Amerikanski /Z Slovenec" )) DELA ŽE \\ LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel, . GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU: P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLCJVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) * CHICAGO) ILL., SOBOTA, 3. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 3, 1942 LETNIK (VOL.) LI. Padca Manile je pričakovati v doglednem času Mesto popolnoma odrezano od zunanjega sveta. — Kljub hrabremu odporu ne bo moglo vzdržati napadov. — Na drugih frontah malo izprememb. — Napad na , * Havaje. Washington, D. C. — Za filipinsko prestolico Manilo se je sicer napovedovalo *že začetkom tega tedna, da je nje usoda takorekoč zapečatena in, da je nje padca v japonske roke pričakovati vsak čas, toda kljub temu je mesto še ta petek odbijalo napade. Vendar pa ni dosti upanja, da bi vzdržalo pritisk, kljub hrabri obrambi ameriških in filipinskih čet, kajti japonski napadalci so v veliki premoči. Obramba mesta se je ojači-la, ko» je ameriško poveljstvo ustvarilo enotno fi-onto, ki teče zdaj v polkrogu, dočim ste bili prej dve fronti, namreč na severu in na jugovzhodu. Mesto je s tem popolnoma odrezano' od zunanjega sveta in edina poročila, ;ki se c^oblivajo od tam, prihajajo iz armadnih in mornariških virov. Ta objavljajo na kratko, da se bijejo zdaj za mesto ostri boji in, da so brambovci doslej uspešno t dbijali napade. Kakor omenjeno, je pričakovati, da bo Manila padla, vendar pa to ne pomeni, da bi bili z njo izgubljeni tudi filipinski otoki. Po svojem terenu namreč nudijo Filipini ugodne pozicije za obrambo, zlasti pa še za guerilsko vojno, in tako je gotovo, da se b0 vojna tamkaj vlekla še dolgo po padcu Manile. Kakor je razvidno, so Ja-panci osredotočili svoj glavni napad ravno na Filipine in zato ni bilo na drugih frontah na daljnjem vzhodu zadnje dni posebnih izprememb. Na Malajskem polotoku je ostal položaj dokaj isti in le na vzhodnem o-brežju ro dosegli Japonci nekaj neznatnih uspehov. Nekoliko so Japonci nap/redovali tudi na otoku Borneo. Pač pa je bil izvršen ponoven napad na Havajske otoke, in sicer od podmornikov, in ob tej priliki so ameriške mornariške oblasti izrazile opozorilo, da se lahko primeri, da bodo pod-momiki obstreljevali tudi me-sfa na zapadni ameriški obali sami. NAKUP AVTOV USTAVLJEN Do 15. januarja se ne sme prodati nikak nov avto. EIFEELOV STOLP UTEGNE-JO PODRETI New York, N. Y. — Potom radio se je slišalo zadnji torek, da bodo znameniti Eiffelov stolp v Parizu, preostanek sve^ tovne razstave iz prejšnjega stoletja, najbrž podrli, da se materijal porabi za vojne svr-he. — Zanimivo je, kako je ta novica prišla, oziroma se vrnila semkaj: Objavila jo je radio postaja v Tokio, navajajoč, da je prišla iz Londona na Portugalsko in od tam v New York, London pa jo je slišal iz Berlina, kjer se je navajalo, da je prišla iz Vichyr.. Washington, D. C. — Prodaja novih avtomobilov se s takojšnjo veljavnostjo ukine. Ta ukaz je bil izdan zadnji četrtek 'so~g; ZnWnT'poveč7lI"p0"kon" POLOVICA DOHODKOV BO ŠLA ZA OROŽJE Washington, D. C. — Vojni program bo polagoma zavzemal tak obseg, da bo do 1. julija 1943 zahteval polovico vseh dohodkov v Zed. državah. V tem smislu se je izrazil predsednik Roosevelt ob svoji konferenci s časnikarji zadnji torek. Do omenjenega dne se pričakuje, da bodo skupni let ni dohodki dežele znašali o-krog 100 miljard dolarjev, in bo torej šlo za oboroževanje 50 miljard. Predsednik je dejal, da se mu je oboroževalni program, kakor je bil osnovan pred japonskim napadom, zdel strahovito velik. Ob napadu pa je spoznal, da je bil ta program v resnici zelo majhen, ter ga je vrnil izvedencem, da iz urada produkcijskega vodstva in. obsega ne samo bodočih kupčij, marveč razveljavlja tudi pogodbe za nakup novih avtomobilov, ki so bile že sklenjene. Odredba bo ostala v veljavi do 15. januarja in se bodo med tem časom popisali vsi novi avtomobili, ki jih imajo trgovci v zalogi, po omenjenem dflčvu pa se bodo smeli prodajaUHe s posebnim dovoljenjem, bržkone pod podobnimi omejitvami, kakor so določene za gumijaste obroče. Možnost obstoji, da se bo izdelovanje avtomobilov sploh ustavilo. --p- SEJALI SO VETER, ŽELI BODO VIHAR" Ottawa, Ont. — V svojem ognjevitem govoru, ki ga je i-mel zadnji torek v kanadskem parlamentu, j^britanski min. predsednik Churchill povdar-jal, da se vojni položaj stalno preobrača na bolje za zaveznike in, da bodo osiščne države končno prejele to, kar so hotele, namreč totalno vojno. Zavezniki so odločeni za zmago in pri tem se ne bodo dali ostrašiti niti od dolgosti, niti od ostrosti borbe. Celi seve-roameriški kontinent postaja ena sama ogromna orožarna, je dejal ter povdaril: "Hitler in njegova nazijska tolpa je sejala veter; mi bomo poskrbeli za to, da bodo želi vihar." -o- ANGLIJA NADZIRA VAŽNEJŠE SLUŽBE London, Anglija. — V Angliji ne bo mogel nihče več zaprositi za kako mesto v vojni industriji, ali pa ga dobiti, za katerega znaša plač* $32 ali več na teden. Vsa taka mesta se bodo oddajala direktno iz posebnega depart menta delavskega minister-stva. Ta odredba, ki je bila objavljena zadnji torek, ima ramen, da se bo pazilo na to, da pridejo taka mesta res v roke osebam, ki so sposobne za nje. -o— E VOLNE SE MEJIJO Washington, D. C. — Urad za produkcijo je obvestil v torek izdelovalce oblek, da bodo tekom prihodnjih treh mesecev dobili samo polovico toliko volne kakor v istem času lani, ali pa še cel0 manj. Pozneje se zna ta omejitev še poostriti. Hitler izrazil "obžalovanje", da se "zapravlja čas" Rusi zasedajo nadaljnjo ozemlje preko