Zemljo in Marsom močno spremeni, tako da je Mars včasih blizu Zemlji, od nje ga loči le 60 milijonov kilometrov, drugič pa je Mars zelo daleč od nas, celih 380 milijonov kilometrov. V poslednjem primeru je Sonce med Zemljo in Marsom.
In po kakšni krožnici naj kozmična ladja leti na Mars in z njega, da se lahko vrne na Zemljo?
Če so krožnice planeta tako postavljene, da naj bo pot vesoljske ladje čimbolj kratka, je možen start samo v času nekaj dni, kar se dogaja celo samo enkrat vsaki dve leti in pol. Za polet na Mars bi z vesoljskimi ladjami, ki jih ima svet na razpolago, potrebovali 259 dni prav toliko bi seveda potrebovali za vrnitev. Toda med pristankom na Marsu in trenutkom, kr bi bili dani enaki pogoji za vrnitev, bi minilo 450 dni in toliko časa bi torej posadka morala ostati na daljnem «rdečem planetu». Potemtakem bi čas jjoleta na Mars, čas bivanja na njem in vrnitev na Zemljo trajali najmanj 968 dni, to se pravi le malo manj kot tri leta.
Glede na položaj planeta pa je mogoče od časa do časa skrajšati čas potovanja. V letu 1981 n. pr. to se pravi čez 8 let, bi bilo možno organizirati eno takih krajših potovanj. V tem primeru bi morali odleteti x Zemlje točno 28. decembra in bi čez 220 dni, torej 4. av-
gusta 1982 medplanetarna raketa zaključila svoj polet proti Marsu in začela krožiti okoli njega. Posadka bi	imela n»	razpolago	20	dni za
izpolnitev nalog. V tem času bi se del nje moral spustiti na Mars, seveda v posebni kabini, tam bi morala posadka izvesti nujne naloge in	se vrniti	na ladjo,	ki	bi ves
čas krožila okoli planeta in tako bi 24. avgusta 1982 medcelinska ladja	zaključila	potrebne	premike o-
koli Marsa in se že usmerila proti Zemlji, kamor bi prispela 29. marca 1983. Ladja bi seveda prinesla •s seboj posadko in material, ki bi ga	zbrali na	Marsu. Vsa	odprava
bi trajala le 456 dni.
Seveda smo doslej navedli le nekatere teoretične možnosti. Pozabili smo nekoliko na človeka, na posadko ki smo jo tako" pogosto Tia-vajali. Za posadko je potrebno vzeti na pot ogromne količine hrane, 5:1 vode, kisika in 'ostalih potrebščin za tako dolg polet. Za posadko, ki bi jo sestavljalo 10 ljudi, bi bila potrebna zaloga okoli 70 ton.
Za tolikšno pot pa je treba zagotoviti. tudi nove sisteme upravljanja in sicer novo avtomatiko, novo telemehaniko, ki bi megla zdržati in delati brez okvar leta. Ir kako rešiti ta problem? Predvsem je treba pripraviti napi ave, ki bodo po kakovosti veliko boljše od današnjih. Vrh tega je treba U.ui med posadko imeti tako kvalificirane ljudi, ki bi med potjo sami popravljali morebitne napake.
Seveda so tu še resni medicinski, tudi psihološki problemi. Nastaja problem ustvarjanja umetne gravitacije. ki bi omogočila kozmonavtom. da laže zdržijo dolgo bivanje v vesoljski ladji, da bi ne bili ves čas v breztežnem stanju.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Frida De Reya je razstavila pri C ar te si usu
V vedno ožjem krogu umetnikov, ki so ustvarjali že koj po prvi svetovni vojni, izstopa kot edina slikarka iz tiste dobe Frida De Reya, žena nedavno umrlega slikarja Giordanija. Od njenega prvega nastopa leta 1920 do danes se je zvrstilo že nad štirideset samostojnih razstav, povabljena pa je bila tudi na važne razstave v Rim, Milan, Sao Paulo, Benetke in Miin-chen, pa tudi na Dunaj, kjer je dobila številna priznanja. Razumljivo je zato, da je njena ustvarjalna dejavnost obsežna, saj se razteza v dobo jietdesetih let.
» Njena sedanja razstava v galeriji Cartesius — ki se končuje — pa dokazuje, da njena izrazna moč ne peša. Nasprotno, pridobiva še na umetniški prepričljivosti, ker ne zaostaja za časom, namreč v tem, kar zadeva resno oblikovanje dojemanja v stalnih umetniških vrednotah podajanja ljudi in okolja. Poslednje je vidno na tej razstavi posebno v najmanjših podobah. V teh Frida De Reya upodablja s krepko potezo in svežo barvo raznolike in slikovite prereze delovnega utripa obmorskega mesta, kjer vidimo težke čolne, kupe vrvi in vse, kar sem spada, vendar gledano od blizu, da se slike zdijo kot posebna vrsta tihožitij.
Tu in tam pa najdemo vmes tudi kak širši razgled hiš, vendar umetnica ni krajinarka, kot je bil njen pokojni mož. Znana je bolj kot dobra portretistka. Zato tu tudi prevladujejo slike, v katerih izstopa človeški lik, ki ga umetnica mojstrsko prikazuje v svojem sproščenem realizmu brez slehernega sledu akademizma.
Ljubke so njene zasnove v manjših in srednje velikih slikah, ki prikazujejo skupine golih žensk. Iz teh pronica kompozicijska, lepota neke svojstvene arhaične, rekli bi rajsko srečne dobe, da se zdijo kot nekakšni dragoceni restavrirani od tenki stenskih slik.
Tu so tudi večje slike z orientalsko svetopisemsko vsebino. Vendar pa izstopa resničnost našega časa in to z izredno močjo v največji sliki na razstavi, kjer vidimo pravoslavnega popa v črnem pred od sonca osvetljeno pravoslavno cerkvijo sv. Spiridona. To je vsekakor več kot portret, saj se v podobi izražajo tudi vse ostale slikarkine vrhne.
Milko Bambič
Marino Sormani razstavlja v Turinu
Tržaški slikar Marino Sormani je eden tistih ustvarjalcev, ki živi in ustvarja brez hrupa, tako da ga sicer srečujemo na marsikateri prireditvi, vendar se o njem bolj malo govori. Tudi v primerih, kadar prireja svoje razstave. Teh je sicer malo, vsaka pa je v tržaškem kulturnem predvsem umetniškem življenju pravzaprav že dogodek. Sormani je namreč eden zelo resnih rekli bi celo najbolj resnih tržaških likovnikov. Doslej je uveljavljal tržaško umetnost ne le doma, v svojem rojstnem mestu, pač pa tudi v Milanu, Firencah, Turinu, Benetkah pa tudi v Stockholmu in Bruslju. Dobil je tudi že vrsto priznanj.
Marino Sormani trenutno razstavlja v Turinu v galeriji Quaglino, na Trgu San Carlo. Ob tej priložnosti je galerija izdala ličen in bogat katalog, v katerem ga turin-skemu občinstvu predstavlja Arma-lisa Mandia, v katalogu pa je tudi 5 barvnih reprodukcij njegovih del.
japgK % »v v
, .v- m
Oiiiiiy £
m«' '
MM liP'

Simpatična Gabriella Farinon na nekem rimskem konjskem dirkališču. V ozadju belec, ki ga cesto videvamo na italijanski televiziji

Horoskop
• : ;
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Realistična ocena stvari in položaja vam bo pomagala. Izredno prijetno potovanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z imenitno zamislijo boste plodno izkoristili neko podporo. Ukvarjajte se s športom.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dobre uspehe bodo dosegli vsi, ki so zaposleni v trgovini. Ugoden trenutek za rešitev družinskega vprašanja
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne bo prav, če boste podcenjevali vse na-
svete drugih. Sovražno vzdušje bo odpravljeno.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dvignil se vam bo ugled. Z dobro voljo vam bo uspelo omogočiti neko zbližanje.
DEVICA (od 22.8. do 22.9.) Pazite se pred površnostjo in brezbrižnostjo. Na čustvenem področju lepo presenečenje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V poslovnem pogledu vam bo uspelo vzdržati pritisk. Neka odločitev ne bo lahka.
ŠKORPIJON (od 23.10. 21.11.)
Na pot se vam bo postavilo nekaj resnih zaprek. Srečanje z drago osebo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izkoristite napako svojega tekmeca. Primorani boste razpravljati o moralnem vprašanju.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S strogo disciplino vam bo uspelo doseči cilj. Zvečer obisk drage osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte dobro proučiti položaj svojega tekmeca. Izvrstne možnosti v čustvih.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potrudite se, da bi uveljavili svoje zamisli. Spori se bodo nadaljevali.
