Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroške ulice 6. „STRAŽA“ tzbaja r pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. naročnina listu: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K Četrt leta..................3 K Mesečno.................... l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih ozna-' nilih velik popust. Št, 3. Maribor, dne 6. januarja 1909. Letnik I. Slovenskim trgovcem in obrtnikom. v' Lanski boj za gospodarsko osamosvojitev na Sp. Štajerskem nam je odkril marsikatero nedostatnost na našem narodno-gospodarskem polju. Z žalostjo smo si morali marsikaterikrat povedati, da đoslednje izvajanje načela „Svoji k svojim“ ni mogoče, ker nam manjka narodnih, osobito tudi katoliško-narodnih trgovcev in obrtnikov. Toda žalost nam naših oči ni napolnila s solzami, da ne bi mogli jasno gledati v bodočnost. Spoznanje sedanjih razmer nam je marveč rodilo tem strožje začrtane načrte našega delovanja na to plat za najbližjo prihodnjost. Mi potrebujemo tesne organizacije katoliško-narodnih trgovcev in obrtnikov! Takšne nam je dose-daj popolnoma nedostajalo na Spodnjem Štajerskem. Ljudje našega mišljenja so nam najbližji in srce ter razum nas silita, da ravno nje podpiramo v prvi vrsti. Taka podpora pa je le mogoča, ako nam organizacija nedvomno imenuje naše ljudi. • Kakor bi nas 'vsakdo obsojal, ako bi se navduševali za naroč .e odpadnike in nasprotnike, tako nam tudi nihče ne more zameriti, ako si nočemo v liberalnih trgovcih in obrtnikih vzgojevati političnih gadov na naših pršili. Ze obstoječe in na novo osnovane slovenske izvedemo ločitev tudi med Slovenci do zadnje še dovoljene možnosti. Rezke in za marsikatero narodno srce bridke so te besede. .Vendar mi si lahko umijemo roke, mi smo nedolžni. Strankarski boj med brate so zanesli na Štajersko liberalci. Njih zadene vsa krivda, ako bo dosledna in skrajna ločitev imela tudi za tega ali onega Slovenca nepovoljne posledice. Že obstoječe in na novo se osnovane slovenske trgovske ter obrtne organizacije so krenile vse v liberalni tabor. S tem so nam naznanile, da ne računijo na podporo katoliško-narodnih slojev, da niso samo narodne organizacije, ampak tudi liberalne. Nočemo metati vsled tega kamenja na nje, pač pa nam je dan povod, da se postavimo na lastne noge. Ob enem so nam s svojo malomarnostjo pri izvršenih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico pokazale, da so narodno-politične zadeve v njih rokah slabo varovane. Slovenska katoliško-narodna organizacija trgovskega in obrtnega stanu na Spodnjem Štajerskem POBBI8TEK. Zagreb, Belgrad, in Sofija. Piše IVAN ROŽAN. (Dalje.) m V ^elgradu pač ni videti historičnega in starodavnega'skoraj nič. Nikjer ni več najti sledov starega Belega grada, ki ga je oblegal Lavdon z britkimi izgubami, da je prelita kri „gonila mlinske kamne tri.“ Edino stara že skoraj razvalini podobna trdnjava ob Kalimejdanu, belgrajskem mestnem parku, spominja nas na stare čase. Nad vztočnimi vrati („Zindan Kapija“) letna številka in L. II. (Leopoldus secundus) ter ime vzhodnih vrat „Karlove Kapija“ in obeh poznobaročni slog, katerega nam kaže tudi popolnoma slovenskim vaškim cerkvam podobna katedrala, sezidana v 18. stoletju, pričajo, da je bil Belgrad nekdaj posest avstrijska. Turških časov) zaostala priča pa je džamija z minaretom pod kraljevim trgom na južno-vztočni strani mesta. Ce je v Belgradu vsaj to malo starodavnosti ostalo, ne najdemo v Sofiji razven malih hišic z ori-jentalskimi „dučani“, kakor jih je tudi še dosti na severni strani Belgrada, zlasti blizu katedrale in kolodvora, na prvi videz čisto nič, kar bi nam povedalo, da ima to mesto kako zgodovino. Izvzeti je edino poslopja raztrešena po mestu, kakor staro cerkev sv. Sofije, ki je bila menda sezidana že v bizantinskih Časih in je pozneje služila kot džamija, in potem „črno džamijo“, sedaj kaznilnico, in narodni muzej, nekdaj veliko džamijo, ter še obstoječo in rabljeno džamijo na trgu Bašibanja. mora torej biti naloga najbližje bodočnosti. Trgovcem in obrtnikom se ni treba bati nobenega nepovoljnoga gmotnega nasledka, ako se bodo priklopili tej nameravani organizaciji. Mogočna kmečka in krščanskosocialna armada bo stala za njimi ter jih podpirala ne samo na deželi, ampak tudi v mestih in trgih. Trgovcem in obrtnikom, ki bodo popolnoma naši, hočemo pokazati najstrožjo disciplino v izvajanju gesla „Svoji k svojim.“ Mnogoštevilne naše vrste bodo ka-toliško-narodnim trgovcem in obrtnikom s svojim discipliniranim nastopom stotero povrnile, kar bi jim mogoče tuintam škodoval kak izostanek od liberalne strani. Ob tej priliki pa opozarjamo slovenske liberalne trgovce in obrtnike po nekaterih trgih in mestih, da preveč zaupajo svoji zaslombi med liberalci in da znajo doživeti huda prevarjenja. Število naših pristašev raste z vsakim dnevom, nasprotne vrste? se redčijo. Strasten nastop liberalnih trgovcev in obrtnikov proti naši stranki bo škodoval samo njim. To bodo občutili, ko izvedemo mi našo organizacijo. In da jo bomo izvedli, za to je porok naše dosedanje delovanje. Ne bojimo se ne boja in ne dela, za to je gotovo, da bo kmalu na Spodnjem Štajerskem vstala katoliško-narodna organizacija slovenskih trgovcev in obrtnikov! Poiitićhi pregled. . Novo ministrstvo. V dunajskih političnih krogih so mnenja, da se bo kabinet kmalu parlamenta-riziral. Krivo pa je mnenje, da se bo to zgodilo brez Cehov. Le Mladočehi bodo bržkone ostali na strani. Slov. ljudska stranka na Kranjskem je v seji dne 4. jan. sprejela soglasno protest proti imenovanju nemškega deželnega nadzornika. Za načelnikove namestnike so izvoljeni Andrej Kalan, Franc Povše in dr. Viljko Schweitzer. Sprejela se je naslednja resolucija: S. L. S. pozdravlja, da so se sprejeli vsi jugoslovanski poslanci v enotno „Narodno zvezo“ in parlamentarno tesno združili s kluboma katoliških narodnih Cehov in Starorusinov. S. L. S. poživlja svoje poslance, naj se skušajo združiti še z drugimi politično in narodno sorodnimi parlamentarnimi skupinami. „Slovansko središče“ pa naj ostane toliko časa v opoziciji, dokler se ne osnuje parlamentaren kabinet, ki bo jamčil, da bo mogla S. L. S. s pozitivno politiko uveljaviti svoja načela. Vse tedaj, kar je v Sofiji starega, je raztrešeno pö vseh delih mesta. Ce pa pridno iščemo, najdemo tudi res še marsikaj zanimivega. Tako n. pr. zapadno od nekdanjšnjega „Konaka“, to je palače turškega namestnika, sedanjega čarskega dvorca, dve majhni cerkvici, jedno blizu druge in obe v bližini bulevar-da Dondukovovega ter trga in katedrale sv. kralja Stefana, pa vendar tako skriti med hišami, oziroma v zemlji, da ju skoraj ne moremo najti. To sta cerkev Sv. Georgi (Jurij) in cerkev „Malka (to je mala) sv. Petka.