cele fronte. — prevzel osebno poveljstvo. — Iz njegove novoletne nice se razvidi razočaranje nad neuspehi. I! ferencah zadnjega tedna pa se je ugotovilo, da je tudi ta povečani program veliko premajhen ter ga je dal zdaj povečati do omenjene višine, namreč 50 odstotkov vseh dohodkov dežele. — O lend-lease programu ^e je predsednik iz-razily d® . is zastarel, kar je izbruhnila vojna z Japonsko, in bo moral biti temeljito predelan. -o- FORD PRIPOROČA "ZED. DRŽAVE EVROPE" Detroit, Mich. — Industrijalec Henry Ford se je v torek izrazil, da bi bilo v blagobit celega 3veta, ako bi se v Evropi ustanovile Zedinjene države po ameriškem vzorcu. Po njegovem mnenju bi se s tem in z zagotovitvijo svoboščin prebivalstvu napravil konec perijodičnemu klanju, ki se po-navija v Evropi že skozi 2000 let. -o KONJSKE VPREGE SE UTEGNEJO VRNITI Chicago, 111. — Tekom zadnjih 20 let so konjske vprege čimdalje bolj izginjale s chi-caških cest, da je bilo tekom zadnjega leta enovprežnih vozil še samo 1,097, a avtomobilov pa je bilo nasprotno nad 585,000. Kakor pa se je izrabil mestni klerk Schreiber zadnji torek, se utegnejo letos zaradi pomanjkanja avtomobil- KRATKEVEST1 — Bern, Švica. — Italijanska časopisna agencija je v torek prinesla poročilo iz Zagreba, da je bila na Hrvaškem izdana odredba, po kateri bodo oblasti zaplenile premoženje tistim, ki bi motili javni red v državi. — Washington, D. C. — Senator WTheeler je v torek stavil predlog, ki bi da^l predsedniku pravico, uvesti vojni varčevalni čas v katerem koli delu dežele. V to svrho bi smel odrediti, da se pomakne čas naprej za celi dve uri. — Berdoli, Indija. — Gandhi, znani vc cev, je zadnji iojek objavil svojo resignacijo z vodstva stranke vseindijskega kongresa. Vzrok je v tem, ker je stranka odločilo, da bo sodelovala z Anglijo v vojni, Gandhi pa stoji nasprotno na stališču, da se ima nadaljevati proti Angliji nepokorščina. o- » "UBIT" IN "POKOPAN," PA SE ŽIV San Diego, Cal. — 19 let stari mornar C. G. Kickbush je zadnji torek sporočil semkaj svojim staršem s Havajev, da je še živ in zdrav. To je bilo za starše prijetno presenečenje, kajti po napadu na Havaji so prejeli uradno obvestilo, da je bil njih sin ubit. Obenem je sin tudi pisal, da mu je eden njegovih tovarišev povedal, da je dan prej pomagal pokopati njegovo truplo; on sam je nato obiskal ta grob in videl svoje lastno ime na njem. "Zdaj ne vedo, koga so la London, Anglija. — Na tton- ti pred Moskvo, kakor govore poročila z vzhodnega bojišča, so Rusi dosegli te dni nove uspehe in potisnili nazije še bolj daleč od prestolice. Zavzeli so več mest, med njimi tudi. mesti Starica na zapadu od Moskve in Kaluga na jugu. Zlasti izguba Kaluge je za Nemce nadvse občutna, kajti bila je ena tistih točk, od koder so naziji upali, da bodo stisnili krog, ki so ga stvorili okrog Moskve. Kakor se glasi neko poročilo, je takoj po padcu tega mesta odšel Hitler o-sebno na fronto, da s svojo navzočnostjo vlije novo odpornost v nazijske čete. Njegov glavni stan je baje nekje oirrtsxs^kT lefT^SO zapadno od Moskve. Ofenzivo izvajajo Rusi tudi i na južnem delu fronte, nahireč v Ukrajini, kjer so na nekaterih krajih zadali Nemcem težke poraze, in na polotoku Kri. mu. Tukaj so zadnje dni nenadno izvršili tak oster protinapad, da so vzeli Nemcem na-» zaj mesti Kerč in Teodozija. Pred nekaj tedni se je še pričakovalo, da bodo iz Kerča izvršili naziji naskok proti ruskemu Kavkazu; namesto tega so morali zdaj napraviti umik. Za Novo leto je izdal Hitler na nemško ljudstvo posebno poslanico, iz katere se lahko razvidi razočaranje, ki ga je "Fuehrer" doživel s svojim vojnim pohodom proti Rusiji. Fovdarjal je sicer, da se bo naskok na Ruse obnovil tekom tega leta in, da bo' njih armada potolčena, vendar pa je iz-l azil "globoko obžalovanje", da ne morejo naziji tako naglo izvesti svojega programa, kakor bi želeli, ter, da je "sramo-obj-očev konjske vprege vita", da se zapravlja dragoce-znatni meri povrniti v mesto, ni čas. Vesti o domovini Slabe ceste silno ovirajo nazijsko vojsko v Srbiji. Poleg tega so pa te ceste še silno nevarne, ker četniki dobro pazijo, kdo se po njih vozari. — Druga izjava hrvatskega bana Šubašiča. Vzdrževanje prometa je težko Tudi najboljše srbske avtomobilske ceste niso dobre, a k sedaj so uporniki najboljše ceste napravili nevarne. Avtomobili ne smejo voziti brez o-boroženega spremstva. Prav tako srbski borci stalno uničujejo železnice na progi Grčija-Bolgarija. Ce vlaki sploh vozijo, patujejio redko s polno histrostjo. Če pomislimo, da bo na Donavi led prav Tcmalu o-nemogočil promet, uvidimo da je to uničevanje železniškega in avtomobilskega prometa ze-lo važno. Ta neredna vojna je povzročila velike težave tudi izdatnim oddelkom italijanske vojske; učinkovito se je uprla o-siščni lutki v Zagrebu, Ante glas 'novega reda' in povečala občutek pomanjkanja varnosti v F/vrop:. Preprečujejo izvoz bakra, svinca in prašičev iz Srbije v dežele osišča. Vendar ima neko vrsto pokrajinske uprave, ki sta njena glavna člana srbski general Nedič in srbski politik Dimitrije Ljotič. Vprašanje je: zakaj je general Nedič prevzel vlogo, da služi Hitlerju kot lutka v svoji lastni Siriji. Ali je on Kvizling ali zavestno hoče pomagati svojemu narodu v trpljenju, kolikor more? Po vsem se zdi, da je njegova vloga vloga Kvizlinga. Njegova u-prava je urejena po načinu na-cijev. Njegov tisk je izrazito nacijski; pri zatiranju uporov Nedičeva vlada sodeluje z na-cijskimi krvniki, njegova zunanja politika je nacijska, ne sodeluje samo s Hitlerjem, temveč tudi s Sofijo in z Zagrebom. Njegova politika