PETEK, 26. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	POLJUDNA ZNANOST:
KENNEDY
13.00	TO JE MOJ SVET:
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Program za otroke
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladim MACH 5
Nadzvočno letalo in letalo za navpični vzlet
18.10 DED PRIPOVEDUJE
18.30	DNEVI EVROPE Aktualmsti
19.15	Poljudna znanost ŽENSKI TISK
Tisti, ki se ukvarjajo s tiskom, vedo, da je «najbolj zvesti» bralec dnevnega tiska ženska. Res je, da je njena izbira morda nekoliko drugačna kot je izbira moškega, toda če bi jemali branje po obsegu, bi bila ženska na prvem mestu. Vrhu tega je tudi cela gora tipično ženskega čtiva, ženskih publikacij. Nekateri menijo, da je v Italiji 10 milijonov zvestih čitateljic, ki prebirajo tako imenovani ženski tisk. In to toliko na Severu kot na Jugu in prav tako med preprostimi ženskami kot tudi med ženskami z višjo izobrazbo. Res je, da ženska v Italiji manj bere kot ženska v Nemčiji ali Angliji, toda tudi poprečni Italijan manj bere kot poprečni Nemec ali celo Anglež, Šved itd. Zato je vprašanje branja zadeva, ki se ji izplača posvetiti nekaj pozornosti
19.45	ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike, V parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	Posebne reportaže
22.00	Kaj meniš o tem Tretja, zaključna oddaja
23.00	DNEVNIK
V Parlamentu, Vremenska slika in Šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.20 Sodobno ameriško gledališče
George S. Kaufman in Moss Hart:
NON TE LI PUOI PORTARE APPRESSO To ameriško odrsko delo nam daje podobo nekakšne vesele, hkrati pa svojevrstne ameriške družine, v katerih člani družine živijo pač iz dneva v dan in sicer vsak na svoj račun in vsak na svoj način. Ded, ki je zapustil svoje poslovno življenje, se zabava z muziciranjem in z nabiranjem kač, njegova hčerka riše in slika nemogoče slike, hkrati pa tudi piše drame, ki jih nihče ne bo nikoli igral. Poročena pa je z nekim moškim, ki se ukvarja z umetnimi ognji, ki jih sam tudi doma pripravlja. Ena njunih hčera se je predala baletu hkrati je poročena z ruskim baletnim mojstrom, ki pa je hudo neroden človek, vtem ko je druga njuna hčerka edina «normalna* oseba v družini. Ta se je zaljubila in zaročila s sinom nekega industrialca. Ko pa pride industrialec ogledat si, s kom naj bi sklenil svoje sorodstvo, naleti na pravi «cirkus». Več o tem bomo videli nocoj
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.25	in 14.35 TV ŠOLA
11.00	in 16.10 Angleščina
17.40	Kuhinja pri violinskem ključu
18.10 Obzornik
18.25	Rekreacija:
YOGA
Za ta starodavni indijski sistem smo že zdavnaj slišali. Tisočletja se sistem vaj za krepitev telesa in duha razvija in bogati. Jasmina Puljo, ki je evropski strokovnjak na tem področju, je po daljših študijah in delu na tem področju izoblikovala svojo metodo, ki je prilagojena evropskim potrebam in razmeram. Danes nas bo seznanila z nekaterimi lažjimi vajEimi	.
18.40	ZA BOLJŠI JEZIK
Čeprav bi bilo zgrešeno «zapirati se vase», smo tudi proti temu, da se tako rekoč kar ženemo za tujimi izrazi, za izrazi, katerih nadomestilo bi mogli z lahkoto najti v slovenskem besedišču. Danes nam bo prof. Tomo Korošec spregovoril o nekaterih tujkah, ki so trenutno hudo v modi
18.55	400 let slovenske glasbe:
IGOR ŠTUHEC
19.45 Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.40	NEDOLŽNI VLOMILEC Angleški film
Mojster Ernest Wright je «specialist», da mu se nobena kiju čavnica ne more dolgo upirati. Medtem ko je to na eni strani lepa sposobnost, je na drugi strani nevarna, ker so vsi njegovi znanci uverjeni, da je vlomilec. Zato se mu vsi izogibajo. Nekega dne se mož znajde v priporu pod obtožbo, da je izropal banko. Ker je nedolžen, ga iz pripora izpustijo, toda še prej ga obišče «predstavnica društva za pomoč bivšim zapornikom», ki pa je v resnici članica prevejane tolpe, ki bi rada izkoristila njegovo sposobnost za odpiranje kUučavnic. In ko se Ernest vrne v svobodo, spozna lastnika nekega nočnega lokala, kjer doživi čudovito noč, hkrati pa opazi, zakaj mu posvečajo tolikšno pozornost. Toda pre'globoko je že v pasti, ker ga ugrabi neka druga tolpa, da bi sodeloval pri ropu neke dragocene zbirke v muzeju
22.30	XXI. stoletje
22.55	POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 RISANKA
20.15	POROČILA
20.30	VOJNA IN MIR
21.15	Zabavno - glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Sodobni slov. skladatelji:
19.10	Domači pripovedniki; 19.20 Jazz; 20.00 šport; 20.35 Gosfiodar-stvo in delo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.30 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželna kro nika; 15.40 Nove popevke; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 9.00 Baročna glasba; 11.15 Od melodije do melodije; 11.45 Orkester: 12.00 Glasba po željah; 13.30 Včeraj, danes, jutri; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Tretja stran; 15.30 Glasbeni spored; 16.40 Ital. zbori: 17.00 Tops pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Naši zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Večer v glasbi; 20.45 Top hits; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Re portaža; 11.30 Program s Pinom Carusom; 13.30 Posebna oddaja;
15.10	Program za mladino; 16 00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored; 17.55 Nadaljevanka; 1810 Giulietta Simionato; 18.40 Ana Frank danes; 19.10 Sind. ekom. panorama; 20.20 «Andata e ritorno» z Mino; 21.15 Koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8 55 Melodrama; 9.35 Jesenski ansambli; 9.50 Tristan in Izolda; 10.05 Pesem za vsakogar; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govor-ni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telef. pogovori; 20.10 Večerni program; 20.50 Plošče; 22.45 Ital. glasba; 23.40 Večerna diskoteka.
III.	PROGRAM
9.30 Na sporedu je Vivaldi; 10.00 Koncert; 11.00 Tartinijeve sonate: 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Mahlerjeve skladbe; 16.00 Stara glasba; 17.20 Skrjabim in šoštakovič 18.25 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Psihoterapija v Italiji: 21.30 Očetje italijanskega novinarstva.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Dvogovor; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz mladih grl; 15.40 Basist Jože Stabej: 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci ; 19.15 «The Duch swing college band»; 20.00 «Tops-pops»; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
SPORT SPORT SPORT
V EVROPSKIH POKALIH
V prvih srečanjih vrsta presenečenj
Kritičen položaj italijanskih ekip, med jugoslovan. skimi pa ima manjše upanje le Crvena zvezda
Prva srečanja drugega kola evropskih nogometnih pokalov so se zaključila s precejšnjimi presenečenji. Predvsem preseneča remi Celtica s skromnimi danskimi nogometaši Veljea ter neodločen rezultat Milana ((torna) proti dunajskemu Rapido.
Pokal prvakov
Crvena zvezda je zaključila tekmo proti Liverpoolu le z golom prednosti, petem ko je žs vodila z 2:0. Povratno srečanje v Angliji bo za Beograjčane precej nevarno, saj je gol prednosti proti takemu nasprotniku premalo. Osrednja tekma kola med rnuenchenskim Bayemom in dresdenskim Dinamom se je zaključila s precej nenavadnim izidom 4:3 za zahodne Nemce, ki jih je praktično izločil iz nadaljevanja turnirja, saj je skoraj nemogoče, da bi zmagali z večjo razliko v golih. Omeniti je treba še tesno zmago Ajaxa z 1:0 nad ekipo CSKA iz Sofije.
Pokal pokalnih prvakov
Branilec naslova, Milan, ni šel preko neodločenega izida 0:0 proti ne prav nevarnemu avstrijskemu Rapidu, kar ga ne postavlja na varno pred povratnim srečanjem. Drugo presenečenje pa je bil gladek poraz s 3:0 Rangersa iz Gla-sgowa proti zahodnonemški Borus-sii, ki lahko mimo gleda na prihodnje srečanje.
Pokal UEFA
Angleški Ipswich je brez težav odpravil italijansko enajsterico Lazio, ki je morala kar štirikrat pobrati žogo iz mreže. Drugi gladek rezultat pa so trije goli sovjetskega Dinama iz Tbilisija, ki jih je zabil Beogradu. Madžarski Honved pa je bila edina ekipa, ki je zmagala na tujem igrišču v tem turnirju.
V vseh treh pokalnih skupinah je bilo doseženih 82 golov, s poprečjem dveh golov in pol na srečanje.
Po teh tekmah je položaj italijanskih ekip zelo kritičen, saj je nemogoče, da bi Lazio doma zmagal s petimi goli razlike, Milan pa tudi, kljub remiju, ne bo šel preveč samozavestno na Dunaj.
Od jugoslovanskih enajsteric pa liiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiuiiiiini

Zveza slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da bo finale namiznega tenisa 13. SŠI v ponedeljek, 29. in v torek, 30. t. m. v dvorani Igo Gruden v Nabrežini ob 20. uri.
Spored bo naslednji:
V	ponedeljek: naraščajnice, mladinke, članice, ženske dvojice, ženske ekipno, mešane dvojice, naraščajniki in mladinci.
V	torek: člani, moške dvojice in meški ekipno.
V	finalu nastopajo prvo in drugouvrščeni v posameznih kategorijah.
# * *
ŠD Polet obvešča, da bo zaključno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju v okviru 13. SŠI v soboto, 27. t.	m.	ob	14.	uri	na kotalkali-
šču Prosvetnega doma na Opčinah.
» » *
ZSŠDI sporoča, da bo finale strelskega tekmovanja za moške in ženske v	okviru	13.	SŠI	v petek,	26.
t. m.	ob	21.	uri,	na	stadionu	«1.
maj» v Trstu.
* * *
V	organizaciji ŠZ Bor bo v nedeljo,	28.	t.	m.	na	stadionu	«1.
maj» finale v igri med dvema ognjema. Začetek tekmovanja ob 9. uri.
V	finale so se kvalificirali:
Goriško področje: Sovodnje
Zahodnokraško področje: Kras A
Vzhodnokraško področje: Gaja
Tržaško - brežansko: Bor A
je OFK Beograd praktično tudi že izločen, medtem ko ima Crvena zvezda, ki bo igrala v Liverpoolu, majhno upanje na prehod v višje kolo, saj ji bd zadostoval že remi.
Radi
NOGOMET
TESOLO, 25. — Angleška amaterska enajsterica Waltona si je zagotovila pokal Barassi z zmago nad Jesolom z 2:0. Pokal podeljujejo vsako leto zmagovalcu medsebojnega srečanja med zmagovalcem italijanskega amaterskega nogometnega pokala in med prvakom Anglije v isti kategoriji.
KOLESARSTVO
CIUDAD MEXICO, 25. — Od 6. do 18. novembra bo v Mehiki mednarodna amaterska kolesarska dirka, ki bo razdeljena na 12 etap v skupni dolžini 1.770 km. Tekmovanja se bosta udeležili tudi jugoslovanska in italijanska izbrana vrsta.
ATLETIKA
V STAROSTI 42 LET
Umrl je Abebe Bikila
ADIS ABEBA, 25. — Abebe Bikila, zmagovalec maratonskega teka na olimpijskih igrah v Rimu in Tokiu, je umrl danes v vojaški bolnišnici v etiopskem glavnem mestu. Sporočilo je danes objavilo poveljstvo etiopske cesarske straže, katere član je bil tudi Bikila s činom poročnika. Bikila je bil sprejet pred dnevi v bolnišnico zaradi možganske krvavitve in prav krvavitev je bila verjetno glavni vzrok negove smrti.