“ Cerkev sv. Georgija je okrogla in meri v premeru kakih 7—10 metrov, v steni pa ima nekaj vdolbin, precej globokih in prostornih, tako da se poznajo navzlic debelemu zidovju tudi od zunaj. Karakteristično je v tej cerkvi, da so napisi po precej zamazanih, oguljenih in obrušenih slikah najstarejšega značaja — kakoršnega kažejo tudi veliko umet-nejše slike v cerkvi na Bojanu pod Vitošo planino (1 uro od Sofije), katere je dal napraviti „sevestokra-tor“ Kalojan za carja Konstantina Asenija in njegove" žene Prine okolu leta 1259, ki sta naslikana v cerkvi poleg sofijskega carskega namestnika Keiso-jana in žene mu Despine — napisani v grškem jeziku in seveda v grških črkah; te bi prisojal po zunanji Qbliki človek lahko 16. stoletju. Ker se pa morajo slike po svojem strogo bizantinskem značaju in po kolikor toliko umetnem delu pripisovati starejši dobi in ko cerkev kaže vso obliko starega baptisterija, kakoršne še vidimo v Italiji n. pr. v Pizi in Floren-ciji, in v Krakovu (cerkvica sv. Vojteha pa Rynku) ter celo na slovenskih tleh v Gosposveti na Koroškem, tu na južni strani cerkve v romanskem slogu z lepo galerijo, morda Š6 tudi kjersibodi drugod po Slo- Ali bo vojska? Milovanovičev govor je zopet poostril položaj na Balkanu. Razburjenje se je v Srbiji že precej poleglo, a sedaj je minister pomirjene duhove zopet zbudil. Gotovo pa je, da Milovanovič ne računi toliko na moč Srbije in Crnogore, kakor pa na pomoč Turčije. Bojkotno gibanje v Turčiji se še ni zmanjšalo, ampak se od časa do časa poostruje. Av-stro-ogrski poslanik grof Pallavicini je zopet opozoril velikega vezirja na posebno izrazite slučaje, v katerih so turške uradne osebe pri bojkotu sodelovale. Dostavljanje poštnih pošiljatev iz Avstrije se je šiloma preprečevalo. Ugled naše monarhije veliko trpi vsled tega, ker v Carigradu še vedno delujemo z opozarjanji in opomini, ne upamo pa se rabiti drugih represalij, ker ravno nočemo vojske. Toda nevarnost je, da bo Turčija tirala svoje sovraštvo do nas še dalje in potem ni izključeno, da pride na Balkanu do vojaških intervencij. Češki deželni zbor ne bo imel zasedanja, ker so se nemški češki poslanci na svojem zborovanju dne 4. t. m. v Pragi izjavili, da pojdejo v deželni zbor le takrat, ako se jim izpolnijo vse njihove zahteve. Zelo skromni ravno Nemci niso. Trgovska pogodba med Srbsko, Crnogoro in Angleško. Srbski konzul Ivanovič se je podal na potovanje. V diplomatskih krogih se govori, da je šel v Cetinje. Sodi se, da je to potovanje v zvezi z nameravano carinsko in trgovsko pogodbo med Srbijo, Crnogoro in Angleško. Ivanovič nosi s seboj predloge angleške vlade za omenjeno pogodbo. Seveda bi bila ta pogodba naperjena proti Avstriji. Uvoz iz Angleške v Srbijo in Crnogoro bi se vršil preko Soluna. To gospodarsko podpiranje bi imelo za posledico tudi politično pomoč Srbski in Crnogori od strani Angleške. Dogovori med Bolgarijo in Turčijo. Veliki vezir je vprašal bolgarsko vlado, če je voljna poslati ministra Liapčeva v Carigrad, da se nadaljujejo započeti dogovori med Bolgarsko in Turčijo. Bolgarska vlada do sedaj še ni odgovorila. Intervencija Rusije v Perziji. Rusija se je v sporazumu z Angleško odločila, da bo posredovala v Perziji. Ta sklep je storila Ruska vsled napada re-volucionarcev na šaha. Prisilila bo pa tudi šaha, da napravi reden proračun in izvede potrebne reforme. Francoski senat. Ena tretjina senatorskih mest se je morala potom volitev na novo zasesti. Zmagali so vladinovei. Tudi ministrski predsednik Clemenceau je zopet izvoljen. venskem, sodim jaz, da so napisi z slikami in poslopjem vred nastali v 8. ali 9. stoletju. Tudi sofijska tradicija ve povedati, da je ta cerkev starejša od stare na pol podrte katedrale na vztočni strani carskega dvorca, po kateri je dobilo mesto bržkone od Grkov ime Sofija, ki je danes pri Bolgarih in tujcih obče v rabi; kmetje v Stari planini še dandanes pravijo mestu Sredec, kakor ga nazivamo radi tudi mi Slovenci. Tudi to ime je prvotno grško. Stare ženkice, ki so prodajale v ti cerkvi svečice, so mi pravile tudi, da je bil ma mestu, kjer stoji zdaj njemu posvečena cerkvica, nekdaj mučen sv. Jurij. Tega starčicam sicer nisem hotel sam pri sebi verjeti, ker veih, da vsaj katoliška legenda stavlja sv. Jurija nekam v Azijo, no pa tega jim nisem pravil. Opozorile so me tudi na majhen kovčegič v neki vdolbini, na katerem so gorele svečice: bila je to otroška krstića. Temu sem se seveda čudil; razložilo se mi pa je, da se kapela sv. Jurija rabi sedaj dostikrat za mrtvašnico. Kako se svet spreminja! Nekdaj'si bila cerkev sv. Jurija, krstišče, ko so pri krščeranju ljudi še potapljali pod vodo, in si uvajevala otroke v življenje in vero, in starejše pogane pa vsaj v novo krščansko življenje, sedaj pa si revnim popotnikom na ti zemlji zadnja streha, prej da jih objame hladni grob! Mimogrede omenjeno, je v tej kapeli po svoji smrti tudi počival knjaz Aleksander tako dolgo, da se mu je sezidal krasni mavzolej, ki stoji pod Borisovim parkom blizu spomenika „carja osvoboditelja“ nasproti carskemu zverinjaku. Dandanes spominja na to še precej lepa in „evropejska restavracija „Aleksander Battenberg“ tik cerkve, Cerkvica baje še dandanes služi za službo božjo Grkom in se tudi Stran 2. STRAŽA. 