215. štev.
V Ljubljani, petek 5, septembra 1918,
*' ?n fr* j pvh +*■ v* o ^
J	ktki	J / L*, , t\ W /
i. leto.
^eijfe “y Ljubljani in p« požti t »»3* 5^9 .	. K S4 -
5^ id:a , , .	, 43 —
S*ht l«t« ... .21'— *8 aim! . ,	. 7—
8ft IS40S®m»tV0: .
*«l»hIs««a»r«l KSI5— a*a»ii9ts s • .m— % čstrt lata „	. W»*
i8IU:	a >	#■*-
n ?f8Hi Sr»* št«r. t«. frtef**
g'*r' m- ~ D?r»rsI*tTB je na MerijlHem tr&* »n, 8. - Telefon ttou t£
»frr®
Ha pEauene ureike krm
»oSlljatve tesarja 5«
»ere««# osLratl.
—‘lij»j*
Izhaja vsak dan zjutraj*
Posamezna itsvilka velja 40 vinarjev.
Oglas, sa računajo po po* rabljenem prostoru in sicer 1 mm visok tar 45 mm Drek prostot si enkrat 40 Vo., xa večkrat popust.
sleče inneratev 1. dr. ao naj jri-iosl «*s *dg»wir dopisnica ali nauka. — Dopisi saj is ftiegkinjp. — Rokopisi se ae vračajo.
Srbske čete ne izpraznijo Veršeca in Bele Cerkve.
Ldu. Belgrad, 3 .septembra. Beo-giajski presblro javlja: Vesti, ki jh raz°"ia romunsko časopisje, da so f d i Fr,5ske ^ele izprazujevatl Verštc m Belo Cerkev, so popolnoma brez podlage.
Dogodki na Reki.
Prtlskava o reSklh dogodkih Izpadla za Italijane neugodno.
Ldu. Reka, 3. septembja. Včeraj i® po mestu raznesla vest, da je ‘padla sodba medzavezniške komisije, !♦ .RreiskuiP znane reške dogodke, za I , Jane zelo neugodno. Spomenica, ** 1° je izdelala preiskovalna komisija, zahteva, da se mora takoj razpustiti ~pnsigH0 Nazionale In ped nadzorstvom zveze narodov v prostih volitvah zvoliti nova upravna oblast. Skrb za lavni red in mir se mora odslej po-)[*ritl angleški In amerlkanski posadki. Na Reki so bile vsled teh vesti demonstracije proti Francozom in An-Rleiem.
^•ključki preiskovalne komisije dogodkov na Reki.
,t,, Ldu. Reka, 3. sempt. „Vedetta 1 Halla« objavlja nastopne podatke 0 zaključkih preiskovalne komisije dogodkov na Reki: Vihovni svet mirovne konference (e končnoveljavno in v vsem obsegu odobril poročilo o uspehu preiskave zaradi reških dogodkov. Podrobnosti, ki bodo v kratkem objavljene, določajo: i Constglio Najemale se mora razpustiti In nc-u.. £Vaia* nadwme8titl z zastopstvom ®5*8austva> ki bo izvoljeno po volji meščanov in legalno vzpostavljeno Pod nadzorstvom medzavezniške kolti« , ^ ima ^uvati sestavo volilnih stin in skrutinija. To se mora zgoditi, a se prepreči vsaka pristranost, ozir. a se uspehi glasovanja ne potvorijo, j Legija reških prostovoljcev so «ora nemudoma razpustiti. 3 Šte-
vilo italijanskih čet se mora znižati na eno brigado pehote in en škadron konjeništva. Od teh čet pa bo smel samo en bataljon biti stalno nastanjen v pasu [Reka—SuSak. 4. Oeobje, ki tvori sedaj francosko pomorsko oporišče, se mora takoj izmenjati ter se mora to oporišče člmprej končnoveljavno opustiti z ozirom na nepri; jazna čustva, ki jih goji do refikega prebivalstva. 5. Ustanoviti se mora mednarodna komisija, sestavljena iz enega amerikanskega, enega italijanskega, enega francoskega in enega angleškega zastopnika, katerim bo poverjeno najširše nadzorstvo v upravi mesta in vpliv na politična vprašanja. Mestu se mora ohraniti značaj avtonomije. 