Bikila je bil star 4a let in je zaslovel nenadoma na olimpijskih i-grah v Rimu, ko je prepričljivo zmagal v najtežji atletski disciplini, v maratonskem teku. Svoj uspeh je ponovil tudi v Tokiu, nato pe se je moral zaradi prometne nesreče, v kateri si je zlomil hrb tenico, odpovedati športu in je ostal priklenjen na invalidski voziček. Kljub temu pa mu ni zmanjkalo voije do delovanja in je sodeloval tudi na mednarodnih športnih i-grah paraplegikov.
Pokojni Bikila bo pokopan na pokopališču v Adis Abebi, ki je rezervirano za najvišje etiopske o-sebnosti.
LOS ANGELES, 25. — Steve Smith najboljši letošnji skakalec s palico (5,49 m), je prestopil med profesionalne atlete. Pogodbo je podpisal danes s predsednikom tega mednarodnega združenja (ITA) Michaelom O' Baro.
MED DVEMA OGNJEMA I na tb področju 13. sši
Po borbeni tekmi PRIMORJU ZADNJE CASE NE GRE borovci v finalu
Obe finalni srečanji sta bòli zelo napeti in izenačeni
Tekmovanja med dvema ognjema I Bora in precej mlajšimi igralci dru-a tržaško - brežansko področje 13. 1 ge postave Brega se je končala raz-
SŠI so se udeležile štiri ekipe. Tako Breg kot tudi Bor sta imela po dve ekipi.
Samo tekmovanje je bilo izredno zanimivo. Zastopniki vseh štirih e-kip so pokazali veliko prizadevnost in borbenost. Tekmi za tretje in prvo mesto sta bili najbolj privlačni. Končni zmagovalec teh dveh odločilnih spopadov je bil znan šele po zadnjem zbijanju, saj so o-stale pred samim koncem vse štiri ekipe z enim samim tekmovalcem.
V malem finalu se je sreča nasmehnila drugi postavi Brega, ki je tako izbojevala tretje mesto na končni lestvici.
Podobnim razpletom smo bili priča v srečanju za prvo mesto med boljšima postavama. V tem srečanju sta odigrala odločilno vlogo večja in močnejša Aleks Mazzucca in Parovel, ki sta bila najbolj uspešna pri zadevanju nasprotnikov. Samo srečanje je potekalo v izrednem ravnotežju in kot zadnji je bil zadet Mavricij Kocjančič.
Izločilna tekma med prvo ekipo
meroma lahko v korist prvih. Prav tako pa niso imeli velikih težav zastopniki Brega A v spopadu z Borom B.
Izidi posameznih izločilnih srečanj. Vse tekme so bile odigrane na samo en niz.
Bor A — Breg B	1:0
Breg A — Bor B	1:0
MALI FINALE
Breg B — Bor B	1:0
FINALE ZA PRVO MESTO:
Bor A — Breg A	1:0
Konči vrstni red je bil takle:
1. Bor A, 2. Breg A, 3. Breg B, 4. Bor B.
Posamezne ekipe so igrale v naslednjih postavah:
Breg A: Kocjančič, Sekolič, Guštin, Giacomini, Bernardi, Barut in Zahar.
Breg B: Kermec, Štranj, Labiani, Meneghetti, Kuret in Prašelj.
Bor A: Pegan, Dovgan, Fabij in Aleks Mazzucca in Parovel.
Bor B: Zubalič, Škrlj, Gerdol, Schillani, Ražen in Štavar.
G. F.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
Začetniki Brega odigrali eno svojih najboljših tekem
Mladinski ekipi Gaje in Brega sta se v nedeljo razšli pri remiju
MLADINCI B skupina
V tej skupini ni prišlo na lestvici do velikih sprememb. Največje presenečenje predstavlja verjetno
niiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiuiiiniiiiiiiiiiiuiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiuiiiiniro
V FINALNI TEKMI NOGOMETNEGA TURNIRJA
Z Žagarjevim golom tik pred koncem Zarja postala prvak letošnjih SŠI
Dobra igra obeh ekip - Juventina nepopolna - Hud mraz in veter
Zarja ____ Juventina	1:0 [ zaključnim žvižgom, tako da ne bi | domače dvorane in so zabeležili pr-
JUVENTINA: Pesničar, Faganel, bilo treba preiti do streljanja enajst- vo zmago v tej konkurenci. Pot do Tabaj M., Paškulin, Corva. Tabaj
E. (Žezlin), Ferletič, Nanut, Marvin, Makuc, Tomažič (12 Černič, 14 Bordon).
ZARJA: Babuder, Križmančič S., Komar, Primožič, Marc, Križmančič V., Žagar, Ražem, Metlika, Poro-pat, Čok.
SODNIK: Hasan
STRANSKA SODNIKA: Tišler in Plahuta
STRELEC: Žagar v 83. minuti.
V sredo zvečer si je v finalni tekmi nogometnega turnirja Zarja zagotovila naslov prvaka 13. SŠI po zmagi nad goriško Juventino. Bazov-ci so zmagali z golom Žagarja sedem minut pred koncem srečanja.
Tekma je bila skozi oba polčasa zelo izenačena in le redkokdaj je prevladovala (via ali druga ekipa. V prvem polčasu so sicer Goričani imeli nekaj zrelih priložnosti za dosego gola, vendar pa so zgrešili prav v odločilnih trenutkih. Bazov-ci pa so predvajali lepšo igro, toda manj agresivno kar se je poznalo predvsem v zaključnih akcijah, saj je prišel bazovski napad le redko do kazenskega prostora štandrežeev. Nekoliko drugače je bil drugi del srečanja, ko so začeli Tržačani prev-zemiti vodstvo igre v svoje roke, vendar brez uspeha, saj je Juventina stalno nadzorovala sredino igrišča. V obrambi pa je lahko računala na odličnega prostega igralca Edija Tabaja. Prav njegova odsotnost je bila odločilnega pomena. Potem, ko je deset minut pred zaključkom-srečanja prepustil svoje mesto Žezli-nu, je Zarja s hitrim urodorom našla luknjo v nasprotni obrambi in po akciji V. Križmančiča ter Žagarja zabila odločilni gol.
Učinkovitost obeh ekip je bila precej okrnjena zaradi hudega mraza in vetra na razsvetljenem proseš-kem igrišču. Moštvi sta se predstavili v skoraj enaki postavi, kot nastopata v prvenstvenih tekmah druge amaterske lige, vendar pa se je pri Juventini poznala odsotnost nekaterih igralcev, kot na primer Paš-kulina, ki si je srečanje ogledal od zunaj, z nogo v mavcu. Zarjo pa sta ojačila Poropat in Čok. Na splošno pa lahko trdimo, da je bilo srečanje tehnično na visoki ravni in sta moštvi dali od sebe vse sile, da bi si zagotovili naslov prvaka pred
metrovk.
Do srečanja med Bregom in Kon-tovelom za dodelitev tretjega mesta pa iz tehničnih razlogov ni prišlo, tako da sta se obe enajsterici uvrstili na tretje mesto.
Radi
ODBOJKA
V 1. slovenski moški ligi
Prvi par točk za ekipo Kopra
V drugem kolu tekmovanja v 1. slovenski ligi sta oba primorska predstavnika igrala pred svojim občinstvom.
Koprčani so izkoristili prednost
Košarkarji Poleta in Kontovela med nastopom v okviru 13. SŠI
zmage pa je bila zelo težka saj so odbojkarji celjskih Gabrij vodili v setih že z rezultatom 2:0. Prvi set so gostje dobili na razliko z rezultatom 17:15, v drugem setu pa so imeli dosti lažje delo. Ko so že vsi pričakovali gladko zmago gostov oa so se domačini razigrali in so po dveurni borbi slavili lepo in pomembno zmago.
Povsem nasprotna slika na se nam je nudila v Bovcu. Domači 11-gaš se je predstavil z zelo slabo in brezkrvno igro. Res je, da ni nihče pričakoval zmage nad Savo. ki je preteklo sezono igrala v 2. zvezni ligi. Res pa je tudi, da so vsi pričakovali lepo, borbeno in izenačeno igro. Domačinom gre zameriti, da niso znali pomanjkljivega znanja in uigranosti nadoknaditi z borbenostjo in požrtvovalnostjo. Težko je napisati, toda reči je treba že sedaj v začetku prvenstva, da vodi taka igra Bovčane spet v 2. slovensko ligo. Upati je le, da bodo Bovčani to uvideli in se zagrizli v delo, ki mora roditi boljše rezultate.
* * *
Oba naša zastopnika igrata v 3. kolu v gosteh. Koper potuje v Velenje, kjer se bo spoprijel z Mislinjo. Napovedi so tvegane. Nagibamo pa se k napovedim, ki obetajo končni uspeh Koprčanom. Bovec gostuje na Bledu. Teden dni je prekratek rok za kakršnokoli spremembo stanja, zato so v tem srečanju absolutni favoriti domačini, ko so se preteklo nedeljo trdovratno upirali Jesenicam v gosteh in dokazali, da so dobro pripravljeni.
Rezultati primorskih ekip:
Bovec — Sava 0:3 (6:15, 5:15, 2:15)
Koper -15:13,	- Gaberje 3:2 15:9, 15:61 LESTVICA		(15:17, 6:15,		
Mežica	2	2	0	6:1	4
Branik	2	2	0	6:2	4
Jesenice	2	2	0	6:4	4
Bled	2	1	1	5:3	2
Sava	2	1	1	5:3	2
Koper	2	1	1	5:5	2
Mislinja	2	1	1	3:5	2
Bovec	2	0	2	2:6	0
Gaberje	2	0	2	2:6	0
Trimo	2	0	2	1:6	0
Pari 3. kola: Mislinja			—	Koper in	
Bled — Bovec.
Emil Hvalica
ATLETIKA
V ORGANIZACIJI ŠZ OLYMPIA
Jutri in v nedeljo «Memorial M. Fileja»
Tekmovanje bo v obeh dneh na Rojcah
ŠZ Olympia organizira v soboto, 27. in v nedeljo, 2B. oktobra na šolskem stadionu (na Rojcah) v Gorici atletsko tekmovanje za moške in ženske včlanjene v Fidai in za nevčlanjene v okviru 2. memoriala «M. Fileja» 1973.