6. januarja 1909. n —«■■«an—n—ww■'■ IM N ■ ■"■« I«|>—■— Maroko. Zastopniki vseh držav so pripoznali Mulej Hafida za sultana maroške države in mu to naznanili v skupnem pismu. Raznoterosti. Imenovanja pri sodniji. Višje deželno sodišče za Štajersko, Koroško in Kranjsko je imenovalo dosedanjega kanclista pri okrožnemu sodišču v Mariboru gospoda Antona Pungratschitscka sodnim ofi-cijalom istotam. On je zelo hud posilinemec, kar znači že njegovo ime. Častno medaljo za 401etno zvesto službovanje je dobil poštar v Mozirju gospod Anton Goričan. Na naslov poštnega ravnateljstva. V soboto zjutraj kmalu po 8. uri je oddal nek gospod na glavni pošti priporočeno pismo s slovenskim naslovom. Gospodični, ki je prevzela pismo, pa to ni bilo všeč in je čutila potrebo podučiti gospoda z besedami: „Hier auf deutschem Boden muss man deutsch schreiben.“ Pričakujemo od poštnega ravnateljstva, da bo podučilo dotično gospodično, da mora, ako hoče službovati na pošti v Mariboru, sprejemati pisma s slovenskimi naslovi brez vsakih neprimernih opazk. Za nami. Po našem vzgledu namerava tudi celjski v dnevnik upeljati v svojem listu posebno rubriko „Obrambni vestnik.“ Nas bo veselilo, če se bodo liberalci vsaj na ta način dali vzdramiti iz letargije, v kateri so se doslej nahajali napram obmejnemu delu. Parturinnt monies ... in rodil se je „Narodni dnevnik“. Po obliki je prejšna „Domovina“, po vsebini pa globoko pod njenim nivojem. Prvi programatični članek je tako plitev, da je celo med liberalci upravičena misel, da bo Narodni dnevnik v istini le dnevni dokaz duševne siromaščine naše liberalne stranke. Le en citat iz prvega uvodnika! „Kultiviran človek, ki drži količkaj na duševno snažnost, se ne bode obotavljal izdati nekaj desetic na leto, da si oskrbi milo za umivanje.“ — Za razglašanje takih novih, duhoyitih idej je trebalo zares posebnega dnevnika in v njem v to svrho posebnih uvodnih člankov! V očigled take plitvosti že v prvi številki novega dnevnika pač ni bilo potrebno posebno povdarjati, „da se bodemo poslužili pri našem velikem (') delu v prvi vrsti vrlih političnih de lavcev, ki nam jih daje na razpolago organbacija „Narodne stranke na Štajerskem.“ Zadružni tečaj V Celju. Za obisk zadružnega tečaja v Celju seje prijavilo okrog 60 mož in mladeničev iz celega sp. Štajerskega. Izmed teh se je podelila 30 udeležencem podpora, nekaterim dajo podpore domače posojilnice. Tečaj se začne v p&ndeljek 11. t. m točno ob 8. nri zjutraj v hotelu „beli vol“ v Celju. Vdeleženci kateri so dobili podporo, imajo preskrbljena stanovanja v hotelu „beli vol“. Vsi drugi udeležeuci, kateri želijo da se jim preskrbijo stanovanja, naj se takoj obrnejo na Zadružno Zvezo v Mariboru. Rezervniki ne dobe za leto 1909 dovoljenja za potovanje v inozemstvo. Vsi oni rezervniki in nadomestni re-zervniki, ki bi se pritegnili letošnjega leta lahko k izjemni aktivni službi, in ki prosijo za oprostitev orožne vaje v ta namen, da bi potovali v inozemstvo, ne dobe potovalnih listin, Vsi drugi rezervniki, ki prosijo za oprostitev orožne vaje, dobe le v najpotrebnejših slučajih dovoljenje. Resna ponudba. Vsa „brzojavna in telefonična poročila“ celjskega dnevnika so taka, da si mi upamo resno stavo, da nobena ni prišla v Celje po brzojavni ali telefonski žici. Hitro in dobro informiran list! Štaj er sko. Celje. Prevzv. g. knezoškof dr. Mihael Napotnik je daroval 5UOO K kot ustanovo, katere obresti bodo dobivali slabo plačani organisti lavantinske škofije. Za ta velikodušni dar bodi prezv. g. knezoškofu izrečena najtoplejša zahvala. — „Podpornemu društvu organistov“ je podaril preč. g. Jurčič, dekan v Vuzenici 50 K. Srčna hvala! Tudi več dragih gospodov je poslalo darova društvu. Imena bodo v kratkem objavljena. Karol B i var, predsednik. Celje. Dne 28. dec. se je pri nas ustanovilo društvo za varstvo in preskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju. Predpriprave za ustanovitev društva sta izvršila gg. vikar Gorišek in dr. Schwab. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo prav lepo število Slovencev. Vpisalo se je takoj 47 članov. Predsednikom društva je bil izvoljen g. dr. Schwab, njegovim namestnikom pa g. sodni svetnik Erhatič. Nadalje so v odboru med drugimi tudi gg. vikar Gorišek, Levstik in dr. Slavič. Potrebno je, da rodoljubi v vsakem sodnem okraju takoj ustanovijo enako društvo, ako ga še niso. Ta društva so v socialnem oziru velikega pomena in imajo dalekosežne namene. Poljčane. Novo ustanovljeno izobraževalno društvo ima v nedeljo 10. januarja po večernicah svoj shod, kjer se bo govorilo o namenu in pomenu društva in se bo izvolil odbor. Pridite v obilnem številu! Govoril bo bogoslov, profesor dr. Hohnjee. imenuje „grška“, sezidali so jo bržkone prvi ozna-njevalci svete vere na Bolgarskem, pod knezom Borisom ali pa še preje. Krščujejo pa iztočniki še dandanes tako, kakor se je krščevalo v starih kristjan-skih časih, samo' da krščujejo seveda otroke, ne več odrasle. Ker sem si slučajno tak krst pogledal, cenjenim čitateljem' in čitateljicam o takem krstu tudi lahko nekaj povem. (Dalje prihodnjiö.) Pilštanj, t Nadučitelj Ježe Čižek. Na Novega leta dan smo položili v hladni groo moža, kateremu ni zlahka najti vrstnika. Bil je ta mož globoke vere ia iskrene po božnosti, požrtvovalen rodoljub in daleč navkrog znan zgled ljubeznivosti in gostoljubnosti. Kakor je bil povsod v čislih kot zgleden kristjan ia plemenit človek, tako je bi! posebno v katoliških krogih spoštovan in v časti kot redek pornnk tiste lepe dobe, v kateri je vladala popolna harmonija med učiteljstvom in duhovništvom in sta duhovnik in učitelj roko v roki delala za krščansko izobrazbo in narodno probujo našega ljudstva. V srce nam je žal, ko vidimo da se vrsta teh plemenitih mož redči dan za dnevom. Da je naše ljudstvo takim učiteljem globoko hvaležno, pričal