6. Varstvo javnega reda bo poverjeno angleškemu ali amerlkan-skemu redarstvu. — Razen teh določb se govori o vojaško-sodnih , preiskavah proti poveljniku kraljevih italijanskih karabinjerjev, proti poveljniku mornarice, ki je dal nalog k navalu na skladišča francoskega oporišča in proti drugim častnikom, ki so samovoljno ukazali izvršiti razne aretacije. Zaukazana je tudi stroga preiskava, da se doženo povzročitelji in okoliščine na umoru enega francoskega vojaka. Poročilo zaključuje s priporočilom, da vsi ti ukrepi in vse postopanje, ki bo z njih izvedbo v zvezi, ne smejo motiti prisrčnih odnoš jev, ki so trajno vladali med italijansko vojsko in narodom in Francozi. Priporoča »s po možnosti oskrbovati Italijo z živežnim blagom, ker je ta država svojim zaveznikom v vojni toliko pripomogla in ker mora čimprej zopet vzpostaviti obratovanje svoje industrije in trgovine, ki je ne-obhodno potrebno, da se čimprej zopet povrne v redne razmere.
Bahtavajt* Jugoslavijo” po vssb gostilnah, kavarnah in brivnicah) Pridobivalio novih naročnikovi
Nobene bistvene spremembe več glede mej določenih za avstrijsko republiko.
LDU Lyon, 4. sept. (Brezžično.) Spremno pismo, ki je bilo izročeno nemško-avstrijski delegaciji obenem z mirovno pogodbo ima odstavek o mejah Nemške Avstrije, ki slove: Glede teritorijalnih mej, ki so določene za avstrijsko republiko, ne morejo zavezne in pridružene države pripustiti nobene bistvene spremembe na že objavljenih sklepih. Ti sklepi so dozoreli po večmesečnem temeljitem proučevanju. Ni ga bilo vprašanja, katerega konferenca ne bi bila vzela v pretres. Vsled tega so zavezne in pridružene države upoštevale protest Avstrijcev glede mesta Radgone. — Zavezniki so si sploh prizadevali določiti državam, nastalim na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, meje z vso pravičnostjo, ki je potrebna, da se zagotovi mir v osrednji Evropi. Pri Čehoslovaški so se zavezniki odločili za zgodovinske meje nekdanje češke vladavine.
Kjer Cehoslovaška meji na Nem. Avstrijo, so se meje preložile le neznatno in samo na dveh manj važnih mestih, kjer se morajo važni gospodarski interesi- novonastalih držav bolj vpoštevatl, kakor zahteve avstrijske republike. — Pri določevanju državne meje med avstrijsko republiko in Jugoslavijo so se zavezne in pridružene države kolikor mogoče držale priznane in ugotovljene jezikovne meje. — Ob vzhodni meji avstrijske republike so zavezne in pridružene države pripojde avstrijski republiki nekatere pokrajine, kjer prevladuje nemški živelj in ki so spadale dosedaj k Ogrski. Zavezniki so preverjeni, da bodo meje, kakor so sedaj določene, najb< Ije zajamčile obstoj vseh interesiranih narodov, ne ifvzemši Avstrijcev, ter da ne bodo dale povoda za izbruhe anarhije niti za škodljive spore.
Pri proučevanju tirolskega vpra-
šanja je vplivalo na zavezne In pridružene države dejstvo, da je skozi dolgo vrsto let italijanski narod ogrožala resna nevarnost, ki je bila na-menoma naperjena proti njegovemu obstoju samemu. Ta nevarnost je obstojala v okclnosti, da je imela Avstro-Ogrska v svoji oblasti izvrstne strategične postojanke, ki so gospodovale nad beneško ravnino. Vsled tega je blia po mnenju zaveznih in pridruženih držav najboljša rešitev ta, da se je prisodila Italiji ona naravna alpska meja, za katero je težila že toliko časa.