Moški bodo razdeljeni v naslednje kategorije: dečki (letniki 1958 in mlajši); naraščajniki (1957 in 1956); člani (1955 in starejši).
Ženske kategorije bodo tele: deklice (1959 in mlajše) ; naraščaj-nice (1957 in 1958) ter članice (1956 in starejše).
Dečki bodo tekmovali v naslednjih disciplinah:	v troboju (tek
na 80 m, met — 4 kg — krogle in skok v višino) ali v eni dd na slednjih disciplin: tek na 80 m, tek na 2.000 m, met krogle, met diska, skok v višino, skok v daljino, hoja na 4 km.
Naraščajniki in člani bodo tekmovali ali v četveroboju (tek na 100 m, met — 6 kg — krogle, skok v daljino in tek na 1.500 m) ali v dveh od naslednjih disciplin: tek na 100 m, tek na 400 m, tek na 1.000 in 1.500 m, skok v višino in daljino, met ’ krogle, diska in kopja, štafeta 4x100 m in švedska štafeta (400x300x200x100).
Dekhce bodo tekmovale v troboju (tek na 60 m, skok v višino in met — 3 kg — krogle) ali pa v eni od naslednjih disciplin: tek na 60 in 1.000 m, skok v višino in daljino, met krogle in diska.
Naraščajnice in članice bodo lahko tekmovale v dveh od naslednjih disciplin: tek na 100, 400 in 1.000 m, skok v višino in daljino, met krogle, diska in kopja.
Vpisovanje bo na stadionu pol ure pred pričetkom tekmovanj.
URNIK TEKMOVANJ SOBOTA, 2ff. OKTOBRA: ob 14.30 zbor tekmovalcev: ob 15. uri tekmovanja dečkov in deklic; ob 15.30 ostale kategorije v teh disciplinah: tek na 100 m, 1.000 m in 800 m, skok v višino, met krogle in švedska štafeta.
V NEDELJO, 28. OKTOBRA: ob 9. uri zbor tekmovalcev; od 9.30 dalje tekmovanja dečkov in deklic v troboju (in morda tudi posamezne tekme); od 10. ure da-
lje nastop ostalih kategorij v teh disciplinah:	tek na 100 m, 400
m. 800 m, 1.500 m (in morda 1.000 m), met diska, krogle in kopja ter švedska štafeta.
OBVESTILA
ŠD Polet vabi vse svoje aktivne športnike in njihove starše na družabno srečanje, ki bo v soboto, 27. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem
domu na Opčinah.
» * •
SPDT vabi smučarje nadaljevalnih in tekmovalnih razredov.i ki bi radi vadili na plastični progi v Nabrežini, . ngj, s« javijo do torka, 30. Un. na tel. št. 211-076 od 8.30 do 9.Jft ali kasneje na' urad ZSŠDI v Trstu, Ul. Ceppa 9/1, tel. 31-119. Treningi hod« v dneh 29., 30. in 31. oktobra ter 5., 6. in 7. novembra od 14. do 15. ure. Učitelj: Luciano Gratti. Cena; 500 lir na uro.
• • *
SPDT vabi vse zainteresirane za skupni tekaški trening na na-brežinski plastični progi, naj se prijavijo do torka, 30. okiobra zaradi rezervacije proge (4 ure zjutraj ali popoldne) in sicer telefonsko na št. 211-076 od 8.30 do 9.30, kasneje pa v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. Ceppa 9/1, tel. 31-119.
Kulturni krožek «Devin - Šti-van» (smučarski odsek) priredi jutri, 27. oktobra 1973 ob 20.30, v društvenih prostorih v Devinu prvi
SMUČARSKI FILMSKI VEČER Barvni film prikazuje smučarsko opremo in vse smučarske like od smuka in pluž-nega venca do terenskih skokov in slaloma.
Med odmorom bo tehnični vodja pokazal nekaj smuči in smučarske opreme ter svetoval posameznikom nabavo.
Po predstavi se bomo pogovorili še kje, kdaj in kakšne discipline bomo vadili, pa tudi o društveni vlečnici!
Kdor smuča, v soboto na predstavo!
Vljudno vabljeni! Vstop prost!
SPEC7ATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Senator Kefauver nadaljuje:
«Po pričevanju, ki smo ga bili slišali v Chicagu, nihče izmed nas ni mogel več dvomiti, da gresta organizirani kriminal in politična korupcija z roko v roki. Tudi biti bi ne moglo široke kriminalne organizacije brez nekega stalnega in koristnega sodelovanja med tistimi, ki drže krmilo kriminala in onih, ki ma^ nevrirajo s politiko.»
O tem sodelovanju je Kefauverjeva komisija lahko zbrala tisto, kar so ocenili kot «impozantno dokumentacijo», ki potrjuje velik odločujoči vpliv, ki ga izvajajo gangsterji na dve veliki politični stranki ZDA. Po tej dokumentaciji so dobili vtis, da je v tistem času demokratska stranka imela celo več zvez z gangsterji kot republikanska stranka. No, izkazalo se je, da je praksa gangsterjev iz mafije takšna, da najpogosteje igrajo dvojno igro, pa subvencionirajo in podpirajo kandidate in eksponente prve in druge stranke, da bi bile njihove koristi čim zanesljivejše. Tako, na primer, za Franka Costella, ki je bil v zvezi z nekaterimi voditelji republikanske stranke, pravi Kefauverjeva komisija:	.	„ ^	,
«Nobenega dvoma ne more biti, da Je Frank Costello izvajal zelo velik vpliv tudi na volilno organizacijo demokratske stranke v New Yorku, na tako imenovani Tammany Hill. Bil Je tudi v prijateljskih iii poslovnih odnosih s številnimi vodite-
lji in s šefi stranke v desetih izmed šestnajstih distriktov Man-hattana.»
Po senatni komisiji je bil eksponent, najbolj angažiran v tej aliansi gangsterstva in politike Charles Binaggio. Bil je, pravi komisija, «verjetno najtipičnejši primer gangsterja politikanta, kakršnega so kdajkoli videli v Združenih državah.» V Kansas Cityju je bil predsednik First Ward Democratic Giuba, ko pa je nekoč odrinil starega šefa Toma Pendergasta, je postal najvplivnejša osebnost v lokalnem političnem okolju. Binaggio je bil ubit na sedežu političnega kluba, katerega predsednik je bil, ko se je zvedelo, da je, razočaran nad ljudmi, ki jih je vedno podpiral, kot na primer nad guvernerjem Smithom, sklenil, da bo sam kandidiral na krajevnih volitvah in tako vstopil direktno v politiko. Komisija sodi, da je bil Binaggio umorjen, ko je poskušal iti predaleč in čisto združiti svoji dve specialnosti, kriminal In politiko.
Malo starejši je slučaj s Bigom Jimom Colosimom, ki je bil v obdobju pred 1920 «osebnost, tako močna in vplivna, zahvaljujoč karieri, ki jo je bil naredil z verigo svojih javnih hiš, da je postal predsednik demokratskega kluba in se je o ženil z eno izmed najbogatejših nevest svojega kraja.»
Včasih postanejo gangsterji «spoštovane osebnosti», dobro-delneži, filantropi, meceni, pa tudi na te načine prikrivajo svojo resnično naravo in svoje gangsterske posle, katerim se ne odpovedo. Senatna komisija, je, na primer, poudarila slučaj že omenjenega Josepha Fusca v Chicagu, ki je ustanovil tudi neko fondacijo s svojim imenom in je delil pomoč socialnim ustanovam. Willie Moretti, veliki eksponent gangsterstva na mednarodnih temeljih, je postal mecen filma in je vsilil hol-lywoodskim filmskim družbam svojega varovanca Franka Sinatro, ki je bil tudi miljenček bratov Fischetti, šefov mafijskega gangsterizma v Chicagu, ta dva pa sta bila bratranca Al Ca-poneja.
Morettija je zaslišala Kefauverjeva senatna komisija o nje-
zmaga Libertasa od Sv. Marka nad Costalungo, ki je do tega zavrtlja-ia vodila na lestvici. Primorje je klonilo s katastrofalnim rezultatom Aurisini, ki je po našem mnenju najboljša postava te skupine. Na-hrežinci so se z zmago nad Primorjem povzpeli na prvo mesto lestvice, četudi so odigrali tekmo manj od drugih. CGS je odpravil Libertas od Sv. Sergija, ki sodi med boljše postave. Najbolj nas je zanimal slovenski derbi med Gajo in Bregom, ki se je končal z neodločenim izidom 1:1. Sodnik je izključil Bregovega igralca M. Lo-vriho zaradi obrekovanja. V prihodnjem kolu bo Breg sprejel v goste solidni CGS, Gaja in Primorje bosta šla k Costalungi oziroma k Libertasu od Sv. Sergija. Naloga naših ekip ne bo lahka in menimo, da bi se vse tri lahko zadovoljile tudi s točko.
IZIDI: Esperia Sv. Alojzij - Campanelle 2:1, Libertas Sv. Marko -Costalunga 1:0, Gaja - Breg 1:1, CGS - Libertas Sv. Sergij 3:1, Primorje - Aurisina 2:6.
LESTVICA :	Aurisina 9: Breg,
Costalunga in CGS 8; Libertas Sv. Sergij 7; Gaja in Primorje 5; Libertas Sv. Marko 4: Esperia Sv. Alojzij 2; Campanelle 0:
PRIHODNJE KOLO: Libertas Sv. Sergij - Primorje, Breg - CGS, Costalunga - Gaja. Campanelle - Libertas Sv. Marko, Aurisina - Esperia Sv. Alojzij.
A skupina
V	A skupini je bil najbolj pre-
senetljivi rezultat remi med vodečo Muggeseito (ki je doslej vedno zmagala),,ih	Tekma je
bila zelo napeta saj sta predčasno zapustila igrišče igralca Maggesane Rapini in Dana, ki ne bosta nastopala za tri. oziroma dve koli. Drugouvrščeni Libertas Rocol je tesno odpravil Libertas iz Trsta. V prihodnjem se bo Muggesana pomerila s Cremcaffèjem, Menimo, da bodo Miljčani odnesli z igrišča ves izkupiček. Naloga Libertasa iz Rocola pa je nekoliko težja, saj bo sprejel v goste krepko Edero.