je uprav veličastni pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica. Saj je skoraj ves sedanji zarod na PiljŠtanju hodil k rajnemu g. Čižeku v šolo in zato ga je tudi spremljal k zadnjemu počitku. Sprevod je vodil ob navzočnosti 8 duhovnikov, med katerimi sta,bila tudi dva sinova rajnega, jareninski dekan in slovenjegraški mestni župnik, kozjanski dekan Tomažič, ki so je od rajnika poslov;! z ganljivimi besedami. Pri hiši in na pokopaiišču so učitelji v zvezi z duhovniki zapeli žaiostinke. Pogreba se je v obilnem številu udeležilo uraduištvo in tudi deželni poslanec g. dr. Jankovič, ki je bil tudi prisoten pri smrti rajnikovi ter mu je zatisnil oči. Z iskrečim sožaljem, ki ga izražamo sinovoma dtihovnikoma in hčeri gospe nadučiteljev! Germovšek združimo željo, naj bi plemenitemu rajniku svetila večna luč. Velenje. Zelo razburjena sta pri nas oba trgovca, ki govorita rada samo po „tajč“, Tischler in Wutti. Ko sta slišala pred prazniki, da prevzame z novim letom trgovec Vaienčak Lagerjevo trgovino, sta imela kaj slabe urice. Gospod Vaienčak, zakaj ste vendar prišli med prazniki v Velenje, čakali bi bili vendar še nekaj dni, da bi ne zagreniti obema veselih dnevov! Kmetje, veste, kaj je celo rekel eden izmed teh dveh: Prodajal bom bbgo pod vsako ceno. To je pač hvalevredno; če je Vaienčak s svojim prihodom samo to dosegel, da ne bodo trgovci Velenjski prodajali blago, kakor se jim ljubi, je mnogo dosegel in zasluži, da ga vsi podpiramo. Velenje. Nemška šola v Velenji se nam zdi tako, kakor kaki otok, kjer se zbirajo obupajoči in kličejo od vseh strani pomoč. Le z veliko težavo zbobnajo otroke skupaj, da napolnijo male sobice. Železničarji in Lappovi hlapci morajo dati na komando svojo deco v ponemčevalnieo. Opozarjamo drž poslance, da zahtevajo odločno slovenskih vsluž-bencev na postajah v slovenskih pokrajinah. Treba je domačinom samo nekaj let poučevati nerazsodne ljudi in zgodilo se bode, da bodo nemškuiarčki napravili iz tega po-slopja, kjer se potnrčujejo otroci, nekaki muzej, v katerem bodo shranjevali spomenike na vse Velenjske nemškutarje. Zato moramo strogo grajati učitelja slovenske tamošnje šole, ki bi celo nekdaj rad postal nadučitelj, da ne varuje teženj slovenske šole. Če pride nerazsodni kmet vprašat za svet v katero šolo naj pošlje otroka, ga lepo pouči in razloži pomen stare šole, ne pa mevža*to cincati sem in tja in slednjič dotičnemu reči: „Napravite, kakor hočete*. Tako učiteljevo postopanje nasprotuje težnjam lastne šole, kaže pa v; prvi vrsti, da tak učitelj ni na mestn na tako vročih tleh, ker ne spolnjuje svojih narodnih dolžnost j. Treba je možatosti in odločnosti! šaleška dolina. Kaj bo neki s to nekdaj tako lepo dolino? Griči se nižajo, močvirja nastopajo, hiše pokajo; stari ljudje že govorijo med seboj, da se bliža sodni dan. Zares se čudimo, da oblast ne vidi preteče nevarnosti za dolino. Kaj pomaga to, če gospod Lapp odkupi kako ped zemlje, kjer se vse pogrezuje! Če bode to šlo tako dalje, bodemo imeli v dolini v dvajset letih jezero. Občine se naj pobrigajo in skušajo skupno z okrajnim zastopom braniti interese celega okraja. Vzamite si V2gled na vstrajnem posestniku Gorjanu iz Stare vesi, ki ni prej miroval, da je našel pravico in dobil primerne odškodine za svojo hišo. Javnim zastopom pa mora biti na skrbi splošni blagor cele doline v bodočnosti, ne pa odškodnina tega ali onega posestva. Kapele pri Brežicah. V našem K. s. izobraževalnem društvu je predaval na dan novega leta domačin g. jurist Andrej Veble iz Dunaja, član dijaške zveze. Govoril je o potrebi izobrazbe sploh, posebno pa z ozirom na naš maloštevilni narod, ako se hoče vzdržali napram svojim brezobzirnim nasprotnikom. V,sporedno s splošno izobrazbo je nujno^ potrebna za naše kmete strokovna, ki se mu naj da že v ljudski šoli, v zimskih tečajih in kmetijskih šolah. Krvavo potrebujemo svoje slovenske univerze, kar nam je slikovito pokazal iz žalostnih dogodkov polpreteklega časa v Giadeu in na Dunaju. — Društvena soba je bila natlačeno polna samih mož in fantov, ki so z glasnim odobravanjem sledili g govorniku. Hvala za lepi in podučen govor? Odbor društva odpošlje resolucijo z slov. visoko šolo v Ljubljani. Pesnica pri Mariboru je postaja glavne proge južne železnice, ki veže Dunaj s Trstom. Namen vsake- železnice je gotovo, prevažati ljudi, živino in blago, in čim več takega dela ima, tem več tudi velja. Zato so postaje tudi navadno na takih krajih, kjer se nahaja mnogo naselbin, in se tudi vse stori in preskrbi, da na postajo lahko do-hajajo in odhaj. jo ljudje in 'živali ter se ddvaža ali odvaža blago. Kako pa je na Pesnici ? Pridi, poglej in se čudi! Od železnice zapadno ležeči kraj: so s poti in gladkimi cestami lepo preskrbljeni; za župnije Jarenina, Sv. Jakob in druge za njimi ležeče župnije Slov. goric pa je železnica in postaja dobesedno zaprta. Lahko prideš sem kadarkoli hočeš, podnevu, ponoči, po zimi, po leti, v grdem ali lepem vremenu, vselej in vedno najdeš zaprto pot, ki naj pelje preko železnice v Slovenske goriee, in sicer na obeh straneh postaje. Vsaj pisec teh vrstic je že gotovo svojih stokrat tako naletel, pa se pri tem vsakokrat vznevoljil, ko se je moral ali pod drogom vpogibati do blatne zemlje ali ga pa pre-plaziti. Naravnost vjezljivo pa je, če tu in tam ravno pred omenjenim plotnim drogom tovorni vlak tudi do pol ure kakor nalašč stoji in nikogar ne izpusti na drugo stran železnice Vs iiiliti se ti morajo bolehni ljudje ali starčki, _ ki se morajo pred to „železno kačo“ tako globoko priklanjati in se nehote pred njo producirati s svojo telovadbo. Kje je vzrok tema ? Ali ne ve železniška uprava, da se hočejo tudi prebivalci Slov. goric v. žiti po železnici, ali je pa do zdaj še ni nihče opozoril, da gre preko železnice javna pot, ki je ne sme metu nič tebi nič zapirati. Občine, možje, povzdignite na merodajnem mestu svoj glas, da se kmalu taki oviri odpomore! — O