je prav toliko protidemokratska kakor Goebbelsova. Angele«, CaL, kakor tudi v raznih drugih mestih ob zapadni obali, se ljudstvo vežba za slučaj zračnih napadov in je tudi pripravljeno za nje. Slika kaže, ko otroci jemljejo s seboj v šolo razno posteljnino, ako bi ?lucajno morali tamkaj dalje časa ostati zaradi napadov. Ameriškemu tisku v Detroit a Detroit, 21. decembra (JCO) — Hrvatski Ban dr. Ivan Šu-bašič je, nadaljujoč svoje obiske hrvatskim naselbinam po-setil Detroit, kjer so njemu v čast priredili zborovanje in svečan banket, kjer je Ban razložil svoje poglede na današnje stanje v svetu z ozirom na vlogo, ki jo imajo Srbi, Hrvati in Slovenci, vsi zedinjeni, tako izseljenci do svoje nove domovine Amerike kakor vsi skupaj do Jugoslavije; pri tej priliki je Ban Hrvatske dal de-troitskemu tisku sledečo izjavo: "Vi vsi veste, da je Jugoslavija v vojni proti silam osišča. Torej so potem in takem v vojni vsi trije narodi Jugoslavije, Srbi, Hrvati in Slovenci in to ob strani demokracij, brez o-zirov na to, kaj počneta kvizlinga Hitlelrja in Mussolini j a in zlasti, kaj počne v tako imenovani "Neodvisni Hrvatski e-den največjih izrodkov hrvatskega naroda Pavelič, ki je plačanec Mussolinija in jt dvanajst let nazaj živel or. njem. Ko veste, da smo v vojni o), strani demokracij in ko veste kakšen odpor daje naš naroc — čeprav je Jugoslavija zase dena — ter se neprestano bo juje po naših planinah in k veste," da smo jugoslovanski vlada in jaz, Ban Hrvatske morali pred nasilstvom zapu stiti našo domovino, vam bodo razumljiva tudi naša pota i: tudi moj sedanji prihod v De troit. Prišel sem sem na povabi lo mojih rojakov. Rad sem st mu odzval, zlasti odkar je A-merika v vojni, da izvršim tisto, kar sem delal med svojim narodom in do zadnjega tre- a to je:: zbrati vse sile, ki jih nahajamo na širnem ozemlju Amerike ki čutijo s svojim narodom in nosijo njegovo ime ter iz njih napraviti aktivne borce v bojnih vrstah demokracije, ki je v njenih bojnih vrstah tudi ta velika zemlja Združenih ameriških držav. Ameriški Hrvati izvršujoč svoje državljanske dolžnosti v tej zemlji se bodo najboljše oddolžili svojemu rodu in svojim po kj-vi in grobovih slavnim očetom, če v tem času iz-vrše najsvetejšo dolžnost do^e zemlje, to je, da v vsakem ča^" su in na vsakem mestu —1 brez ozirov na to, če je to doma, na ulici, v r udokopu, v tovarni ali na bojišču — visoko nosijo prava in človečanstva, ta vzvišena načela njene etike in politike in geslo vsega človečanstva. Del srbskih narodnih izročal" Postavitev srbskega 'bana* in novega nacijskega 'podba-na' v tem predelu je bila zelo svečana. Silna Nemčija je 'poklonila pozornost' mali Srbiji in Srbi 'so se zdeli hvaležni, da lahko sodelujejo* s Hitlerjevim novim redom'. Ta mala nemška država v Srbiji, kjer <30 Nemci prvi gospodarji, bc v vzpodbudo 700.-000 Nemcem v Madžarski, ki hočejo istih pravic. Srbski uporniki drago plačujejo svoj odpor. Toda to je del srbskih narodnih izročil. Srbi so občutili prve udarce turških - osvojevalcev pred mnogimi stoletji in so bili prvi, ki so se drznili Turkom upreti. Občutili so prve udarce nemškega napada 1. 1914 ter so bili prvi, ki so prodrli nemško bojno črto 1. 1918. Srbski narod je mali narod in njegova moč je omejena. Toda njegov vsakodnevni odpor proti oblastništvu ima neocenl j hro vrednost za ves svet. Najnovejše vesti najdete v dnevnika "Amer. Slovencu!*' t AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 3. januarja 194Š Amerikanski Slovenec Vrvi to *ajrtar*jH tirnimi* lig* m Ameriki ED I NOST^PUBUSH I NG CO. 1948 W. Cermak I&'chkafo. TjMon: C*N«L 5544 Zs celo leto 2« »el lata . Z« 4etrt let* Naročnini: -$6.00 - 3.00 - 1.75 Za celo lata Za »ol lata I Za ftatrt lata _ Paaamezna številka in Sisvpot __$7.00 _3.50 _2.00 _ 3c Tke first and tke Oldut Slovene * Newspaper in America. Established 1891. Issued dally, except Sunday, Monday and the day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___ For half a year For half a year _ For three months Single copy _ .-46.00 __3.00 ... 1.75 For three months _ Chicago, Canada and Europe: For one year . $7 00 _ 3.50 ___2.00 __3c _ _ ca hitro objavo morajo biti poaUni na urodniit*o —j dan in pol pred faavom, ko iaide list. — Za zadnjo številko ▼ tednu is čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise bras podpis« se ne ozira. — Rokopisov ured-vraca. Entered ms second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, IlHnojs, under the Act of March 3. 1879. Kaj čaka Nemce? dva brezbožna p a g a n a eden nad drugim. S krščanskega in človečanskega stališča je to nekaj groznega. Nad Nemci se bo uresničevalo stoodstotno: zob za zob! Kot kristjani se maščevanja ne moremo veseliti in ga odobravati. Ob težkih mukah v mislih na svoje drage doma, kar so jim Nemci prizadjali zlega, stojimo z ranjenimi in raztrganimi srci ob takih vesteh. Kot ljudem bodi jim Bog milost!jiv. S človeškega stališča pa: kar so zaslužili, to bodo prejeli! Ni dvoma, da za vse gorje, ki ga prinaša svetu sedanji pokolj je odgovorno nemštvo. Nekateri sicer sodijo rezervirano: ne Nemci, ampak Hitler je odgovoren za vse. Počasi. Hitler navadni barvar, bi ne mogel nikamor, da ^ ga ni nemštvo zavestno pri vsem njegovem gibanju podpiralo. Kdo mu je dal tako ogromno večino glasov ob volitvah? So mu to dali vrabci? Kaj še! Tisti ošabni Nemci, v katerih srcih je vrelo maščevanje proti zaveznikom, ki so jih leta 1918 porazili. Da bi maščevali poraz so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da so spravili bru-talneža, voditelja modernega barbarizma Adolfa Hitlerja