IZIDI: Libertas Trst - Libertas Rocol 0:1, Cremcaffè - Roianese 0:2, Rosandra - Muggesana 1:1, E-dera - Giarizzole 2:3, Inter SS -De Macori 2:2.
LESTVICA: Muggesana 9; Libertas Rocol 7: Rosandra. Giarizzole, Roianese 6; Cremcaffè 5; Edera, De Macori 4; Libertas Trst 2: Inter SS 1.
PRIHODNJE KOLO: Muggesana -Cremcaffè, Edera . Libertas Rocol, Giarizzole - Inter SS, De Macori ■ Libertas Trst, Roianese -Rosandra.
NARAŠČAJNIKI
A skupina
V	tem kolu sta naša zastopnika Breg in Union odnesla z igrišča 3 točke. «Plavi» so odpravili (ne brez težav) zadnjega na lestvici Don Bosca, Union pa je remiziral z De Macorijem. Prisostvovali smo tekmi med Bregom in Don Boscom ter menimo, da je bilo sojenje zelo slabo. Sodnik je nerazumljivo izključil dva Brežana in tri igralce Don Bosca. Najbolj pa nas je presenetila zmaga Giarizzol nad vodečim CGS, ki je s tem spodrsljajem prepustil prvo mesto lestvice Forti-
tudu. Ta je tesno premagal šibki Cremcaffè. Čeprav Union zaseda sredino lestvice, menimo, da ima še nekaj možnosti za vstop v finale. Podlonjerce čaka v nedeljo huda naloga, saj bodo šli v goste k Giarizzolam, ki so v prejšnjem zavrtljaju premagale CGS. Naši zastopniki bi lahko odnesli z igrišča točko. Brežani bodo sprejeli v goste CGS, ki je v nedeljo prvič izgubil in ho hotel popraviti slab nastop tega kola. Naloga «plavih» bo zelo težka.
IZIDI: Libertas Trst - Tergeste 1:2, Cremcaffè - Fortitudo 0:1, Don Bosco - Breg 2:4, CGS - Giarizzole 0:1, Union - De Macori 0:0.
LESTVICA: Fortitudo 11; CGS 10; Giarizzole 8; Union 7; Breg in Tergeste 5: Libertas Trst, De Macori, Cremcaffè 4; Don Bosco —1.
PRIHODNJE KOLO: Giarizzole -Union, Breg - CGS, Fortitudo -Don Bosco, Tergeste - Cremcaffè, De Macori . Libertas Trst.
B skupina
V B skupini je Triestina potrdila, da je trenutno v odlični formi, saj je odpravila San Giacomo s čistim 3:0. Triestini sledijo s točko zaostanka Žavlje. Slednje so premagale Domio. Opicina Cremcaffè je nepričakovano prekosila Inter SS, ki je bil do tega kola tik za Triestinó. V prihodnjem kolu se bosta pomerili Triestina in Rosandra. Tržačani bodo verjetno zmagali in obdržali prvo mesto. Žavlje se bodo pomerile s Stockom. Tudi Žaveljci imajo dobre možnosti za zmago. Inter SS pa se bo pomeril s Domiom. Inter bo po vsej verjetnosti odnesel razpoložljivi točki.
IZIDI: Ponziana - Libertas Rocol 0:0, San Giacomo - Triestina 0:3, Rosandra - Stock 1:1, Zaule - Domio 4:0. Inter SS Opicina Super-caffè 1:3.
LESTVICA: Triestina 10: Zaule 9; Inter SS 7; Rosandra 6; Opicina Supercaffè, Ponziana 5; Stock 4; Libertas Rocol 3; San Giacomo 2: Domio 1.
PRIHODNJE KOLO: Domio - Inter SS. Stock Zaule, Triestina -Rosandra, Libertas Rocol San Giacomo, Opicina Supercaffè - Ponziana.
ZAČETNIKI
Po tem zavrtljaju zasedata vrh lestvice le dve ekipi, ki vodita s polnim številom točk. To sta Giarizzole in Esperia Pio XII., ki sta zmagali nad Soncinijem, oziroma Fortitudom. Najmlajši Brežani so tokrat odigrali svojo najboljšo tekmo in so zasluženo osvojili obe točki. V prihodnjem zavrtljaju se bodo «plavi» srečali z zadnjim na lestvici Cremcaffèjem. Menimo da bodo naši fantje drugič zaporedoma zmagali. Najzanimivejše srečanje tega zavrtljaja bo nedvomno Giarizzole - Tergeste, saj Tergeste sledi vodečim Giarizzolam le s točko zaostanka. Esperia Pio XII. pa se bo pomerila s predzadnio na lestvici Muggesano. O zmagi Sveto-ivančanov ni dvoma.
IZIDI: Soncini GiarizzoP 0:2, Tergeste - Mugeesana 3:0. Esperia Pio XII. . Fortitudo 3:0, Rosandra - Breg 0:1, Cremcaffè Opicina Supercaffè 0:0. Ponziana - CGS 1:2. Zaule Libertas Rocol 0:1.
LESTVICA: Giarizzole in Esperia Pio XII. 12: Tergeste 11: Rosandra in Ponziana 6: Fortitudo 5; Zaule in CGS 4; Breg 3; Muggesana 1; Cremcaffè in Opicina Super-caffè 0.
PRIHODNJE KOLO: CGS - Libertas Rocol, Opicina Supercaffè -Ponziana, Breg . Cremcaffè, Fortitudo - Rosandra, Muggesana -Esperia Pio XII., Giarizzole - Tergeste, Soncini . Zaule.
JOLO
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Danes Bor-SABA
Borovi košarkarji, ki bodo 1. novembra startali v prvenstvu, «Pomlad». bo danes ob 19. uri na Greti igrali prijateljsko trening tekmo proti ekipi SABA.
«Plavi» bodo nastopili z naslednjo postavo: Žerjal, Perko, Simčič, Slega, Renato in Bruno Furlan, Parovel, Mazzucca, Košuta, Volk.
b. L
govih odnosih s politiko, pa je Izjavil, da ima mnoge prijatelje v političnem okolju. Vendar pa je dodal, da ga politika ne zanima preveč, ker bi drugače tudi sam postal senator, pa bd morda tudi sedel med člani senatne komisije, ki zdaj, slučajno, tudi njega zaslišuje...
Gangsterji, člani mafije, so se posluževali v svoji politični aktivnosti v veliki meri tudi vpliva, ki so ga imeli na milijone italijanskih emigrantov, na tisto Little Italy (malo Italijo), ki obstaja v ZDA, zlasti v New Yorku. To množico so vlekli po svoji volji ter se pri tem posluževali terorja ali izsiljevanja Na ta način so lahko zagotavljali, še posebej v New Yorku, mnogo glasov na volitvah posameznemu kandidatu te ali one stranke.
Toda ni vse v tem in tudi malo bi bilo, če bi bilo vse v tem.
Neki analitik, ki se poglobi v vse to, prihaja do naslednjih zaključkov:
Gangsterji mafije so v uvodnih razmerah, kakršne so bile, na primer, v obdobju prohibicije in tihotapljenja alkohola, kasneje pa tihotapljenja mamil in prostitucije, postali bogati in moč v svojem okolju. V Ameriki so uporabljali izkušnje in prakso mafije na Siciliji, toda v neki novi, drugačni, to je kapitalistični in industrijski družbi, ki je močna, razvita, toda tudi korumpirana. Tako so si prebijali pot razmeroma hitro, še posebej v obdobju med obema vojnama ter si pridobivali ekonomsko in politično moč.
Kefauver je iskal tudi korenine na Siciliji. Ni našel kakega enotnega vodstva za Ameriko in Sicilijo, toda Imel je dovolj dokazov za tezo, da sta mafiji na Siciliji in v Ameriki v vzročni in poslovni zvezi. Po njegovem mišljenju je «treba o mafiji govoriti, potrebno je raziskovati in jo razkrinkavati, treba je v ZDA mobilizirati duhove proti mafiji še posebej pa je potrebno, da tudi italijanska vlada sodeluje, da bi se na Siciliji iztrebile korenine mafije.»
II. LUCKY LUCIANO IN MAFIJA NA DVEH CELINAH
Bilo je leto 1913. Leto pred vojnim letom 1914. V New Yo: ku se je izkrcal z ladje mladi kozavi Sicilijanec. Bilo mu je 1 let, imel je eno samo obleko, tisto, Id jo je nosil na sebi, rokah pa vse svoje Imetje v eni sami culici. Bil je izčrpan o dolgega potovanja pod palubo čezoceanskega parnika. Nih( ga ni čakal, toda imel je nek naslov. Ni Sicilijanca, ki stopa n tla New Yorka, ki ne bi imel takšnega naslova. Sleherni im tu kakega svojega sorodnika, če že nima starejšega brata a strica.
Ta mladenič se je pisal Salvatore Lucania.
Ni bil dolgo brez posla ta suhi Salvatore. Dobil je zap< slitev v tovarni sladkorja. Toda to ni bil posel zanj in zdrži je samo dva tedna.
Ponudila se mu je bila namreč boljša priložnost, donosne. Si posel brez delovne discipline.
Spremenil je ime, poimenoval se je v Charlyja Luciana 1 pod tem Imenom je bil aretiran in obsojen na nekaj mesece kasneje, ko mu še ni bilo polnih 17 let zaradi razpečevanj mamil.
Ni potreboval veliko časa, da se je znašel, še več, da j postal celo šef neke male bande, svoje prve bande, ki se b ukvarjala s tistim, kar mu bo kasneje, z dolgoletnim delon prineslo milijone. No, začel pa je, na razburljiv, dramatski ni čin. Njegov «ognjeni krst» je bil zelo surov. Kmalu se je nan reč spopadel z rivalsko bando in to bo ostalo značilno za nj< govo celotno kasnejšo kariero. Pri takšnem poslu so spopac tekmecev najnevarnejši.
Šef rivalske bande je ujel torej mladega Sicilijanca. Nj< govi ljudje so ga pripeljali na Staten Island, na drugi strar newyorškega pristanišča. Tam so ga obesili z glavo navzde na visoko vejo stebla in ga mlatili.