grozni poti in cesti pa, ki pelje po 1 železnico na poätajo, vam bom pa o priliki sporočal. Središče. Občni zbor družbe za zidanje oziroma razširjenj e žnpne cerkve sv. Duha pri Središču se bode vršil jutri na dan sv. Treh Kraljev po tečernicab v stari šoli s sledečim vsporedom: a) Nagovor načelnika, b) poročilo tajnika o delovanju odbora leta 1908. c) poročilo blagajnika, d) volitev novega odbora, e) raznoterosti. Načelnik. V Cirkovcah pri Pragerskem hočemo tudi imeti mogočno stražo za čast in ugled S. K. Z V ti namen se je nas dvanajst posestnikov s svojo mož-besedo zavezalo, neustrašeno „Stražo“ ne samo naročiti, ampak tudi plačati. G. urednik sprejmite to veselo vest-kot čestitko k novemu letu, sporočite jo še dragim naročnikom ter jim povejte, da korajža velja in zmaguje tudi v novem letu. Mi poljanoi na cirkofškem žitorodnem prostranem polja se prijateljev veselimo, neprijateljev se pa ne bojimo! Slovenske gorice. Čudno so suče svet. Vlada vedno daje ukaze, da deluje duhovništvo in učiteljstvo proti pitju žganja; sama pa dovoljuje vedno več žganj arij po vseh krajih. Cesto se pripeti, da občina odkloni prošnjo za žganjarijo, kar je popolnoma pravilno, toda politična oblast navadno dovoli žganjarju prodajati „fuzel.“ To je naravnost nemoralno, če se na ta način postopa, samo da pride nekaj krajcarjev davka več v državno blagajno. Zupani na deželi,-vsem žganjarijam zadajte smrtni udarec; v Mariboru in zlasti Ptuju naj pa oblast zapre vse te velike žganjarije, ker so povzročili s svojim fuzelnom že toliko zla pri okoliškem ljudstvu. Zastrupila sebe. V Bregu pri Ptuju se je zastrupila neka mlada -oskrbovalka z lizolom. Vzrok samomora Je bil menda ta, ker je njena gospodinja bila obsojena na nekaj let ječe zaradi goljufije. Občuia Pernice je pri zadnjih volitvah padla v po-silinemške roke Sedaj je dolžnost tamošnjih zavednih Slovencev, da takoj začnejo % delom, in pri prihodnjih volitvah popravijo, kar so sedaj zamudili. Kranjsko Ljubljana. Tržaška Narodna delavska organizacija je tu ustanovila svojo podružnico. .Ustanovni shod se je vršil v nedeljo. Ljubljana. Pretečeno leto je umrlo v Ljubljani 1207, oseb, 78 manj nego leta 1907. Zadružni: dom. Dne 27. grudna so imeli v Zagorju ob Savi lepo svečanost. Blagoslovil in otvorili so lepo stavbo „Zadružni dom“. Svečanost je prav lepo vspela. Novi dom, lična stavba bo v veliko korist prebivalcem. Korošico. 0 novem dež. nadzorniku piše „Slovenec“, da je bil v času svojega službovanja v Ljubljani znan po svoji vse-nemški zagrizenosti. Tedaj ss nismo motili. Pripravljajmo se. na najljutejši boj! „Sl. Narod“ ve pa povedati, da je bil nekdaj učitelj na ljublj. šulf. šoli. Tako, tako! Tedaj še profesorskega izpita ne in nadzornik ! Tako more seveda samo najhujši naš sovražnik avansirati ! Celovec. V zborovalnici „Koroške obrtne dvorane“ je V dne 26. decembra predsednik obrtniškega društva Hinterhiiber odlikoval z društveno svetinjo Ferdinanda Maderja, Melodija Lajtnarja in Janeza Košiča. Mader in Lajtnar služita že 25 let kot sedlarja pri Kr. Neuverju, Košič pa ravno tako dolgo v jesihariji Barbolani v Št.' Ropretu. Mader in Lajtnar sta dobila tudi od navzočega gospodarja župana Neuverja precejšnji denarni svoti. Celovec. Desetletnico je dne 27. dec. preznoval naš dež. zavod za slepce. Ob enem se je priredila tndi slavnost cesarskega jubileja in božičnica. Navzočega je bilo mnogo občinstva. —- Cuje se, da se bode ustanovil tudi delodajalui zavod za odrasle slepce. Žalostno in karakteristično za naše razmere je, da se celo največjim revežem na svetu, ubogim slovenskim slepcem na tem zavodu, kakor na vseh deželnih zavodih (za gluhonemce, poboljševakiici itd.) jemlje s silo materinščina. 7 letni revčki že od prvega dne, ko ustopijo, ne slišajo ničesar nego- nemščino. Kako se mora ravnati ž njimi, prej da se jim utepejo najpotrebnejši nemški izrazi, si vsakdo lahko misli. Celovec. Na dan sv. Štefana je pevsko društvo „Frohsinn“ imelo pri Grömmerju svojo „Weinachtsliedertafel“ z božičnico; na isti večer je svojo božičnico imelo pri Land-wirjn društvo „D’ Drahrer“. Zadnje podpira se svojimi dohodki šolsko mladino, — če le ne v slovenskih krajih v našo pogubo! Trdanjeves pri Celovcu. (Že zope; odpadnik?) Tudi pri nas imamo učitelja, ki še ni pozabil, da je rojen Slovenec, to je gospod Avrnik. Ziato ga „kot odpadnika od nemštva in proste misli“ preganjajo sončitUji posilinemci in ga tožijo ter obdelujejo v „Prostih glasovih“ kot klerikalca itd. Otoče pri Celovcu. Dne 28. dec. se je na poboljše-valnici za decke napravila božičnica za gojence. Prisostovala sta dež. glavar grof Goess in dež. predsednik baron Hajn. Plibrk. Pri nas je bil odličen s srebrno svetinjo in častno diplomo za 25 letno zvesto službovanje Luka Leskovar, ki je že 25 let pomočnik pri kovaču Andr. Vejčo. tukaj. Nečajna na Zilji. Dne 23. so učitelji z nekimi dobro-vori napravili pri nas božičnico za šolsko mladino. Na gornjem Koroškem težijo, da so potoki in reke tako plitve, da se vrane kaj rade rede z ribami, posebno s postromi v potokih, ki jih v plitvicah lahko lovijo. Šullerajn je dobil meseca grudna od občin: Sv. Heme K 10.—, St. Rupert K 10.—, St. Vid K 20.—, St. Paternjana K 74.80. Razven teh je dal še J. Riebler v Spitalu K 10.