Narodno gledališče v Ljubljani.
/V soboto dne 6. t. m. prično v dramskem gledališču redne predstave. Sezona se otvori z dramo Leonida Andrejeva „Dnevi našega življenja", ki še ni bila vprlzorjena na nobenem jugoslovanskem gledališču/ Svojo prvotno namero, otvoriti sezono s Cankerjevimi „Hlapci", je moralo vodstvo dramskega gledališča iz tehničnih ozirov opustiti. Premiera „Hlap-cev" bo šele 20. t. m. Drama „Dnevi našega življenja" se vrši v Moskvi in slika življenja, trpljenje in ljubezen ruskih dijakov moskovske univerze. Režijo vodi gospod Josip Šest, ki je bli za časa svojega bivanja v Rusiji režiser ruskega gledališča v Rjazanu.
V nedeljo, doe 7. t. m. se bo predstavil ljubljanskemu občinstvu njega tako dolgo pogrešani Ijubljanec g. Ignacij Borštnik. Igral bo ritmojstra v Strinibergcvi žaloigri ,,Oče‘‘. Narodno gledališče je pridobilo z njim resničnega umetnika in najboljšega slovenskega igralca, dramatični odsek konservatorija, ki se bo po uporni inesetlvi gospoda ravnatelja Maleja Hubada letos konečno o tvoril, pa prepotrebnega učitelja ume tnlškega nareščaja... Stem so se zjasnile perspektive v bodočnost — ne bomo več presajali, rastlo bo pri nas doma!
LEVSTIK.
155 nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
tzabvaljeni,€ je šepnila tiho. »Zdaj, ko
v vaših prsih ... pa sem vendar zmerom dvomila ceš, saj ni mogoče: to — meni?«	’
»Ne, ne, Marija I* Mladi mož je skril obličje v dlani. »Jaz nisem vreden — ne ponižujte se pred ??*Doj... Oh, izpovedal bi se vam, in laglje bi mi D,1° Pri duši!«
Ni
ga razumela. '
»Kaj vam je grof?« je povzela s tegobnim zadnjem v očeh. »Vi da niste vredni —? Česa eki ne? Predobri ste, pa si očitate bogvekaj, kakor a nismo vsi grešniki in siromaki. .. Ne, ne, ni-®sar nočem vedeti; pustite me, naj umrem srečna, "hrna in vam hvaležna.«
»Čemu govorite o smrti, Marija?« se je užalilo grofu. »Uprite se in zaupajte; hotite živeti, namesto * odrekate. Jaz. glejte, ne morem, ne smem ‘1* drugega, kaker da ozdravite. Ali vam ni anea boljše, nego zadnja dva dni? Še je sila v vas.« jj. „ »Da,« je pobrala bolnica s hipno živahnostjo, »zH* Poskočil plamenček iz pepela in spet ugasnil, res mi je odleglo; bogve — ab, če bi mogla Se
upati ozdravljenja- Toda h koncu je vsakemu laglje; I na tihem in neopazno; živa duša ne bo znala, kam
Aa sp nfi nnČutno Jetični	1	ir	'r___________________ •	_
veste, da se ne počutijo jetični nikoli tako dobro, kakor tik poprej?... Ta misel me preganja; bojim se upanja samega. Zakaj, o Bog, zakaj mora človek toliko vedeti na svetu!« Suh, besen kašelj ji je zadrgnil besedo.
»Nevednejši bi bil srečnejši, prav pravite,« je rekel grof, da bi premostil mučni trenotek. »Ali zato zdaj ne gre, Marija; midva ne preustvariva sveta. Gledati morava, kako bi se vam pomoglo.«
»Pomoglo — meni!« je vzkliknila z grenko brezupnostjo.