(Nadaljevanje sledi)
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
26. oktobra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v vršim enega stolpca- trgovski 200. finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin ltali|e pri S.i-m.
Glavnt urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	________Izdaja In tiska ZTT - Trst
ČEŠ DA JE PREZAPOSLEN S KRIZO NA BLIŽNJEM VZHODU
Ameriški predsednik ponovno odpovedal tiskovno konferenco o zadevi Watergate
Ko je bil odstavljen, je Cox vodil preiskavo o skladih, ki jih je Nixon zbral za volilno kampanjo
WASHINGTON, 25. — Ameriški predsednik Nixon je že drugi dan zaporedoma odpovedal srečanje s časnikarji in posredno z ameriško javnostjo, da bi opravičil svoj odločen poseg proti posebnemu javnemu tožilcu Archibaldu Coxu v zvezi z afero Watergate. V skopem poročilu Bele hiše je predsednik o-pravičil svoj sklep s trditvijo, da je prezaposlen s krizo na Bližnjem vzhodu, da bi se lahko sestal s Časnikarji.
Ameriška javnost je napeto pričakovala Nixonovo tiskovno konferenco. Po mnenju vseh političnih komentatorjev bi moral šef Bele hiše, poleg na vprašanja o vloei ZDA krizi na Bližnjem vzhodu odgovarjati tudi na vprašanja o zadevi Watergate, ki bi ga lahko spravila v veliko zagato, čeorav ■e je predsednik doslej vedno spretno izmazal iz vseh pasti, ki so mu jih postavili časnikarji v zvezi z vohunsko afero, se je dobro zavedal, da bo od današnjih odgovorov
PRIKAZEN
Prikazen «Bele dame», ki blodi po hodnikih, že nekaj časa straši osebje hotela «Ropal Cir-cus» v Edinburghu. Nočni vratarji, ki so že nekajkrat srečali damo, so zagrozili s stavko, če uprava hotela ne bo v kratkem najela specializiranega lovca na prikazni.
NI ZA VSAKOGAR
Roparski poklic res ni za vsakogar, zlasti pa ne za tistega, ki je mehkega srca. To je kaj hitro, a vendar prepozno, uvidelo ameriško dekle Gail Nelson, ki je v zaporu zaradi svoje dobre duše.
Dekle je poletelo iz Detroita v New York, da bi oropalo neko banko. Ko je izročila blagajniku listek, s katerim je zahtevala ves denar, ki ga je imel v blagajni, je moški nepričakovano izginil. Nelsonova ni oklevala: menila je, da je bil blagajničar slabega zdravja in da se je onesvestil. Stekla je v ravnateljev urad in ga prosila za pomoč.
Blagajnik pa je medtem že. pritisnil na alarmni zvonec in poklical policijo, ki je odvedla dekle v zapor kljub njeni dobrosrčnosti
PIKRA CHANEL
V zadnjih letih njenega življenja je bil njen najboljši prijatelj, sedaj pa se je francoski psihiater Claude Bailen odločil, da objavi zbirko najbolj pikrih izjav znane šivilje Coco Chanel.
Priljubljena Chanel ni bila usmiljena s svojimi znanci. O znanem slikarju Daliju je na primer rekla: «Umazan je, da se mi kar studi. Ko žre konzerve si obriše zamaščene prste v lase, za ušesom pa ima vrtnico, da bi prikril smrad, ki se širi od njega.» Richard Burton. «Proletarec je in to je očitno. Gleda te, kot da bi te hotel sleči z očmi.» O pokojni Jean Harlow pa je menila, da «pelje na sprehod poskakujočo zadnjico in da je vedno na lovu za milijarderji.»
Najbolj pikra pa je bila z italijanskimi dedci: «Ntsem jih nikoli prenašala, saj so le babe preoblečene v moškega.»
jurista, da dopolni Coxovo delo. Če bi Nixon prezrl to zahtevo, bi lahko parlament poveril po zakonu nalogo sodniku Sirici, da imenuje novega tožilca, ali pa prevzel nase odgovornost za tako imenovanje in spremenil sodno preiskavo v parlamentarno.
V intervjuju z urednikom ameriške televizijske mreže CBS je odstavljeni Archibald Cox izjavil, da je vodil preiskavo o finančnih skladih za predsednikovo volilno kampanjo, ko ga je Nixon odslovil.
Začasni pravosodni minister Bork je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da namerava nadaljevati preiskavo o zadevi Watergate z največjo prizadevnostjo kot naj bi mu naročil osebno predsednik Nixon. Poudaril je tudi, da bo zahteval poseg sodstva, če bi mu Bela hiša ne dala na razpolago vsega gradiva. Takoj nato pa je dodal, da verjetno tako oster nastop ni potreben, češ da so mu zagotovili iskreno sodelovanje.
Ugledni list «Washington Post», ki je letos dobil nagrado Pulitzer za poročanje o zadevi Watergate, pa je medtem objavil, da je Nixo-nov osebni prijatelj Bebe Rebozo vpleten v afero mafije. Rebozo naj bi namreč prodal za 300 tisoč dolarjev (180 milijonov lir) 900 delnic družbe IBM, ki naj bi jih u-kradla neka mafijska organizacija. Zakoniti lastniki delnic trdijo, da so večkrat opozorili Reboza od kod delnice, poslovnik pa naj bi njihova opozorila preslišal.
V zvezi s preiskavo o zverin skem napadu na 6-letnega otroka so rimski orožniki danes priprli 20-letnega Maria Salvettija. Kaže. da je mali Roberto ob 13. uri, ko je šel z doma najprej srečal Salvettija. Govori se tudi. da naj bi še nekateri gostje penziona, kjer je Robert.va mati delala kot kuharica, sodelovali v napadu na dečka.
MADRID, 25. — španska policija je sporočila, da je aretirala 16 članov deželnega odbora komunistične partije v Sevilii. V dolgem tiskovnem poročilu policijsko poveljstvo trdi, da so agenti že konec leta 1971 aretirali vrsto komunističnih aktivistov. Nekateri pa so pravočasno pobegnili in so v dveh letih postavili na noge novo organizacijo. Med o-peracijo naj bi agenti zaplenili tudi veliko propagandnega materiala, ki naj bi zadeval predvsem tovarniške komisije. Med aretiranimi sta tudi francoska državljana
SVEČANO ODPRTJE MEDNARODNEGA KONGRESA MIROLJUBNIH SIL
Kongresa se udeležuje 3.000 delegatov iz 140 držav
MOSKVA 25. — Ob prisotnosti tajnik sovjetske komunistične parti-’	. . i •»_ voditeljev '	cnrpf?nvnril na kongresu
Stanje
Roberta Gagliardinija se je nekoliko izboljšalo
RIM, 25. — Profesor Visalli, vodja oddelka za zdravljenje lobanjskih poškodb v rimski bolnišnici San Giovanni, je sporočil, da se je zdravstveno stanje 6-letnega Roberta Ga-gliardinija nekoliko izboljšalo. Otrok je danes prvič premaknil trepalnice in ustnice. Po zdravnikovem mnenju to pomeni, da je bil vzpostavljen most med zavestjo"?n nezavestjo in da je zdravljenje z zdravili in z nenehnimi stimulansi (glas o-četa in matere in podobnih znanih zvokov) uspešno.
c™»* »«—■i j*««., «sa “si’ozn'Tnì, vVs:™1 j&tKraKSfJst
stvenskega na odru v sejni dvorani v stekleni palaci UZ.M v New lormi v
V KONGRESNI PALAČI V KREMLJU
.....................—.........................
ZARADI PORUŠENJA DVEH VALOBRANOV
Valovi ogrožajo palermsko pristanišče Potopljenih več večjih in manjših ladij
Razburkani valovi, visoki nad 5 metrov so udarili z vso silo ob pomole Težavno reševanje pomorščakov z ogroženih ladij - Slabo vreme po vsej Italiji
PALERMO, 25. — Vso Italijo je zajel val slabega vremena. Tudi v južni Italiji, v višinah nad 1500 metrov, sneži, nižje pa dežuje. Povsod je temperatura zelo padla .pihajo pa močni vetrovi, ki dosegajo tudi hitrost 100 kilo-metrov na uro.
Najtežje so razmere v Palermu, kjer so razburkani morski valovi razbili dva valobrana, ki ščitita priststrtlšče.’Skbzi'Vdrtini so se začeli zaganjati valovi visoki do pet ali šest metrov ter preplavili notranjost pristanišča. V kratkem so razmere v palermskem prista-
nišču postale zelo nevarne. V večernih urah so se sestali na pristaniškem poveljstvu pristojni funkcionarji pristaniške uprave. Na sestanku so bili tudi palermski prefekt, kvestor in poveljnik karabinjerjev. Neki častnik pristaniškega poveljstva ie izjavil, da je stanje zelo težko in da bo treba tvegati še precej, če bodo hoteli rešiti pomorščake z nekaterih ladij. Zelo verjetno pa bodo morali prepustiti ladje same svoji lastni usodi, ker je sploh nemogoče pod-vzeti ustrezne ukrepe zaradi silnega vetra in visokih valov.
.............................n.........n—«'...................
Uradno sporočilo svetovni organizaciji za zdravstvo
Minister Gui: zatrta epidemija kolere
Predvideni posegi za preprečitev obolenj v bodočnosti
/ veliki meri odvisna njegova politična kariera. Zato se je verjet-M umaknil in bo počakal, da se razburjenje poleže, preden bo pristal na pogovor s časnikarji, zlasti (e ko mu spopad na Bližnjem vzhodu daje tako tehtno opravičilo.
Zvezni sodnik John Sirica, ki je sprožil preiskavo o vohunski aferi, je začel medtem s proučevanjem magnetofonskih trakov, ki mu jih je izročil predsednik. Sodnik bo moral ugotoviti, če so med tem dokazanim gradivom elementi, ki bi lahko privedli predsednika ali njegove sodelavce pred sodišče. Po izjavi nekega sodnikovega sodelavca, naj bi Sirica tudi premišljal, če bi prosil za pomoč tehnika. Kaže namreč, da sodnik ni prepričan, da so magnete fonski posnetki originalni. Uradne ga pa v tej zvezi ni bilo mogoče izvedeti ničesar.