—. Skup K 124.30. Slovenske občine, ali vi kaj dajate za naša obrambna društva? Katera izmed vas je dala že kaj za „Učiteljski dom“ itd.? Izprašajte si vest, gospodje odborniki! Primorje. Trst. Narodna delavska organizacija je priredila v nedeljo protestni shod radi preloma pogodbe paroplovnega društva „Dalmatia“, sklenjene s slovenskim konsorcijem za razlaganje parnikov. Po shodu je šlo kakih 600 udeležencev demonstrirat po mestu. Sli so pred namestništveno palačo in žvižgali in kričali proti namestniku. Aretiranih je bilo 43 Slovencev. Trst. Iz garnizijskih zaporov je pobegnilo pet vojakov. Dosedaj jih še niso našli. Pazin. Ker je bil poslahec Mandip izvoljen v dveh okrajih, je sedaj odložil en mandat. Politično društvo za istrske Hrvate in Slovence je postavilo mesto njega za kandidata dr. Ivana Poščiča, odvetnika na Voloskem. V Gorici nimajo vode. Gorica že od nekdaj trpi na pomanjkanju vode. Bosebno pa občutijo Gor ričani to pomanjkanje zadnji čas. Vsi j^vni vodnjaki — katerih je le malo — so preobloženi z ženskami, ki čakajo na vodo. Da bi pa laški mestni očetje kaj storili v tem pogledu, o tem ni niti govora. Župan Bombig (prav Bombic) je o priliki svoje inštalacije sicer obljubil, da bo skrbel za vodo. Ali dosedaj o tem še ni ne duha ne sluha, čeprav je minulo od' tedaj že nekaj mesecev, Seveda, mestnim očetom je bolj pri srcu italijanstvo Gorice, kot pa meščanom preskrbeti dobre pitne vode. Drage baki jade si pustijo prirejati, za delo v blagor meščanstva jim pa ni mnogo mar. Ko bi ves tisti denar, ki so ga potrosili za razne načrte vodovoda, prav porabili, bi že davno imeli dober vodovod. Na Krasu so se zvezali župani vseh občin v okrožju Sežane v samostojno zvezo. Zveza je liberalna. Razgled po svetu. Napad na pošto. V Stolnem Belgradu je vdrl maskiran ropar na pošto in zahteval od uradnikov z napetim samokresom v roki, naj mu izročijo denarna pisma, v katerih je bilo 58.000 K. Ropar! je nato ustrelil enega uradnika, slugo pa ranil. Temu se je posrečilo s pomočjo drugega sluge vreči roparja na tla in mu vzeti samokres. S tem sta ga potem tolkla toliko časa,» da je bil mrtev. Policija je v njem spoznala Stelaha Kerna, slugo v poboljševalnim v Stolnem Belgradu. Nove znamke. Zjedinjene države ameriške so vpeljale nove znamke. Do sedaj so bile v rabi one znamke, ki so imele naslikane obraze slavnih mož in predsednikov od leta 1847 sem. Nove znamke bodo samo v vrednosti do enega dolarja izhajale in bodo imele upodobljene obraze Washingtona in Benjamin Franklina. Najstarejši popisani papir. Londonski muzej se lahko ponaša s tem, da ima neki dokument, ki je pisan iz leta 1216. To je najstarejši popisan papir v Evropi. V nemškem državnem arhivu imajo pač še starejše listine iz X. in XI. stoletja, ki so pa arabskega izvora. Najstarejši, do sedaj v Nemčiji poznano pismo je iz leta 1302, in ga hrani državni arhiv v Aachenu. Upor v Nikaragui. V srednjeameriški ljudo-vladi je nastal upor, ki je naperjen proti predsedniku Zelaya. V ta namen so se združile tudi druge srednjeameriške državice Honduras, Guatemala in San Salvador. Združile so svoje vojske in jih poslale proti meji Nikarague. Vlaka sta trčila vkup. Na progi Bazel-Pariz sta trčila vkupaj brzovlak in osebni vlak, pri tem sta ponesrečila, dva železniška uslužbenca in trije potniki. Generalni guverner. General Fresl je imenovan vrhovnim guvernerom za Kijev, Podolijo in Vol-binijo. i Državica brez dolga. Tako srečna državica je mala kneževina Reus. Ona ni samo brez dblgov, nego ima še nekaj milijonov čistega prebitka. Eksplozija. V budapeštanskem parnem kopališču se je razpočila glavna odvodna cev parnega kotla. Vroča para je poškropila tri uslužbence in jih težko ranila, Jeden ranjencev je podlegel svojim opeklinam. Požar gledališč' v Petrogradu. Petrogradsko gledališče „Štnclia Povarskoi“ je popolnoma pogorelo. Požar je nastal malo pred predstavo Ogenj je bii tako velikanski, da je tndi y bližini se nahajoča ženska univerza, pričela goreti. Vzrok požara je še neznan. Napad na francoskega predsednika Falieresa. V Parizu jo brezposelni natakar Mathies n-pade! na cesti predsednika Falieresa, ga zgrabil za vrat ter ga začel davil Predsednikovi spremljevalci so vrgli napadalca na tla in ga držali toliko časa, da sta došla policijska agenta, ,ki vedno sledita predsedniku, ter ga aretirala. Napadalec najbrže ni zdrave pameti. V Belgradu so dne 2. prosinca položili k večnemu počitku umrlo našo rojakinjo, slavno gledališko umetnico Velo Nigrinovo. Porodila se je v Ljubljani in je bila od leta 1882. angaževana na belgrajskem gledališču, odkoder je prišla tudi večkrat gostovat v Ljubljano. Naj živi spomin na vrlo in vzorno Slovenko! Njega svetost papež Pij X. je daroval za žrtve vsled potresa znesek en milijon l r. V bolnišnici sv. Marije je pustil preskrbeti petsto ranjencev na vatikanske stroške. Vode primanjkuje že sedaj po raznih mestnih vodovodih kakor na Dunaju tako že tudi v Zagrebu. Povsod je vzrok premajhna napeljava cevi pri polaganju. Ruski konzulat za Prago. Praški mestni svet je dobil v zadevi ruskega konzulata dopis od vnanjega ministrstva seveda v blaženem nemškem jeziku Mestni svet je takoj zavrnil dopis in je zahteval odgovor v češkem jeziku. Tako je prav! Saj smo vsi Slovani enako pravni v naši državi, torej zahtevajmo in smo dolžni zahtevati, da nas tudi višje oblasti vpoštevaja in dopisujejo v našem jeziku. Tako mora biti! Književnost in umetnost. Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo nosi letos na pročelju tudi latinski naslov: Folinm officials Dioecesis Lavantinae. Vsebina prve številke je: Rešitev novih dvomov glede dekreta „Ne temere“. — Poduk o zakramentu svetega zakona. — Urni red za posamezne sicer šole proste četrtke. — Pastoralna konferenčna vprašanja za leto 1909. — Teo logična vprašanja za leto 19,i9. — Župnijski izpiti za leto 1909. — Sveta olja. —- škofijska naznanila. Spomini na francosko delo. Ob stoletnici Napoleonove „Ilirije“ namerava „Matica Slovenska“ izdati „Zbirnik“ o zgodovini naših dežel v tedanji dobi. Važen godovinski vir pa je ustno sporočilo narodovo, ki se izraža v raznih pripovedkah, anekdotah, pesnnh. Zdaj je še najti mnogo blaga te vrste med ljudstvom, a skoro bode izginilo popolnoma. Da otme pozabljivosti ljudske spomine na francoske čase, je sklenila Matica, jim posvetiti posebno knjigo. Zato nujno prosi svoje člane, da bi blagovolili sodelovati pri nabiranju tega narodnega blaga. Vpoštevati je zlasti: pripovedke o bojih s Francozi, narodne pesmi o Napoleonu in Francoz h, pregovore, pisma in zasebne rokopisne podatke, krajevna imena, narodne