NEDOVOLJENE GRADNJE
 Kako »črn« /e naš Bežigrad
V naftl obClnl |e nadovolje-no zgr«|enlh 420 stsnovanj-sklh objektov, 140 garaž, 12 delavnic oz. akladlftč, 66 dvo-rlsfinlh In gospodarskth ob-fektov In 105 adeptacl), prlzl-dav In nadzldav. če »črnlm« itevllkam dodamo *e 175 ba-rak v Tomačevsm, potem lah-ko rečemo, da je ne* Boil-grad prece|An|l »črn« madei v bell LJubljani.
Vzpodbudno ob teh podat-kih je le dejstvo, da »Lrno« zgrajeni stanovanjski objekti v zadnjih lelih ne naraSčajo tako skokovilo, saj je njihovo števi-lo od 405 leta 1978 do tetoSnje-ga leta naraslo le za 15. Nedo-voljeno zgrajene stanovanjske hiSe najdemo tako v Tomače-vem (108). Stožicab in Mali va-si {13), Savljah in Klečah (26). črnufiah {83). Nadgorici, Ježi, Brodu (36). Podgorici. Sentja-kobu (62). Brinju, Beričevem (39). Vidmu, Dolu, Zaborštu (36). Podgori, Zajelšah (11) in Klečah pri Dolu (6).
S temi dejstvi in pa seveda s problemom, kako nedovoljene in črne gradnje v na5i občini odpravitt, sta se na svojih se-jah sreCala Svet za spremtjanje in razvijanje krajevnih skupno-sti in Svet za varstvo okolja prostora tn za urbanizem pri predsedstvu konference ob-fitnske organizacije SZDL LJubljana-BeŽlgrad. Kostaoba organa ocenjevala vzroke za takSen položaj, so omenila neorganizirano in neufitnkovi-to inšpekcijsko službo, neu-atrezno in pomanjkljivo zako-
nodajo in nenazadnje tudi ne-disciplino in nespoStovanje zakonitosti posameznih gradi-
teljev.
THI KATEGORUE ČRNIH GRADENJ
Ker seveda vseh nedovolje-nih gradenj ne gre metati v en koš, so se Ciani obeh svetov strinjali s predloieno razvrsti-tvijo objektov. po kateri so v prvi kategoriji tisti objekti. za katere bodo lahko graditelji dobili lokacijsko dovoljenje. v drugo kategorijo spadajo ob-jekti. za katere ni mogoče do-biti lokacijskega dovoljenja. vendar lahko njihovo odstrani-tev Se odiožimo in v iretji kate-goriji so objekti, ki jih je treba takoj odstranili.
Po podatkih urbanistične inSpekcije |e v naSI obiini pri-bližno 320 nedovoljeno zgraje-nih stanovanjskih objektov, ki so jih obfiani uporabljali pred aprilom 1978. Okoti 120objek-tov je na območju oijega in najožjega varstvenega pasu vodnlh virov v Ljubljani (Sav-Ije. TomaČevo. Brod}, ki jih za-kon uvrfiča med tiste objekte, ki bi jih morali takoj odstraniti Okoli 30 objektov ne bo mogo-Ce razvrstiti v omenjene kate-gorije. dve trettini ostalih ob-jektov bo mogoče legalizirati, tretjino pa bo mogoČe uvrstiti v tisto kategorijo. katerih ruše-nje lahko odložimo za določen čas.
Omenjena sveta pri pred-sedstvu SZDL sta se srečala še
z naslednjimi zanimivimi. pa vendar boletimi dejstvi. VeČi-na objektov, ki jih je možno legalizirati, je že priključenih na javne komunalne naprave zato pa njihovi lastniki niso zainterestrani, da bi pridobili lokacijsko in gradbeno dovo-Ijenje, s tem pa tudi niso »nav-dušeni« nad plačilom vseh ko-munalnih in drugih zakonsko določenih prispevkov. Zato so Člani obeh svetov menili, da je treba najti ustrezne ukrepe in enostavno prisilitt trnogradi-tefje, da bodo plačali zakonsko dogovorjene prispevke. ker so v nasprotnem primeru, kot je zeto jasno rekel nekdo od raz-pravljalcev, »poSteni- držav-Ijani, ki za gradnjo svojih hiL pridobe vso dokumentacijo, vsa potrebna dovoljenja in pla-čajo vse sprejele obveznosti v neenakopravnem polozaju in tako daje naša družba trno-graditeljem le potrebo. Ker je precej nedovoljenih gradenj Uidi na ožjih varstvenih paso-vih pitne vode, s katerih dobiva vodo celotna Ljubljana. so fila-ni sveta menili, da bi morate tudi ostale Ijubljanske obCine' sotidarno prispevati del sred-stev za odpravo nedovoljenih in barakarskih naselij in tako Ljubljani zagotoviti Le naprej zdravo in čisto pitno vodo.
Zato sta oba sveta tudi pod-prla prizadevanja našega izvržnega sveta, da 6o konca aprila pripravi tofien popis vseh nedovoljenih gradenj v naši obfiini, prav tako pa tudi, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bodo lastniki nedovo-Ijenih gradenj, ki jih iahko le-galiziramo, poravnali vsedruž-bene obveznosti.
V. G.