»Da, vam. Zdaj, glejte, se drznem priznati, da sem že mnogo — že dolgo! premišljal o tem. Pot je jasna in vidna, le jaz si vas nisem upal vprašati: dobre šege zahtevajo v nekaterih slučajih, da pustiš bližnjega umreti, ne da bi mu priskočil na pomoč ... In zraven . . . neka osebna stvar, ki nima s tem nič opraviti, mu je obsedala toliko časa, vsega do zadnjega kotička duše; veste, kaj je fanatizem. Oh, če bi se bil poznal tako dobro kakor danes, bi bil čutil takoj, da je moje mesto pri vas — in drugo, vse drugo bi bil nemara zavrgel in pozabili Marija — « »Kaj hočete reči?« Plašno je uprla vanj oči. »Kam c-erite? Prijatelj, ne govorite mi o tem, kar ne sme in ne more biti. ■■*
. »Vseeno, Marija. Pojdiva na jug: v Italijo, na Rivijevo, v Egipt, kamorkoli! V drugem podnebju se vam vrne zdravje; imeli boste najboljše doktorje, in vse, česar potrebujete ... Vedve z Meto se odpravita naprej; moj Jacpues vaju popelje do Trsta,
ste izginili. . . V Trstu se najdemo; jaz pribitim za vami, odpeljeva se v beliasvet upov iq ozdravljenja. Vaš sluga hočem biti, Marija, nič drugega; rešiti vas in popraviti, kar ste pretrpeli — s tem bo o-zdravljena tudi moja duša.«
»Ne, ne!« je zaječala bolnica in skrila obraz v prozorne dlani. »Vem, da iščete za se ničesar, ker ste predobri, preplemeniti; pa česa bi sploh iskali pri meni? Moj sluga hočete biti —* vi! Ne, grof, prepozno je.«
»Ni pozno, Marija. . . Ob, razgovor vas utruja — in vendar moram govoriti! Ubogajte* revica, pojdite z mamo. Ne mislite, da sem plemenit — to ni res, hahal« se je zasmejal grenkobno. »Mislite rajši, da plačujem velik, neizmeren dolg, svoj in vsega sveta.«
»Naj bo karkoli — storili ste nad menoj, česar ni znal nihče; vam gre hvala, da moja smrt ne bo čisto temna in prekleta. Rešitve pa ni, prijatelj, ni je, ker čutim — kljub hipne nade — kako glotei tisto tu notri Že prav najzadnjo nitko življenja; so trenotki, ko se mi zdi, da bi posegla le z roko, pa bi zagrabila smrt, ki preži zraven mene in dviga koso... To je en vzrok; drugi je še težji, še ne-popravljivejši... Vidite, grof, so ljudje, ki jim dč dobrota dobro, ljudje, ki znajo prositi in sprejemati^ so drugi, ki jim je ponos še več in ne znajo niti prositi, niti sprejemati darov... tudi ne za ceap življenja in zveličanja svojega!... ampak kvečjemu sami deliti, če kaj imajo. In takšna sem jaz.«
V ponedeljek 8. t. ra. — komedija angleškega pisatelja Knoblaucha „Favn“ v režiji našega novega režiserja učitelja gospoda Jakoba Osipovič-Šuva-lova. Gospod Osipovič-Šuvalov je režiser in igralec Petrogradske šole. V Srbiji, kjer je dalje časa deloval na Narodnem gledališču v Belgradu je njegovo ime široko znano. V Zagrebu se je proslavil lani s svojo originalno režijo Čehovega „Strička vanje", katerega bomo letos videli tudi na našem odru.
Vse tri predstave bodo izvan abonementa. V torek bo gledališče zaprto* v sredo prlčno redne abone-ment-predstave.
Za prihodnji teden se pripravlja pod režijo gospoda Danila otroška Igra z godbo In baleton ,,Snegul-čica in škratje".
Neodrešena domovina.
Poročilo iz Vipavske doline.