izraze (morda tudi običaje), ki so francoskega izvora (n. pr. „mčr“, „fronk“), tudi podobe, orodje, knjige in napise iz francoske dobe, izkratka vse, kar je še preostalo sledov nekdanjega francoskega vpliva na zgodovinski razvoj našega naroda. — h črnomaljskega okraja nam je že došla zbirka takih spominov; treba jo je le še izpopolniti s poročili iz drugih krajev naše domovine. Vsako poročilo bode dobro došlo Ono gospodo in društva, ki bi hotela prevzeti nabiranje tega gradiva v svojem okraju, prosimo, naj na manijo svoja imena „Matici Slovenski“ v Ljubljani. Odbor „Mat. ölov“. Najnovejše novice. Somišljeniki na delo! Število naših naročnikov vedno bolj raste. Vsak dan se oglasi veliko novih naročnikov. Vendar bi se naročniki množili še veliko bolj, ko bi vsak somišljenik storil svojo dolžnost. Zato pa vsi somišljeniki na noge, na delo! Pojdite od hiše do hiše in agitirajte za „Stražo!“ Cim več naročnikov in sotrudnikov bo, tem lažje bo „Straža“ izvrševala svoj program. Praznik sv. Treh kraljev, naj bo dan agitacije za „Stražo.“ Slovenski poslanci, pozor! Iz Gradca se nam piše: „Stališče novega deželnega šolskega nadzornika prot. Belarja je na Kranjskem nevzdržljivo. Vsled tega vlada misli na to, da bi ga dala štajerskim Slovencem, in umakniti bi se moral sedanji deželni šolski nadzornik Končnik. Vlada upa, da ne bo pri štajerskih Slovencih našla mnogo odpora, osobito, ker se je Narodna stranka doslej držala popolnoma rezervirano v vprašanju novih šolskih nadzornikov. Maribor. (Beda naših gimnazijcev). Te dni sein po naklačju zvedel da nek slovenski četrtošolec dva dneva v tednu nima obeda. Ker se mi je to čudno zdelo sem vpraševal dalje in sem zvedel, da jih ni manj nego 21, kterim manjkajo diiloma obedi deloma večerje. N<>šel sem v I. b in c razredu 6 učencev, kterim manjkata po ž obeda, 2 učenca* kterima manjkajo po 3 obedi v tednu in enega učenca, kteri vseh 7 dni v tednu ne obeduje. Razna teh sem še našel od II. b do VII. razreda 2 slovenska učenca, kterima manjka po 1 obed, 6 kterim manjkata po 2 obeda, i,kteremu manjkajo 3 obedi, potem 'je še 1 brez 4 cbedov in 1 brez 6 obedov; nek šestošolee pa nima nikdar večerje. Prašavšemu se mi je seer povedalo, da je vsako leto Lko, ampak to je jako žalostno in čramotno za nas Slovence; skrajni čas je, da se t$ka bedi odpravi. Naj vsakdo pomisli, kaj se pravi sedaj v britki zimi biti 'brez toplega obeda, in to morajo ljudje trpeti v dobi, ko se razvijajo, in mladina, ki je nada našega nar: da ! Zaradi tega prosim mariborske rodoljube, ki so volje podpirati kterega dijaka z obedom ali večerjo, naj to blagovoljo naznaniti meni. Slovence izven Maribora pa prosim, da mi pomorejo z denarjem, da revnim dijakom kupim obede v dijaški kuhinji. Pripomnim, da vsak obed v dijaški kuhinji stane 30 vin. Tudi najnižje darove rad sprejemam * imena dijakov in jih bom objavljal v časnikih. Dr. Ivan Arnejc, c. kr. gimn. učitelj Maribor, Gerichtshofg. 25. Strašen potres v liliji. Dne 28. dec. je zadela ubogo Italijo zopet, grozna nesreča. Sunek za sunkom je pretresal bedno deželo in ji prizadel velikansko škodo. V nekaterih krajih so trajali sunki od 20 do 30 sekund. Po celi južni Italiji so ljudje občutili moč potresa, da ceio morje je bilo. tako razburkano, da so valovi poplavili obal in napravili mnogo škode. Veliko število poslopij in mnogo cerkva je porušenih, ranjenih nešteto ljudi, dosti jih je našlo pa smrt pod razvalinami. Vojaštvo je povsod pomagalo vsaj deloma pokopane rešiti gotove smrti. Posebno grozno je potres razsajal v Messini. iTu je bilo središče potresa. Mesto ni, kakor se je prvotno mislilo, samo deloma porušeno, ampak popolnoma jednako razvalinam. Morje je izstopilo m poplavilo obrežje in mesto. Nesreča je tako hitro prišla, da se ni mogel skoro nihče rešiti. Ljudje so begali kakor blazni iz hiš na ulice, kjer jih je dohitela smrt pod razvalinami. .Tisoče in tisoče mrtvecev je pokopanih in podsutili; hiše in javnih poslopij niti jedne ni cele, vse je porušeno. Med mrtveci je tudi sam župan Messine. Grozen je bil pogled na Messi-no, kakor pripovedujejo begunci, ki so srečno ušli smrti. Pogled kakor za časa pogina starorimskega mesta Pompeja. Gosta tema je pokrivala mesto; plinove cevi so se razpočile in jele so goreti hiše; voda je stala po ulicah do kolena. Potres je spremlje-val tudi podmorski potres, ki je še veliko groznejši kot prvi. Nad 50 metrov visoki valovi so izlili svojo moč črez ubogo mesto. Lepe palače in vile so izginiie v valovih in pokopale pod seboj prebivalce. Poprej lepo mesto je bilo v nekaj trenotkih sama razvalina. Skoda je velikanska. Kakor v Messini je razsajal potres tudi po cei: južni Italiji. Povsod po vseh mestih same razvaline in nebroj ponesrečencev, tako v Palermo, kjer je tudi soproga angleškega konzula ponesrečila. Reggm di Calabria je popolnoma- porušeno. Istotako Brag-nano in nešteto drugih krajev. Ranjencev in mrtvih je nad 120.000 ljudi. V nekaterih vojašnicah so bili podsuti skoro vsi vojaki, V Palmi je nad 500 mrtvih. Kalabrija sama je zahtevala nad 30.000 žrtev. Skoda, ki jo je povzročil potres, je velikanska. Že sedaj jo cenijo nad eno milijardo. To je že drugič, kar je zadela taka grozna nesreča ubogo Italijo. Vsakdo se gotovo še spominja leta 1905, ko je bila Kalabrija podobna grobišču in ni 'bilo videti po deželi drugega, «kakor same razvaline. Da se vsaj nekoliko omili huda šiba, ki je zadela bedno deželo, so se takoj zbrala društva v pomožno akcijo. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena sta takoj odpotovala v ponesrečene kraje, da tolažita prebivalstvo, katero ju je z odkritosrčnim veseljem sprejelo. Po vsej Italiji viada globoka žalost; gledališča in borze so zaprta in vse veselice so odpovedane. Od vseh krajev dohajajo sožalja. Sv. oeeia je zadela globoka žalost, začuvši o grozoviti nesreči. Izdal je takoj telegrafičnim potom obvestila na vsa škofijska okrožja, da naj prihite po moči ponesrečencem na pomoč. Kralj sam je daroval za ponesrečence 200.000 lir, ministrski predsednik Giolitti je nakazal 100.000 lir za živila. Vse velesile so odposlale svoje ladije na pomoč. Avstrijski cesar je daroval takoj 50.000 frankov. Istotako fe župan dr. Lueger izrazil v imenu dunajskega mesta sožalje in poslal 20.000 frankov v podporo. Amerikanski milijonar Morgan je daroval 20.000 dolarjev. Listnica upravnistfa. G. P. J. Griže. Letos pač nemogoče, mladi gospodarji smo! Naj vas stopi yeč skupaj! Pozdravljeni! MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Dva močna nčenca, zmožna slovenskega in nemškega jezika, iz boljše hiše sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Karl Cimper-šefc, S. F. Scholk naslednik Sevnica ob Savi. 20 Oskrbnik (majer) s svojo ženo bi rad prišel oskrbovat kako posestvo ali gospodarstvo. Oba sta v srednjih letih brez otrok. Več pove uprav-ništvo Straže. 21 Prostor (lokal) -ms tik mesta Celje, kjer je do zdaj dobro obiskana trgovina mešane stroke, se da takoj zopet v najem ali pa proda s hišo. Natančneje pogoje pove uprav. „Straže“. 5 Ženitna ponudba. Vdovec, 39 let star, 12.000 kron premoženja v gotovini, se želi poročiti z dekletom ali vdovo brez . trok, ki bi imela kmetijo ali približno enako premoženje v gotovini. Ne gleda se na zunanjost, psč pa na pridnost in poštenost. Morebitna ponudba se pošlje pod „Zeleni travnik št. 40“ poste restante Sv. Benedikt v Slov. gor. Stroga tajnost z< jam-čena.__________________________— Na prodaj je pod Pilštanjem, 30 minut od Kozjega ob okrajni cesti v ravnini lepo posestvo obstoječe iz zidane biše, gosp. poslopja in svinjaka, zraven spadajo dobri travniki, njive, sadno drevje in vodnjak pri hiši, v rodovitnem kraju; proda se za primerno ceno. Oglasiti se je treba pri Rozaliji in to a» t Beline, posestnice v Pilštanju. Vsegamogočnemu gospodarju življenja in smrti je dojadio poklicati k sebi v boljšo večnost našega nepozablivega Martina Juvan p. d. Marčinka, posestnika občinskega odbornika, uda domače posojilnice in ■hranilnice, domače zavarovalnice zoper ogenj, prostovolne požarne brambe, voj veteranskega društva, bikorejske zadruge v Ljubnem i. t. d'., ki je, previden s sv. zakramenti za umirajoče, na božični dan ob 4. uri zjutraj v S7. letu svojega življenja mirno in udano v Gospodu zaspal. Pogreb rajnega je bil v nedeljo 27. decembra 1908 dopoldne. Prisrčna zahvala se izreka prečast. gg. dom. duhovnikoma, cenj občinskemu odboru Ljubno, cenj. požarnim brambam iz Gornjega Grada, Mozirja Rečice, Ksaverija in domači ljubelski, cenj. domačemu voj veteranskemu društvu, cenj. Gornjegrajski godbi za turobne žalostinke, cenj. pevskim zborom za pretresljivo petje; darovateljem krasnih vencev in vsem, ki so od blizu in daleč v tolikem številu prihiteli spremljat rajnega na zadni poti. Hvala in Bog povrni vsem! Blagega pokojnega priporočamo v blag spomini Ljubno, 28. decembra 1908. Martin in Marjeta Jnvan, Franca Jnvan roj. Ciraj, stariši. žena. Matej Ciraj p. d. Harčinko, Franc Jnvan p. d. Bati, tost. brat. Franca, Mica, Martin, Franc, Ana, Miklavž, otroci. 26 šakob Vezjak krojaški mojster Maribor, Šolska ulica se priporoča v izdelovanje oblek po najnovejšem kroju. 12 Izdelovanje vsakovrstnih' pletenin. XXXXXXXXXX Pohištvo v veliki zalogi, kakor tudi žimnice, divane, ogledala po najnižji ceni. u Franc Plsteršek Maribor, Koroška cesta 10. Trgovina s špecerijskim blagom in semeni M. Berdajs Maribor, v gradu (Sofijin trg) 15 Zaloga Majdičeve moke. za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. Trgovino s papirjem in pisalnimi potrebščinami priporoča narodni trgovec 9 Viiho Weiapi Gornja gospodska ulica štey. 33. liXlAllAMA«IAa»AmWAM«iMAW A ■■ A ■■ A A ■■ A AI» AM« A A ■■ A M fit BSE Ww jSr jSr 3SF43P jSr 3^3SFjar58c 3öE 58c Hyoji It svojim ! Urar, očalar in zlatar Franj o IS n res Maribor, Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, 10 priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni. & Popravila se točno in hitro izvršujejo. irv>rfV*vV«urTvvV»«VWV»MYairV»vV»vVve^*V»*VvirVvxV»vVvirVvvVv/?^vV» I Franc Podgoršek v ^ bandažist In rofearičar, 21 X Maribor, Grajska ulica štev 7 S se priporoča cenj. občinstvu v izde-X lovanje vsakovrstnih bandaž in rokavic. Ul Popravila se točno izpolnijo. Slovenci! Vaša narodna dolžnost je. da kupuj t te vse manufakturno blago v trgovini kjer je dobro m najceneje in taka je trgovska hiša na drobno in debelo R. Stermecki, Celje MO* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti povzetju in čez K 10'— franko po avstro-ogrskih deželah. i Svečar in medičar Jožef Dufek. caribou 1 Viktringhofova ul. 30 priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč. 20 Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Cel|e K K X X X X X X X X X X X priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba! Ma debel#. Ufa'drobno. Srečkanje je že 21. januarija 1909. lilejne srečke za sklad vdov in sirot „EDINOSTI“. 2200 srečk | 2200 srečk Tvrdka K. sfea cesi a. 13 in uma rep« dobijo trgovci in drugi odjemalci v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cerkveni slikar im po^iatar * Peter Mflark&wlc ^ akad. slikar in pozlatar v Rožeku na Koroškem ^ se priporoča čast. gg. duhovnikom za oltarne ^ slike in za popravo celih cerkev in oltarjev. ^ ^ Cene zmerne po dogovora. Kot spreten portretist ^ ^ povekšuje tudi fotografije na slike v oljnalih ^ ^ barvah. Portrete in oltarne slike izdeluje sedaj ^ JT v zimskem času doma v svojem atelijeju. 23 a Kdor Kdor Kdor Kdor hoče prodati ali kupiti kako posestvo; hoče prevzeti ali oddati kako posestvo, hišo, obrt itd. v najem; želi dobiti kako službo kot oskrbnik, šafar ali majar, strežnik, sluga, hlapec, viničar, gospodinjo, kuharico, hišno ali deklo, ali pa najeti strežnike, služabnike in obrtne delavce vseh strok; hoče prodajati ali kupiti stvari in različne potrebščine, naj to naznanja v Uprav. »Straže«.