Vzdušje v ameriškem kongresu je bilo danes nekoliko bolj umerjeno. Zahteve po postopku za odstranitev predsednika so se nekoliko polegle, pravosodna komisija pa je vsekakor nadaljevala s svojim delom. V torek ji je namreč zbornica poverila nalogo, da preveri, če obstaja rr>"-nost, da se sproži ustavni postopek za «impeachment» predsednika. Politični komentatorji domnevajo, da se kongres ne bo odpovedal temu mehanizmu in ga bo uporabljal vsaj kot orožje za pritisk na predsednika. Parlament zahteva namreč naj Nixon imenuje drugega neodvisnega tožilca na mesto odslovljenega Coxa. Kot smo poročali je predsednik ukinil Coxov urad kot polnopravni organ, dokazno gradivo pa so zaplenili agenti zvezne policije FBI. Kongres pa sedaj zahteva, naj šef Bele hiše u-makne svoj sklep in določi drugega
RIM, 25. — Danes je italijanski minister za zdravstvo Gui uradno sporočil Mednarodni organizaciji Svetovni organizaciji za zdravstvo (OMS), ki ima svoj sedež v Ženevi, da je v Italiji prenehala razsajati epidemija kolere.
Vest je sporočil tiskovni urad ministrstva za zdravstvo. V sporočilu je rečeno, da so v zadnjem času zdravstvene oblasti smatrale za okuženo področje samo okraj Gallipoli v pokrajini Lecce, kjer je prišlo do zadnjega obolenja zaradi kolere 8. oktobra. 12. oktobra so na tem področju identificirali še nekega zd-avega nosilca okužen ja. Ker je od tedaj minilo več kot 10 r’mi in v tem razdobju niso zabeležili nobenega novega primera
Nekaterim ladjam se je posrečilo pojačiti vrvi s katerimi so privezane ob pomolih. Kljub temu pa, da so skušale zaščititi boke, niso mogle preprečiti, da jih ne bi valovi silovito potiskali ob pomole same. Celo same betonske strukture pomolov trpijo zaradi strašnih udarcev. Večkrat se zgodi, da se odlomijo večji ali manjši cementni bloki, ki letijo na vse strani. Vse ladje, ki so privezane^ ob pomolih, so več ah manj poškodovane zaradi udarcev.
Kaj se dogaja sredi pristanišča,
je manjši tanker, se je odtrgal od pomola Ne ve se še, če so na njem delavci, oziroma mornarji
Pozneje se je zvedelo, da so s trajekte «Calabria» ustrelili raketo, ki je ponesla vrv na kopno. Potem so pritrdili ladjo ob pomol. Ne ve se še, koliko ljudi je na trajektu. Ob »Nuovo Ustico» je trčil prav trajekt «Calabria».
Vesti, ki prihajajo iz drugih krajev Italije, iz Ligurije, Emilije, Abrucov in Kalabrije, potrjujejo, da je povsod v Italiji nastopilo zelo slabo vreme ob spremljavi dežja, o-
MOSKVA, 25. — Po informacijah iz židovskih krogov kaže, da je so-
CII prioLdi	* ' v -i
se točno še ne ve. Gotovo je. da Ì ziroma snega ter močnih vetrov.
se je od pomola odtrgal velik-------------------------
plavajoči dok na katerem je bil tanker družbe Texaco. Na tanker-, ju je bilo v tistem trenutku 40 mor-inarjev, ki so jih rešili palermski (gasilci. Gasilcem se je Posrečilo ! pritrditi, vsaj za nekaj časa, plavajoči dok. Takoj nato so pomorščaki dospeli na kopno po lestvi iz vrvi. Nekaterim so gasilci nudili pomoč na razne druge načine.
Primer plavajočega doka pa ni
najvidnejših sovjetskih Leonida Brežnjeva, Alekseja Kosi-gina in Nikolaja Podgornega ter drugih članov politbiroja sovjetske KP se je začel danes popoldne v kongresni palači v Kremlju svetovni kongres miroljubnih sil. Kongres je odprl indijski delegat Romesh Chandra, predsednik mednarodnega odbora za mir, ki je prebral poslanico generalnega tajnika OZN Wald-heima kongresu. Kot poseben gost je na moskovskem kongresu prisotna tudi vdova pokojnega čilskega predsednika Hortensia Bussi Allende.
Miroljubno sožitje, mednarodna varnost, razorožitev, vprašanja In-dokine in Bližnjega vzhoda, varnost in sodelovanje v Evropi, Aziji in Afriki, položaj v Čilu in boj pi;o-ti kolonializmu bodo predmet razprave na kongresu miroljubnih sil, kot je v današnjem uvodniku zapisala moskovska «Pravda». Kongresa se udeležuje okrog tri tisoč delegatov 120 mednarodnih in 1.100 nacionalnih organizacij iz 140 držav. Pobudo za srečanje je dal lani svetovni svet miru na svojem zasedanju v čilski prestolnici.
Delegati se bodo zbrali na plenarnem zasedanju le dvakrat. Prvič so se sestali danes popoldne ob svečanem odprtju, drugič pa bo plenarno zasedanje ob koncu, ko bodo glasovali o dokumentih, ki jih bodo pripravile
Poleg komunističnih gibanj iz vseh držav sveta se moskovskega srečanja udeležujejo še številne druge mednarodne organizacije kot so O ZN, mednarodni Rdeči križ. Arabska zveza, predstavniki veroizpove-dnih, sindikalnih, kulturnih in štu-dentovskih organizacij. Na kongresu so prisotni tudi predstavniki organizacije «Amnesty International», ki so večkrat zelo kritično ocenili ravnanje Sovjetske zveze z raznimi oporečniki. Možno je zato, da bo govor tudi o vprašanju človečanskih pravic v SZ, čeprav bodo sovjetski delegati temu odločno nasprotovali in bodo rajši skušali vpeljati diskusijo na razna mednarodna vpra-
SaSovjetski tisk že dalj časa piše z velikim poudarkom o pripravah za kongres, ki ga je organiziral posebni mednarodni odbor pod vodstvom predsednika mednarodnega odbora za mir, Indijca diandre. Sovjetska televizija pa je celo prenašala začetek kongresa v neposrednem prenosu.
Proti pričakovanju vseh delegatov
je Brežnjev ni spregovoril na kongresu V tej zvezi je predsednik Romesh Chandra izjavil: «Kot ste vsi obveščeni je odbor prirediteljev povabil tajnika KP SZ Brežnjeva, da spregovori kongresistom. Upajmo, da bo to storil ko mu bo mogoče.»
Plenarno zasedanje se je zaključilo ob 17.30 po moskovskem času, uro prej kot je bilo predvideno.
Nesramna laž
LIMA, 25. — Po izjavi predsednika vojaške junte, ki vlada v Čilu, generala Pinocheta tajnik čilske KP Corvalan ni v zaporu zaradi svojega političnega prepričanja, pač pa, ker naj bi kršil določila čilskega zakonika. Tako je general Pinochet odgovoril perujskemu predsedniku Velascu Alvaradu, ki se je zavzel za Corvalana in druge politične jetnike, ki so v zaporu le zaradi svojega nazora.
«Ofenziva
nasmeška»?
(Nadaljevanje s 4. strani)
kot tudi ne podcenjevati vloge «zelenega kontinenta». Novi šef State Departementa bo vsekakor prizadev-nejši od svojih predhodnikov kar zadeva iskanje svežih, novejših oblik sodelovanja z latinskoameriškimi državami, in to ne samo, ker je diplomat novega kova, marveč tudi, ker tako narekuje stvarnost. Zakaj vrsta vlad na tem kontinentu bo medame-riško sodelovanje skušala uresničiti na osnovi načel samoopredelitve narodov, ideološkega pluralizma in enakopravnosti.
Tako postavlja Mehika zahtevo, da se sestanka v Bogoti udeleži tudi Kuba, ker se bo pač tu opravljal izpit svoje lastne neodvisnosti, ne pa privrženosti politiki Havane. Zato večina latinskoameriških držav nestrpno pričakuje ta sestanek, tem bolj. ker so se zapletla pogajanja okrog reforme medameriškega sistema, ki so zadnje mesece potekala v Washingto-nu. O prvem členu je tekla razprava točno mesec dni, nova listina GAD (Organizacije ameriških držav), pa naj bi imela 150 členov! Treba se je torej izmotati iz slepe ulice. Ir: prav zato latinskoameriške države sprejemajo Kissingerjevo ponudbo — «pogajalske diplomacija».
IZ Zldovskin Krogov Kaze, ua je so-	----;
vietska policija aretirala v Moskvi ! edinstven. V določenem _ trenutku __ “‘j_________i.rviafo- cr» io Hnk nhrnil v nciVDicno smer
janski senatorji, republikanec Ci-farelii (podpredsednik združenja «Italia nostra») ter južnotirolska parlamentarca Bruger in Za non. Osnutek zakona bodlo sedaj poslali poslanski zbornici, nakar bo za čel veljati.
Narodni park v dolomitskih Alpah pri Bellunu bo zajel visoko gorov je («sončne gore») nad mestom Feltre. Osrednji točki bosta gori Schiara in Pramiper. Celotno območje bo zajemalo vsaj 30.000 hektarov.
V notranjosti parka bodo uredili naslednje okoliše: 1. področja integralnih naravnih rezervatov, kjer bodo ohranili naravno okolje v celoti in ki bodo služila samo preučevanju in znanstvenim raziska-
oeiezili nooenega uuvepa ^	sevanju u,	--------
bolezni je po mednarodnih zdrav- Vam; 2. področja splošnih rezer-
■% ’ ____«visNAms» »vini li Ha	i,; KrwVv cinfvr Hrvttf r»T\na nW-
stvenih pravilih možno menili, da je epidemija obvladana.
V	sporočilu ministrstva za zdravstvo je že rečeno, da bodo oblasti sprejele potrebne ukrepe, da ne bi prišlo do ponovnih obolenj prihodnje poletje. Vrsto teh ukrepov je že sprejel višji svet m zdravstvo, a o njih bodo v kratkem razpravljali na skupnih sestankih ministrskih funkcionarjev in deželnih odbornikov za zdrav sivo. Namen te akcije je* ,s stalno budnostjo in kontrolo pristojne oblasti skrbijo za izboljsa-nie zdravstvenih in splošno higienskih razmer v državi.