na oblast in vlado. So mogoče kake poedine osebnosti, da se s Hitlerjem ne strinjajo in da ne odobrujejo vsega barbarizma, ki ga Nemci izvajajo nad raznimi narodi po svetu. Ampak ti poedinci tvorijo tako majhno in neznatno manjšino, da njih glas ne mnenje niti vpoštev nikjer ne pride. Drugače pa je nemštvo, kakor mogočna falanga za Hitlerjem. Pomagajo mu uničevati Slovane in vse druge, ki so jim na poti. Pravi Herodi so! Ali tudi za Nemce bo prišel dan plačila. Bog je visoko in On ne plačuje računov vsako soboto. Kadar pa pla- plača temeljito^ ^fs kot kristjani ne moremo odobravati maščevanja, to bi bilo v protislovju s zapovedjo Njega, ki se je dal za vse človeštvo celo križati. Kot kristjani moramo biti strpni. Toda zopet je pisano, s ka-koršno mero boš meril ti drugim, tako bodo drugi tebi. Kaj morejo Nemci pričakovati za vse, kar so povzročili svetu? V Češki so pobili, pobesili, sadistično mučili, preganjali na sto in sto tisoče popolnoma nedolžnih. Na Poljskem še v toliko večji meri. Pobijali so ne samo one, ki so se branili, marveč nedolžne otroke, žene, starčke in starke, kakor doslej še noben barbar. Kar so delali v Jugoslaviji in še delajo, da se človeku krči srce, ko bere poročila in kaj še le bomo vse izvedeli, ko bo enkrat Nemec pobral šila in kopita in zapustil našo slovensko zemljo?' Kaj delajo po Srbiji, kaj delajo drugod? In za vse to naj svet Nemce še nagradi s kakim milostnim mirom? Naj se jim še lepo zahvali? Ceš, kako dobro delo ste napravili? Take hvaležnosti Nemci ne bodo našli. Ampak dobili bodo, kar so dajali oni drugim, to se jim bo izplačalo nazaj. Neki nemški duhovnik piše te dni o groznem mašče-vanju, ki ima priti nad Nemce. On pravi: Poročila iz Rusije povedo, da Rusi, ki pode Nemce v teh zimskih dneh, grozno pobijajo Nemce. Nobenega ujetnika ne »prejmejo. Karkoli je zajeto, je podvrženo mesarjenju. Aha, torej povračevanje je že tu. In kaj še vse pride! Duhovnik omen ja, da se je bati popolne iztrebitve nemškega naroda, če Nemci zgubijo vojno. In še pristavlja, tega ne bodo mogli zabraniti niti Angleži, niti Amerikanci, ker so predaleč. Torej zmerni elementi med Nemci so začeli le izpre-gledavati. Kako da niso izpregledali že tedaj, ko so Nemci začeli tako brutalno uničevati slovanske narode leta 1939, 1940 in letos? Zakaj nemški krogi niso začeli svariti in opozarjati na vse to Hitlerja že tedaj? Mi maščevanja ne odobrujemo, je treba pač ostati v mejah človečanstva in ne skočiti v barbarizem. Ampak kdo naj zameri milijonom in milijonom Slovanom, katerim so moderni barbari naziji pomorili nedolžne družine, žene, otroke, očete, matere in druge? Obsodbo zaslužijo oni, ki so ta pokolj začeli in ga izvajali, kako so ga in to so Nemci. Yes, yes, kakor ti drugim, tako drugi tebi, se bo začelo uresničevati tudi nad Nemci. Nemce čaka strašen pokolj. Milijoni prisegajo danes maščevanje proti Nemcem, ki so jim po nedolžnem pobili njihove najdražje. Nemci danes pobijejo za vsakega Nemca po petdeset do sto drugih. Počakajo naj, k^bpdo drugi delali z njimi. Rusi baje ne sprejemajo nobenega ujetnika. 2e je kazen. Paganski in nekrščan-ski naziji, ki nad seboj ne priznavajo nikogar so hladnokrvno^ in sadistično morili druge. V brezbožnem komunističnem duhu vzgojeni sovjetski mladci, so kar se tiče priznavanja kake višje božje oblasti prav taki. Tako sta NOVICE, IVERI IN ODMEVI Joliet, 111. Uradno je sicer nastopi! zimski čas dne 22. dec., to je L»ilo oni trenutek, ko je solnce prisijalo najbližje ravnika (equator) in se takoj obrnilo na svojo polletno pot proti severu, toda pri nas je bas tedaj vladalo najlepše spomladno vreme, ker je ljubko solnce pkoro ves dan pošiljalo svoje gorke žarke, da nam ni niti na misel prišlo dejstvo o najkrajšem dnevu in najdaljši noči začetkom zimskega časa. Toda star pregovor pravi, da je božična od juga kakor fantovska obljuba, ki nič kaj preveč trdno ne drži, vsled tega je pričakovati vsakovrstno vreme tekom bodočih nekoliko tednov. PredbožiČno veselico za šolsko in drugo mladino naše župnije sv. Jožefa je priredila v nedeljo popoldan, dne 29. decembra, organizacija, ki je znana pod imenom 4'St. Joseph's Parish Civic Association". Imeli so "pristnega" Miklavža, ki je radodarno delil razno sadje in slaščice. Ves tozadevni vspored so vodili župnik Rev. M. J. Butala in njegova pomočnika Rev. George Kuzma in Rev. M. Ce-pon ter Mr. F. J. Wedic, kot predsednik organizacije. Letos smo zopet imeli zelen Božič. Polnočnico smo imeli v naši cerkvi letos prvič po dolgih letih in sicer ob izredno veliki udeležbi vernikov. Obredi so bili veličastni in petje prav lepo, kar je poveličevalo praznično razpoloženje vkljub nemirnim časom. Umrl je po daljši bolezni dne 20. t. m. dobroznani rojak Joseph Levstik, star do 55 let, bivajoč na 634 Hayes Ave., blizu Rockdale. Tukaj je bival nad 35 let. Doma je bil od sv. Gregorja na Dolenjskem. Polog soproge zapušča brata v Clevelandu. Poleg raznih drugih listov nam pride pod roke tudi "Pro-sveta", katere člankarji in dopisniki se posebno "odlikujejo" v rabi domačih in tujih besed, da se nehote spomnimo na kako povest, prestavljeno iz francoščine. Med drugimi smo v omenjenem listu našli bledeče nepristojne besede r "Akcija, ambicije, asket, aroma penetraten, bogokletnih, barbari, baze, cerkev Marije Magdalene Spokornice, bulldog, civilni obredi, črni ieme-natar, diskuzija, ekstremisti, se je nalilpala v pavjim perjem. Nekaj podobnega se prav lahko kmalu pripeti tudi na-zijskemu bivšemu kaprolčku;. Sicer pa se že delj časa sliši, da je vsa nazijska druhal dokaj prismojena od prvega do