Pri nas so Italijani še vedno bre-obzfrni kot so bili. Zdaj širijo ceste, kar je sicer samo na sebi dobro, toda ne plačajo kmetom, ki so s tem na zemlji večkrat tudi občutno oškodovani, prav nobene odškodnine. Vse Slovence, ki se vrnejo iz Jugoslavije, zaprejo in jih imajo zaprte tako dolgo, dokler jim kedo domačih ne prinese ali krstnega lista, ali pa domovnice. Cela Vipavska dolina si želi samo pod Jugoslavijo in ostane zvesta samo Jugoslaviji. Deklet, ki se pečajo z Lah!, naši fantie več ne pogledajo. V Idriji so tamkajšni fantje odrezali kite peterim dekletom, ki so bile ljubice laš kih vojakov in to bomo tudi pri nas vpeljali. Živela Jugoslavija 1
Konec Italijanske strahovlade na Reki.
Ldu Trst, 4. septembra »L’ Era Nuova“ poroča z Reke z dne 2. t. m. pod naslovom: „Grazlolli je zapustil Reko." Že več dni se širi vest, da bodo razen grenadirjev zapustile luko tudi vse vojne ladje, ki se nahajajo tukaj, izimši oklopnico Emanuele Fi-liberto, nadalje topništvo, brigada Se-sia in del konjeništva ter da bodo generala Graziolija nadomestili v poveljstvu mesta štirje generali entente, ki se bodo v poveljstvu vsak teden menjali in končno, da bodo prevzeli Angleži varstveno službo v mestu. Snoči pa se je izvedela resnica: General Grazioli je moral zapustiti svoje mesto. In res je prevzel general Pit-taluga včeraj iz rok generala Graziolija poveljstvo mesta, nakar je poslednji odšel. Odpotovali so grenadirji, topničarji, brigada Sesia ter vojni ladji .San Marko* in .Dante Alig-hleri*. Toda najhujše je, da je angleško moštvo prevzelo varnostno službo. Že včeraj je prišlo nekaj častnikov na policijo in so se informirali glede števila teh novih redarjev. Rečani vedo dobro, da Angleži niso preveč naklonjeni mestn, vedo dobro, da se že nekaj mesecev poslužujejo hrvatskih konfidentov, ki vodijo politiko v prilog svobodnemu mestu.
Politični pregled..
p Društvo slovanske vzajemnosti se je osnovalo na Cetinju. Predsednik je vojvoda Stevo Vukotič.
p Sklicanje splošnega židovskega kongresa. »Komite židovskih delegacij na mirovnem zborovanju v Parizu« je razpravljal na svoji zadnji seji o vprašanju sklicanja splošnega židovskega kongresa. Motzkin je predložil resolucijo, po kateri naj bi komite žid. delegacije ali kak drug komite, ki bi se izvolil po zaključenju mira, sklical splošni žid. kongres, čim so obvladane tehniške težkoče za tako prireditev.
p Nova stranka na Madžarskem. Na Madžarskem so se združile katoliška narodna stranka, krščansko-socijalna stranka, kmetska stranka in stranka malih posestnikov v eno samo, ki se naj imenuje zjedinjena madžarska katoliška stranka.
p Zasedanje ital. parlamenta.
Ldu. Split, 3. septembra (Delu.) Danes je bilo otvorjeno zasedanje italijanskega parlamenta. Kakor javljajo italijanski listi, današnji seji Tittoni ne bo prisostvoval, ker pride v Run šele 7. ali 8. septembra.