V	bolnišnicah v deželi Puglie je sedaj še 15 oseb. Za 11 od njih so raziskave pokazale, da ne gre za obolenja zaradi kolere. Štirje bolniki so še pod kontrolo. V prizadetih bolnišnicah so začenši s 27. avgustom zdravili 796 ljudi. Negativnih primerov je bilo 663, pozitivnih pa 129. Zaradi kolere je v deželi umrlo 9 ljudi.
V kratkem ustanovitev narodnega parka pri Bellunu
vatov, ki bodo sicer dostopna občinstvu, a jih bodo zaščitili tako da bo nairavno okolje ostalo nedotak-n.jeno; 3. rekreacijska središča, ki jih bodo namestili na lahko dostopnih krajih. Skupna površina teh središč ne bo smela preseči ene dvajsetmke celotne površine parka. Tudi v teh rekreacijskih središčih se bodo držali p-avila, da je treba zaščititi naravno okolje. Namensko pa naj bi služila za oddih in za vzgojo ljudi v tesnem stiku z naravo.
Ministrstvo za kmetijstvo bo imenovalo upravni svet, ki bo skrbel za vodstvo parka.
TRI DNI PRED VOLITVAMI
Predstavniki portugalske opozicije umaknili svojo kandidaturo
LIZBONA, 25. — Portugalska skupina demokratične opozicije CDE je sklenila, da ne bo nastopila na političnih volitvah, ki bodo 28. oktobra. Tako je odločila glavna skupščina stranke, ki noče biti soudeležena pri volilni farsi.
Z umikom CDE so kandidati vladne stranke «Accao Nacional Popu-lar» praktično že izvoljeni, saj nimajo tekmecev.
nekega židovskega aktivista, matematika Vladimira Slepaka, ko je hotel izročiti peticijo vrhovnemu sovjetskemu sodišču.
* * »
TURIN, 25. — Vse kaže, da so še štirje mladi Turinčani izgubili v Sahari. Odprava, v kateri je bila tudi neka ženska, je nameravala prečkati Saharo. Svojcem so fantje zadnjič pisali iz Tamanrasseta, nato so pa izginili brez sledu.
* » *
VIDEM, 25. — Odprava gorske reševalne službe je danes našla truplo nemškega izletnika Walterja Sigfrida, ki je izginil pred štirimi dnevi. Nesrečnež je iz še neznanih vzrokov strmoglavil v prepad pri Zemuli.
« * »
PHNOM PENH, 25. — Skoraj vsi sovjetski diplomati veleposlaništva v Phnom Penhu so še vrnili v domovino. Po mnenju političnih izvedencev naj bi to dokaz, da bo SZ v kratkem priznala Sihanukovo vlado za edinega zakonitega predstavnika kamboškega ljudstva.
se je dok obrnil v navpično smer proti pomolu (Santa Lucia) ter je delno zaščitil trajekt «Calabria», ki pripada družbi Tirrenia. Kmalu nato se je osebju pristaniškega poveljstva posrečilo privezati trajekt trdneje k pomolu.
Sporočajo, da se je motoma la-dif. «Nuova Ustica», ki pripada družbi Sirena potopila, in sicer zaradi trčenja z neko drugo ladjo. Mornarjem se je posrečilo, da^ so že prej zapustili ladjo. Ladjo «Conca d'ero» je zaneslo v del pristanišča, ki je namenjen športnim čolnom in ladjicam, od katerih jih je nilo več uničenih. Tudi deset motornih čolnov, ki pripadajo enotam javne varnosti, je bilo popolnoma uničenih. Med njimi je tudi izvidnica «Carrabm. Policijskim agent m se je posrečilo, da so zapustili čolne -ik pred nesrečo. Samu neki drugi izvidnici se je posrečilo, da je zaplula na odprto , morje. Ladja «Nuova Egadi», ki jè prav tako pretrgala vezi ob pomolu, ogroža ■trajekt «Canguro azzurro» Tudi neki drugi plavajoči dok na katerem
Velika množica se je zbrala pred indijanskim šotorom v rezervatu Pine Ridite da b* “ p°»tovila od svojega voditelja Pedra Bissonetta, ki je bil ubit pred nekaj dnevi v spopadu s policijo rezervata
II,,Z.ll.......i............................—....................................................................
«v	t	;	• 1
ZARADI POLOŽAJA ŽENSKE V DRUŽBI
Portugalski režim in družba na zatožni klopi
V Lizboni se je začel včeraj proces proti trem pisateljicam, ki so spisale «biblijo lemiaizma»
LIZBONA 25 - Danes zjutraj I obsuti s kopico protestnih pisem, s
» i«. .»««**“ m*** «S
RIM, 25. — Vse kaže, da bodo v kratkem uresničili zamisel na
rodnega parka v Dolomitih pri j	---------
Bellunu. Senatna komisija za kme- j LANCIANO, 25. — Fašistični aten-tijstvo, je namreč sprejela za tat na spomenik padlim v boju z konski osnutek, ki ga je predložil ! nacisti v Lanciami: ponoči je eks-sedanji predsednik senata Spagnol | plodirala bomba, ki je poškodovala li ter ga podprli razni demokrist- I ploščo z imeni padlih.
proces proti «trem Marijam». Gre za sodni postopek proti trem ženskam, ki je vzbudil veliko zanimanja in je istočasno razdvojil portugalsko javno mnenje. Tri Marije so namreč obtožene, da so objavile pornografsko in nemoralno knjigo, same pa trdijo, da so le objektivno in brez zadržkov prikazale položaj ženske v portugalski družbi.
Naslov knjige je «Nova portugalska pisma» in je izbor esejev, poe-mov, pisem in zapiskov. Tri Marije, ki imajo na verižici zdravniški simbol ženske (krogec s križem spodaj) so 35-letna Maria Fatima Velho Da Costa, 34-letna Maria Isabe) Barre-no in 35-letna pesnica Maria Teresa Morta. Njihova pravda je postala pravda vseh žensk na svetu. Številne predstavnice feminističnih gibanj so namreč dopotovale v Lizbono v svojstvu opazovalk na procesu. Portugalci pa so bili v teh dneh kar
sveta zavzela za usodo treh Marij. V Parizu in drugih mestih pa so ženske organizirale kolektivno branje «Novih pisem». Moški na te sestanke niso imeli vstopa.
O delu treh Marij, ki se zgledujejo po portugalskem klasiku iz 17. stoletja, je ameriška pisateljica in aktivistka feminističnega gibanja Faith Gillespie izjavila: «Feministično gibanje je doslej proizvedlo kopico letakov, parol, dogem in nekaj teorije. Ni pa še ustvarilo literarnega klasika. To vrzel so napolnile tri Marije, saj so sestavile biblijo feminizma, ker je njihovo delo istočasno univerzalno in izpovedno».
Knjiga «Nova portugalska pisma» je sestavljena po zgledu klasičnega romana «Pistna portugalske nune»
■r»	.	_________ « svili ilri rvo
dvorjaniku, ki je zavrnil njeno ljubezen. «Klasik — trdi Maria Barre-no — prikazuje življenje ženske v samostanu, «Nova pisma» pa prikazujejo, kako vse ženske živijo v skorajda samostanski osamljenosti».
Proces je vzbudil precej zanimanja tudi zaradi osebnosti treh avtoric Maria Teresa Morta je zelo znana pesnica, ki je imela že nekajkrat opravka s portugalsko cenzuro. Zaposlena je kot literarni kritik pri nekem lizbonskem večernem listu, pri katerem je zaposlen tudi njen soprog, predsednik zveze kronistov. Ostali dve Mariji sta se ločili od svojih soprogov pred kratkim in sta zaposleni na ministrstvu za poljedelstvo. Vse tri obtoženke so se rodile v Lizboni in vse tri imajo otroke.
Ker so predvidele, da njihova
Gre za roman napisan v obliki pe- 1 knjiga ne bo ušla strogi portugalski tih pisem, v katerih nuna Marianna cenzuri niso podpisale esejev in Alcoforado vzdihuje po francoskem I drugih prispevkov, iz katerih sesto-
ji knjiga. Tudi med zasliševanjem na policiji so kolektivno prevzele odgovornost za svoje delo. Priznavajo sicer, da je v knjigi nekaj erotičnega gradiva, odločno pa zavračajo obtožbo pornografije.
Po letu 1968, ko je parlament izglasoval zakon o državljanskih pravicah, se je položaj ženske na Portugalskem delno izboljšal, kljub temu pa ženska še vedno ne more postati sodnik ali pa diplomat (pred letom 1968 pa ni smela nadzorovati niti svojih dohodkov). Kljub temu pa tri Marije trdijo, da se borijo za osvoboditev in ne samo emancipacijo ženske. Maria Morta poudarja, da pomeni osvoboditev ženske odpravo moškega kot modela vedenja in svobodo ženske, da postane to kar v resnici je. V tej zvezi na-vaa podatek, medtem ko poljski in tovarniški delavec zaslužita 103 oziroma 60 escudov (1.700 oziroma 1020 lir) na dan, ženska za isto delo dobi le 43 oziroma 35 escudov na dan.
Deset mrtvih in štirideset ranjenih na avtocesti pri New York
NEW YORK, 25. — Gosta megla in spolzka cesta sta botrovali vrsti hudih verižnih trčenj na avtocesti «Turnpike», ki povezuje New York z letališčem v Newarku. Obračun tragične verige prometnih nesreč je 10 mrtvih in 42 ranjenih.
Odsek avtoceste Newark - Ridge-field, kjer so se pripetile najhujše nesreče, je bil zaprt prometu še 12 ur po verižnem trčenju, medtem ko so gasilci, agenti prometne policije in osebje Rdečega križa reševali ranjence iz skrotovičene pločevine. Poročnik prometne policije Thomas Messineo je izjavil, da v svojem življenju še ni videl tako grozljivega prizora. Kakih deset tovornjakov s prikolico, polnih bencina se je prevrnilo na razbite avtomobile in se vnelo.
Avtocesta «Turnpike» je ena od največjih ameriških prometnih žil in povezuje New Fork z industrijskim zaledjem. Dolga je okrog 300 km, ponekod pa ima tudi 8 stez.
Zaradi megle je prišlo do verižnih trčenj tudi na avtocesti v bližini Detroita. V nesreči je bilo ranjenih 33 ljudi.