zadnjega "jeblajtarja".. Časopisje poroča, da Hitlerja muči silen glavobol, ker se je nekje na Ruskem odveč prehladil, in da zopet čepi in tuhta nove načrte v svojem gnezdu na vrhu Alp, kjer se tudi zdravi in posvetuje s svojimi zvezdoznanci, figozofi in vedeževalkami. Njegovi sprejemi so bili v Rusiji vse druge barve kot na Avstrijskem, Če-hoslovaškem in drugih krajih, element, fatum, gan*eži, govo- 80 n)e«ov° v°Jsko '°aje s ril niča, ganotja, gorjupni ke- dobrodSUcami pozdravljali lih, golida gnojnice, imitator ji, idijotinja, Jezu Kriste (se čita gostoma kot v "Bogoljubu"), kooperacija, kanalja, kuga zagovedna^ kopirali, kengarujski, lemenatar, mandat, mrgoleči črvi crklega krta, nage device, notorično, nu-mare, opice, provokacija, podgane, podrepniki črnih bisa garjev, pijane prismode, reš-pekt, rimske gliste, smrdokav-ra, šoln, strela z božje dlan5, totalna, udriga, urgiral, uzur-pirajo, vragoljaste oči," itd. Ali se je čuditi, da so njihovi čitatelji že tako "napredni", ko jih pitajo s tako "imenitno" in kosmato duševno hrano? Srbo-Hrvat bi rekel: "Samo jazbecima se može pro-dvat rogove za s vi ječe . . V istem listu jamra in toči krokodilove solze tudi neki klevelandski njihov kolovodja, kot sledi« "... ni društvenih odbornikov krivda, če nekateri člani kličejo duhovnika ob zadnji uri. Kar nas je svobodomiselnih, kličemo samo zdravnike ... " Tako jeJbrumen, pa še tega ne ve, da zdravnik ne more mnogo pomoči ob "zadnji uri". Tako človeče bi kdo primerjal ščenetu ali psici, ki najbolj laje ob mesečini, ko se plaši svoje lastne sence. Pa se še dobijo nekateri naši šviga-švagarji, ki se že dolgo let neprestano bratijo z njimi in se s tem slučajno celo pobahajo. Uboge revice! Naziji so brezumni, če mislijo, da bodo zdaj gotovo premagali vesoljni svet, ko se je bivši korporal baje sam postavil za vrhovnega poveljnika vse njihove vojske Najbrž se jim zdi ime Bravšič (Brau-chitsch) odveč slovansko, da se bi blestilo v ospredju njihove vojske. Kaj pa ime poslopja Krall-ove operne dvorane v Berolinu, kjer se navadno vršijo njihove največje prire ditve in shodi? Ali ni isto še bolj pristno slovansko? Otročaji so! Zgodovina pravi, da si je nekdaj tudi celo neki cesar sam posadil krono na glavo, v čem je pri tozadevnem obredu celo papeža prehitel, toda je isto krono prav kmalu potem izgubil. Saj so drugi izgubili marsikaj, kar so prejeli po lastnih zaslugah. Pregovor pravir da so srake same raztrgale neko srako, ki brezštevilni petokolonci. Gotovo si je že nakopal bolezen kakor Napoleon, ki ga je spravila iz trona v prepad. Tudi njega bo kmalu. " . . 'orka Dia!" zdaj proti nazijem vriskajo samega škodoželjnega veselja polentarji, ker zdaj Rusi tako skoro neverjetno podijo nazije, kakor so njih lansko leto Grki in Ar-banasi, ker ne bodo nikdar mogli pozabiti kako nevšečno so jih tedaj naziji gledali postrani, kot odpadnik zmaja pod konjem sv. Jurija. Kd0 bi jim veselja ne privoščil? Za ubojstvom je verolom-stv0 najpodlejši zločin. Kdo ve, če se to pot ne izneverijo nazijem kot se so zadnjič kaj-zerjema? Šlo je za Trst, Reko in Zadar, a zdaj bo šlo za Ljubljano, Maribor in Zagreb? Ce našim ne pride zaslomba iz Moskve, se je nadjati česarsi-bodi. Ne bi — li bilo dobro, če bi se naši politikarji zavedali, da vzhaja solnce na vzhodu, in da iz zapada smejo pričakovati sam0 noč in temo? Naročnik. o SE NEKAJ O 'BARAGOVI PRATIKP Milwaukee, Wii. Cenjeni g. urednik. "Baragovo Pratiko" imam doma že teden dni pa kaj, ko sem pa tako počasen za čitati. Pa tudi delo še imam in vedno pride vmes še kak drug posel, tako da mi za čitanje včasih zares primanjka časa, ki tako hitro, vse prehitro beži od nas, zlasti ko je človek starejši, začne to čutiti. Kar kmalu pride čas, ko se bo treba seliti s tega sveta. Toda, nekaj let bi pa še rad živel, če je božja volja. ■ Kar se tiče Baragove Prati-ke, sem jo nocoj nekoliko bolj natančno pogledal in prebral nekaj odstavkov. Zelo se mi dopade in kar je notri, je zares podučljivo in potrebno človeku vedeti. Potrebni bi bilo, da bi Baragovo Pratiko imel vsak zaveden Slovenec, če le zna slovensko čitati, ker je v vseh ozirih podučljiva, ob enem pa tudi zares zanimiva. 2elim vam g. urednik, kakor tudi drugim rojakom sirom Unije, vesele praznike in srečno ter blagoslovljeno Novo leto! John Vidergar Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" NAZNANILO Chicago, 111. Dne 1. decembra so bila razposlana vsem Chil^aškim druŠ-tvam, klubom in organizacijam vabila na sejo poslovnice št. 8, Jugoslovanskega Pomožnega Odbora, Slovenska Sekcija, ki se bo vršila v torek, 6. januarja, 1942, v dvorani pod slovensko cerkvijo sv. Ste fana, 22nd Place in Wolcott Avenue. Poživljajo se torej vsi tajniki in tajnice, da izvoljene zastopnike opozorijo na to sejo, ki se bo pričela točno ob pol osmi uri zvečer. Ta seja se bo vršila brez ozira na to, da so se razmere predrugačile vsled vstopa Amerike v vojno, ker to ni ni-kaka politična organizacija in nima nič opravka z tako imenovanim Slovenskim narodnim kongresom, kateri je bil odložen na poznejši "čas" Toliko v naznanje vsem zastopnikom in zastopnicam in se poživljate, da se udeležite te seje. Vabljen je na to sejo tudi vsak poedinec, ki se za to zanima. Srečno in veselo Novo leto. John Gottlieb, začasni tajnik. -o- SEVERNIM ROJAKOM VABILO NA JUG. Se začetkom vinotoka ste b*H sporočili, da slan'ca je padla, k vam sneg priletel. Tisti čas pa smo mi še-le redkev sadili in sode mošta polnili, k' nam srca bo grel. Al' smemo vas vabit' sem v Joliet v posete? Tu solnce bolj greje, log daljš' zeleni. Da se ognete