p Popravite krivice! Za časa Šušteršič-Lam peto vega paševanja se je godila krivica mnogim ljudem, posebno velika krivica ljudskošolskemu učiteljstvu. Razpisana učiteljska mesta so oddajali deželni trinogi samo takim učiteljem in učiteljicam, ki so se ponižno v prahu valjali pred njimi. Starejši, sposobnejši učitelji z družinami so pri kompetencah vedno podlegli mlajšim, mnogokrat prav slabim učiteljem. Še danes morajo tičati v kakem gorskem zakotju v razdrapani šoli, daleč od srednjih šol, kamor bi radi pošiljali svojo deco, medtem ko bivši šusteršičijanski mlajši tovariši udobno stanujejo kot samci v lepih šolskih poslopjih in se v pest smejejo vsem, ki verujejo v ideale in možatost. Največkrat pa napredni učitelji niti prosili niso za boljša razpisana mesta, ker so že vnaprej vedeli, da jih ne dobe. Škoda bi bilo papirja in koleka 1 Trinogi so šli tja, kamor so spadali, a krivice so še ostale. Kedaj bodo popravljene te? Pravično bi bilo in zato je dolžnost šolske oblasti, da vsa zadnjih 15 let razpisana in podeljena učiteljska mesta razpišejo in to brez zahtev tistih, ki se jim je godila krivica. Ce se je učiteljstvu v gmotnem oziru popravila desetina desetletne krivice, tedaj naj se še v tem oziru stori vse potrebno, da tisti učitelji, ki so biii in so še prizadeti, dobe zadoščenje po tako dolgem času. To ne bode države nič obremenilo, pač pa zvestim delavcem v Jugoslaviji, za katero so se vedno borili, posije žarek pravičnosti. Zgodi naj se pa kmalu, ker počasnost in odlašanje tudi v takih primerah ni hvalevredna.
p Volitve v neodrešenem o-zemlju. Ldu. Trst, 2. sept. Glasom poročil iz Rima se zatrjuje, da se pozovejo zasedena ozemlja, da izvolijo svoje poslance. Rešujejo se baie vprašanja o določitvi volilnih okrajev. Tržaški guverner Ctuffeli in trentfnski Credaro prideta v kratkem v Rim, da se tozadevno sporazumeta z vlado. Da more zasedeno czemlje izvršiti ta važni čin, je določila vlada, da se od-godi čas za glavne volitve, ki bi se po tej določbi vršile zadnjo nedeljo v prihodnjem novembru. Socijallstlčni list „11 Lavoratore" je zvedel, da je bila od guvernerja razposlana na vse občine Julijske Benečije okrožnica, ki poživlja občinske oblasti, da nujno pripravijo volilne liste za volitve, ki se bodo vršile po avstrijskem zakonu.
Bled.
Blejski dnov! se lahko naživata 7. in 8. septembra ter predvečer ob blejskem jezeru.
Rekord letošnjega brezprlmernega truda menda v zgodovini vseh letovišč, bo gotovo I. konjska dirka na Bledu, ter otvoritev športnega pozo-rišča, kakoršnega po svoji naravni legi lepšega in primernejšega ni najti širom sveta. Presrečen košček zemlje, naš Bled! Oblagrovan od narave, ob-lagrovan od neštetih množic in ob Tvoji obali zdaj delavci, ki stvarjajo dannadan takorekoč iz nič dela, za kakoršnjih eno samo poteče drugodi doba let. Pridite toraj se letos učit, kaj vzmore krepka volja in požrtvovalnost. človek bi mislil, ko je čital v belograjski Zastavi da je bil Petrov dan na Bledu dne 15. julija najslo-vesneje praznovan v celi državi, da je ta, po vojni tako oškodovani drobec svete naše domovine izčrpal svoje zadnje moči, da opozori ž njim! še predno usahne, na Čustva, ki tu bijejo v radosti do pripadnosti k rešiteljem. Mogoče je kaj vplivalo, kajti mogočni bratje posetili so nas v takem številu, da se tega ni nadajal ni najsmelejši prerok. In dviga se zdaj mah na mah nas rajski miljenec, širi, lepša in druži goste v brezštevilnih sestankih. Da pa učakamo že letos
konjsko dirko, v večjem obsegu, kedo bi si bil kaj tacega nadejal. No, pa gospod Kenda ni le požrtvovalen, je tudi iznajdljiv. Prostor ki ga je odobrila komisija iz Ljubljane zgradila je pravzaprav narava sama, le, iztakniti ga je bilo treba. Po stoletjih konjereje v naših krajih, pograbila je vešča roka po njem in bila je srečna. Malone kroginkrog amfiteatralično od O-Kojnice in želežničinega pobočja obdana ravan, predstavlja lega dirkališča pravcati naravni štadijon, v katerem se bodo odigravali prihodnja leia vse vrste športne igre zlasti nogomet, tenis, telovadba in ženski športi. Kakor kulise obdajajo pozorišče na severno štren pogled na Karavanke, jezero in otok. Posebni vlak ki odhaja iz Ljubljane čez Jesenice k dirkam ob 9 uri, se vrača pozno po 11 uri po noči, se ustavi tik nad športnim po-zoriščem. Tam bo pripravljeno vse za ličen sprejem in udobnosti gostov, kioski, popolna godba iz Kranja, sku-pine šampijonov za ježo in vožnjo, skupine narodnih noš in lovcev na mrzlokrvnih konjih, totalizater in dr. Opozarja se, da bo poseben prostor določeni vozovom gledalcev ki bodo sede raz nje motrili napore tekmecev. Duša dirke je podpolkovnik Stuhljr ki se je tudi trudil za tehnično ureditev travnika in za obilico dragocenih daril. Prijave za tekme se zaključijo radi seznanika že v petek. Kasneje došle, zlasti iz odaljencjših krajev niso Izključene od daril.