zime, vse pozab'te žamete, ker pri nas na jugu mnogo boljš' se vedri. Tukaj zdaj bela ajda baš je dozorela; č'bele z .nje srkajo soke sladke strdi in ptičke žgolijo brez skrbi in dela, ko tam gor' pri vas vzdol drče že sani. Do Tepešk tu navadno borav'mo brez snega, ki k nam še-le pozno h kone' leta prileti, ko sem ga pri mete vaša severna burja, da živo nam srebro c'lo k niči j i skrči. Si "bujo" tud' tukaj boste smelo pražili; na lov pa šli z nami čez vse hribe, doli; skup rujno jolietsko b'mo vince točili, ki nam pesmice kuje in še srca krepi. Zatorej, vi severni bratje in sestrice, k nam v Joliet zdaj pridite mal' vasovat, da tako se ognete dolge, krute zimice; boste vrnili se smelo, ko privihra spomlad! J os. Klepec. --o- BARAGOVA PRATIKA se dobi v Milwaukee, Wis., pri Mrs. Rose Deželan, naši zaupnici za Milwaukee, in Wes« A11 is, Wisconsin. Dogodki Bid Slorend p9 Ameriki Nesreča rojaka Cleveland, O. — Na božični večer je bil ubit po poulični železnici rojak Frank Stare, star 60 let, mnogim tukaj znan kot dr. 2avba. — Doma je bil baje iz Bučke pri Studencu, fara Boštajn na Dolenjskem. Pokopan je bil V torek 30. decembra. Smrt kosi Carlinville, 111. — Dan po Božiču dne 26. decembra je umrla rojakinja Alojzija Par-kel, rojena Kernc, v starosti 50 let. Doma je bila iz Skocja-na na Dolenjskem. Zapušča moža in dva sina, v Frontenac, Kansas sestro Frances, poročno Tratar in še več drugih sorodnikov. Iz bolnišnice Cleveland, O. — Iz Women's bolnišnice je bila pripeljana Mrs. Frances Aljancic iz E. 169th Street k svoji hčeri Mrs. John Zaverl na 1220 East 173rd Street, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Nov grob v Penni Latrobe, Pa. — V tukajšnji bolnišnici je pred kratkim umrl rojak Martin Kusel, v starosti 56 let. Pokojni je bil doma iz St. Ruperta na Dolenjskem. Bil je samski. Poročilo ne pove, če zapušča kje kake sorodnike. Vile rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. John Petrovcic na East 101st Street so oni dan povasovale prijazne vile rojenice in jim podarile v spomin zaitf .^Hčerkico ■ prvorojenko. Dekliško ime srečne matere ie bilo Irene Klun, hči dobro poznane Mrs. Josephine Klun iz Wheelock Rd. — Prijatelji izražajo častitke! — Prijaznt, vile rojenice so obiskale tudi družino Mr. in Mrs. Louis^ Bc-kar na East 60tIT Street, k je t £o pustile za spomin prav luštnega fantka prvorojenca. — Materino dekliško ime je bil0 Berrha Kraje. — Prijatelji iskreno čestitajo! K vojakom So. Chicago, 111. — Prihodnji teden odide v službo Strica Sama tukajšnji mladenič Frank Selenik (Zeleznik), sin poznane družine Mrs. 2agar. Prijatelji so mu preteklo soboto napravili malo odhodnico. — Franku želimo, da bi se mu dobro godilo in da bi se srečno zopet povrnil nazaj domov! Vile rojenice Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so oni dan obiskale družino Mr. in Mrs. Louis Bokar na East 60th Street ter jim podarile krepkega fantka prvorojenca. Dekliško ime srečne matere je bil0 Bertha Kraje. — Častitke! Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo kato« lisico časopisje. SKRIVNOSTNA NALOGA (360) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs BY KILLING MIGWTY BANCMAK. TbMMV INSPIRED A PsfEW RESPECT, BUT ALSO A dangerous hostility Among the apes. Kcr je Tommy premagal In ubil Ranchaka, je dobil novo priznanje od opic. to»la obenem so ga tudi zasovražile. - _*__,, „ // /'/'»T* ^ /A u/'. V tem je Tarzela z žalostjo iskala Tommy ja. Naenkrat jo je prešinila nevarna ideja. To noč se je plazila po drevju naselja Butawa divjakov in se splazila na kletko, v kateri je bil Tarzan vjet. -360- ONE OF THE GUARDS^ SPIED HER AND SHOUTED THE ALARM. "THE WILD GIRL—SHE'S HERE-SHE'S OURS.'" Eden divjakov jo je 1»i1 opazil in začel kričati: "Divja deklica — ona je tukaj — sedaj je naša!" Sobota, 3. januarja 1942 AMEfUKANSKI SLOVENEC Stran 3 . Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) UataovUiu 29. novenbra 1914. t Z«diaWb Dr*avah JollCt DI#Inkorp T ^ Ulinoia Naie geslo: "Vse s« vero, dom in narod; vsi zrn enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Steaich, 429 N. Chicago S t, Joliet, I1L 716 Raub S L, Joliet, 111. 2. podpredsednik: Karhrine Bayuk, 528 Lafayette S L, Ottawa, I1L Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet. 111. Zapisnikar: John Kemankfa, 650 N. Hickory St., Joliet. I1L Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Wopdruf SLtL. Joliet. I1L Duhovni vo^je: See. Mathew Kebe, 223 — 57th St.. PiiUburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A Zalar, 351 No. Chicago St., Joliet. 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glsvach, 1748 W. 21st St., Chicago, IU. Jeesph L. Draeler. 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jerman. 20 W. Jackson St. JoUet. Ill POROTNI ODBOR: Jeeepk Pavtakmich, 39 Winch ell St, Sharp»burg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave, Chicago. I1L John Denia, 2730 Arthington Ave, Chicago, 111. Predsednik Atleticne*a odseka: Frmi* Likovich. 602 North Bhill Street, Joliet. Illinois. URADNO GLASILO: "Amertkanaki Slovenec". 1849 W. Cermak Rd„ Chicago. I1L Do 1. Jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njth dedičem raznih poemrtnin, poikodnin. bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega aH ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. ^ Zavaruje se ss |250.00, $500.00 aH 11,000.00. Izdajajo se različni =: certifikati, kakor: Whole Lile, Twenty Payment Life in Twenty Year | Endowment Vsak certifikat nosi- denarno vrednost, katera se vaško lete viia. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo is STPje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poikodnine. Mesečna plačila (ssscssoenta) so urejena po American Experience tabeli. DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno areao! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno aH ust-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, Joliet, UL JOIJJLMJUIJULSJJJUU^^ Dopisi lokalnih drušiev IZ URADA DRUŠTVA, SV. " LOVRENCA ST. 14, DSD. East Pittsburgh, P«. Cenjeno mi članstvo. Božični prazniki so šli od naa, kar pomeni, — konec je našega dela za leto 1941. Začnimo z veseljem novo leto 1942. Lahko se vam zahvalim, za lepo udeležbo naše redne letne seje in želim, da boste obdržali to ljubezen do društva za bodoče leto vsaki mesec, potem nam bo lahko delovati in se bomo tudi naučili kaj pomeni podporno društvo. Na zadnji seji smo imeli volitve društvenega odbora, ki so bile jako zanimive za naše članstvo. Predsednik Albert Turkovic pozdravi članstvo. Novoizvoljeni predsednik Joseph Pavlakovic, mnogoletni predsednik tega društva in podpredsednik^, se navdušeno zahvali in govori, da bo deloval z boljo ljubeznijo do društva. Podpredsednik Frank Se-can, drugikrat podpredsednik, kateri se zahvali in pozdravlja članstvo. — Tajnik Nicholas Pavlakovic se prav srčno zahvali na svojem delu in vsemu Članstvu, ker so tako lepo delovali z njim ta leta. Novo-imenovani tajnik Anton Planinec po mali debati prepusti »obratu Nichol Kelly, ki se članstvu lepo zahvali za izvolitev in obljubi, da bo deloval v najboljših močeh za društvo in v najlepšem redu ko bo mogoče. — Blagajnik Alf. Kelly te tudi zahvali in pozdravi članstvo. Novoizvoljeni blagajnik Nicholas Pavlakovich se tudi lepo zahvali članstvu in obljublja vse najboljše sodelovanje ter da ne bo s tem nobene zapreke pri njegovem delu. — Zapisnikar Peter Malek se zahvali za delo, nakar je enoglasno izvoljen za zapisnikarja John Pavlakovic, bivši društveni uradnik. — Tudi vsi ostali odborniki so bili enoglasno izvoljeni. Cenjeno članstvo. Ena najbolj važna stvar, katero si moramo vsi dobro zapomniti, zlasti tisti, kateri niste bili na cmenjeni seji, da smo preme-nili dan naše seje s prve nedelje v mesecu na drugo nedeljo v mesecu. Tudi to moramo upoštevati. Torej vas še enkrat opominjam in prosim, da pridete vsi na prihodnjo sejo, da se umesti nov odbor, ki bo prevzel svoje delo. — Poleg tega imamo tudi še nekaj važnega za rešiti, kar se tiče našega društva in društvenih pravil. — Prosim, vsi na delo, da pridobimo novih članov za društvo v tem novem letu in za našo ponosno organizacijo. — Želim vsemu članstvu DSD srečno in veselo novo leto, polno zdravja in zadovoljnosti! Nicholas Pavlakovic, tajnik -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 6, DSD. W&ukegan-North Chicago, UL Naznanjam vsem članom, da se bo vršila prihodnja seja našega društva v nedeljo 4. januarja. Ker se naše seje od sedaj naprej vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu, ste prošeni, da se teh sej udeležujete v velikem številu. Pridite v nedeljo 4. januarja, imamo nekaj točk za rešiti. — Odbor za leto 1942 je bil izvoljen po starem. — Voščim vsem sobratom srečno in veselo Novo leto in vas sobratsko pozdravljam. Anton Marincič, preds. -o--- HOLY FAMILY SOCIETY BOWLING NEWS Special Match The Holy Family Society men's bowling team did some superb bowling on its competitors home alleys Sunday afternoon, December 28, 1941. The meet took place at the Rivals Club alleys in Joliet, and the Society boys came out on top again. Bowling was sweet and easy, and the boys came out with a 33 pin margin. The defeated team who worked hard till the end were the Slovenic Coals of the KSKJ league in Joliet. The Holy Family Society bowlers had a 150 pin margin at the end of the second game, and for the third game merely kept up with the Coals enough to be the winners. As soon as the Slovenic Coals saw they were in the run, they asked for revenge and the Society keglin- GSADITEV NOVIH LADU Po vseh ameriških ladjedelnicah se vrli delo s p lno paro, da se zgradijo nove ladje. Gornja slika kaie take ladje v delu v Los Angeles. ners didn't mind and consented to a return match to be held at the home alleys of the Holy Family Society men's league, Bowl Era, Sunday afternoon, 2 o'clock, January 4, 1942. • The Holy Family Society men's team won on a total amount of 2494 pins compared to 2461 for the Coals. Len Wedic contributed to the teams victory with a 542 series, followed by Shoes Subar 529. Tony Buchar of the Coals rolled a 201 game, the only 200 of the afternoon. Your Bowling Reporter. THE SCORE December 28, 1941 Holy Family Society Len Kochevar ____ 159 J 92 129 Len Wedic......... 184 178 180 Vine Likovic ........ 169 154 124 Emery Subar ........ 178 155 196 Ralph Wedic ______ 168 • 172 156 Totals______ 858 851 785 K. S. K. J. (Slovenic Coals) Tony Buchar ................138 201 170 Tony Golobitch.... 117 138 188 Rev. Butala ....................191 135 193 John Jursinovic .... 149 141 180 John Culikar ______________187 159 174 j Totals______________782 774 905 ' RAZNOTEROSTI MODRIJAN, KISE JE VSE ŽIVLJENJE l&RIL Z BLAZNOSTJO Začetnik modroslovskega nauka o stvarnem spoznanju Av gust Comte je vse svoje življenje prebil v preučevanju svetovnih pojavov in njihovih medsebojnih zvez. — In ravno v dneh, ko je že imel pred se boj novo sliko sveta, seveda v lu$i svojega modroslovskega nazora, ko so mu obrisi te slike bili že otipljivo blizu, mu je nekaj zmedlo in pomračilo misli. Sam je govoril, da ga muči "notranji demon". Nekaj časa se je boril proti njemu, toda nekega dne ga je med premišljevanjem v gozdu pri Montmorencyju blaznost na« padla s tako silo, da so ga po napadu našli vsega zlomljenega in strtega. — Sloviti modro-slovec je bil znorel. Cez čas se je spet začel siliti na delo, toda napadi so se ponavljali. N,ekega dne je namesto peresa vzel v roke ku v< hinjski nož ter p}anil nad svojo ženo . . . Poslati so ga morali za nekaj časa v norišnico, potem pa so mu delovno sobo doma preuredili v blazniško celico njej je svetovno znani mož prebil dvanajst let življenja v divjih napadih in topi brezbrižnosti. Neprenehoma je moral paziti nanj poseben strež-| nik, da mu je cfo prvih znamenjih napada trdo zategnil nor-sko obleko okoli rok in ga u-krotil, še preden je postal nevaren. Toda med blaznostjo so se mu sredi norih prividov zdaj pa zdaj pokazali obrisi tiste jasne slike, katero je bil zamislil ravno pred začetkom svoje strašne, brezupne bolezni. Kadar ga je norost kmj popustila je začel spet delati in to s pospešeno naglico ter s silo, kakor tudi si je v urah blaznosti nabiral nove hitrosti in novih sil. V teh svetlih trenutkih je vedel, da bo navzlic norskemu oblačilu prišel do JAPONCI NAPADAJO spoznanj, ki jih je tako željno iskal in končal svoje življenjsko delo, ki naj bi po njegovi zamisli rešilo ljudi krivega mišljenja. V nadčloveških naporih je temu možu uspelo, da je za-čas razbil črne megle, ki so mu mračile um in da je napisal šest debelih zvezkov o svojem novem" modroslovskem sestavku, pozitivizmu. Dvanajst let je trajal ta junaški boj, v katerem je Com-teov duh za nekaj časa zmagal, ker je njegova volja bila močnejša od bolezni in norosti. Toda Comte ni bil edini tak nesrečnik, še cela vrsta jih je za njim. DELAVSKA UNIJA IZRAZILA VDANOST DEŽELI Chicago, Tli. — Okrog 20,-000 članov unije uslužbencev v poslopjih, zbranih v Stadium, je v torek zvečer v navdušenem razpoloženju o-dobrilo vdanostno izjavo zvestobe Zed. državam. Izjava, ki jo je prečital župan Kelly, se glasi: 'Vdano obljubljam zvestobo svoji deželi, Zed. državam ameriškim. Kadar bom poklican v civilno obrambno službo, se obvezujjam, da se bom podvrgel ukazom. Slovesno obljubljam, da bom zadovoljivo izvršil nalogo, ki mi bo odkazana, do časa, ko bom oproščen svoje odgovornosti. Nenehoma se bom trudil, do bom izvrševal svojo dolžnost po svoji najboljši zmožnosti, dokler bo moja služba potrebna ; v to mi pojnagaj Bog." -o- POOSTRENJE ZAKONOV PROTI OTROŠKEMU _ DELU Tokom minolega leta so legislature v osmih državah pre-tresovale zakone, ki bi nadalje poostrile obstoječe določbe, ki omejujejo zaposliten nedo-/ letnih otrok. Boritelji proti otroškemu delu pa so zlasti pozdravili ono razsodbo Vrhovnega sodišča Združenih Držav, ki je potrdila ustavnost takozvanega mezdno ur-nega zakona in s tem tudi one določbe tega zakona, ki se nanašajo na otroško delo. Ta razsodba Vrhovnega sodišča je povsem ovrgla odločbe istega sodišča pred 22 leti. Sedanja odločba potrjuje, da Kongres ima pravico izključiti iz meddržavne trgovine vsak proizvod, ki bi bil izgotovljen ob razmerah, ki protivijo določbam zakona. Seveda te omejitve otroškega dela se tičejo *e one proizvodnje, ko se izdelki prevažajo preko državnih mej. V drugih besedah, vsa velika industrija je zapopadena. Skoraj ena četrtina zaposlenih ctrok dela v takih industrijah. Odločba Vrhovnega sodišča pa nima nikakega vpliva na mladoletnike, ki so zaposleni v poljedelstvu, v poučnih obrtih in v mestnih industrijah, kjer se 'roba prodaja lokalno. To po-menja, da skoraj dva miljona fantov in deklet pod 18. letom nima nikake zaščite se strani federalne zakonodaje. Ti morejo dobivati zaščito le f strani držav samih. Kakor rečeno, 1. 1940 je osem državnih legislatur razpravljalo o novih zakonskih načrtih, ki bi poostrili obstoječe določbe o otroškem delu. Ti zakonski načrti pa niso bili povsod sprejeti. Največji napredik je bil storjen v državi N^w Jersey. Ta država je preuredila Fvoj stari zakon o otroškem delu in uvedla nove določbe, vštevši regulacija otroškega dela v industrializiranem poljedelstvu^ Postavljen je bil osnovni minimum 16 let starosti za zaposlitev v industrijah in trgovinah. Izven šolskih ur nikak otrok pod 14 letom ne tme biti zaposlen, razun'pri razprodaji časopisov, kjer je minimalna starost določena na 12 let. Tokom minelega leta ni niti ena država, ki ni še poprej odobi^la amendment k ustavi, prepovedujoči otroško delo-dodala svojo odohHUtr, Tako-zvani Child Labor Amendment je bil sprejet od Kongresa leta 1924 in dan državam v odobritev. Dosedaj.je 28 držav odobrilo ta amendment. Treba pa je odobritev nadalj-nih 8 držav, predno amendment, prepovedujoči otroško delo širom dežele, postane de) ameriške ustave. Common Council — F. L. I. S. -o- Katoličani so tako močni« ' PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of ^ YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP ' i 1520 kilocycles (Top of the Dial) DR.JOHN J. SMETANA j OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala S 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ore: vsak dan od 9. I zjutraj do 8:30 zvečer. ROJAKI SLOVENCI! KADAR ielite okrasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in iz del j ujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vajo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 vsi katoliški slovenci in slovenke v chicagi vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana Stev. i, k. s. K. j. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1942: FRANK BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik. * ANTON KREMESEC, blagajnik.