Na predvečer v soboto v Zdra-viškem domu veliki Reunion. Nedeljo zvečer pravtam razdelitev daril in venček. Ponedeljek nastop Sokola, zvečer zaključna zabava v zdraviškem domu. Voda v jezeru je še topla. Za prenočišča v skupnih ležiščih bo slcrbljeno. Opozorimo Še, da vozita razven posebnega vlaka preko Jesenic, dne 7. in 8. t. m. tudi izvanredna nedeljska vlaka ob 4*55 zjutraj na Lesce in od tam z autobusi prometnega društva blejskega do jezera. Naj bi bila ne-l, deljska uprizoritev za tako lepo uspelim vencem letošnjih prireditev kakor so bile na jezeru: razsvetljava, sere-nata, plavalna tekma, regata na obali: sprejem srbskih maturantov, kolesarska dirka, otvoritve, izleti in v hramu muz veliki reunjoni, družabni večeri ter koncerti prve vrste. Vreden zavr-šetek, ki bi vzpodbudil podjetne domačine smotrenemu delu za predpriprave k dalekosežnim načrtom za kulturen in gospodarski pokret v prihodnjem letu.
Dnevne vesti.
dn Delegate »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev« opozarjamo na prijateljski sestanek, ki se vrši v soboto 6. t. m. ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani »Nar. doma« in na izlet na Bled in v Bohinj prihodnjega dne.
dn Zveza poštnih organizacij naznanja tudi vsem članom, da je prenehala izhajati »Pošta-, dosedanje skupno glasilo Hrvatov in Slovencev in da izhaja odsedaj dalje »Poštanski glasnik", glasilo vseh poštnih uslužbencev v kraljestvu SHS. List je tiskan v latinici in cirilic! ter priobčuje dopise v vseh narečjih. Na vsak način je potrebno, da dobiva vsak član tudi stanovski list, da je poučen o vseh stanovskih zadevah. V „Poštanskem Glasniku" bo Zveza objavljala vsebino odborovih sej in vse važne stanovske In gospodarske zadeve, ki jih namerava Zveza v korist članov kmalu izvesti. Vsak član naj pošilja društvu svoje kategorije poleg članarine tudi še po eno krono mesečno za list. Poživljajo se tudi člani, da pridno dopisujejo v „Poštanskl Giasnik", in sicer je pošiljati vsak dopis potom »Zveze p. o.* v Ljubljani. Opozarjamo tudi člane, da je začel v Ljubljani izhajati „Naš Glas", ki je glasilo splošnih državnih uslužbencev v kraljevini SHS, ki se neustrašeno bori za splošne koristi vseh uslužbencev in ga toraj tudi najtopleje priporočamo.
dn Zagrebška opera pred krizo. Kakor pri nas v Ljubljani, tako je tudi
v Zagrebu veliko pomanjkanje stanovanj. Tako ne more dobiti stanovanja več novih članov, ki jih je angaževala zagrebška gledališka uprava, da spo-polni svoj pevski ensemble in da dvigne orkester na simfoniški niveau. J4 to okoli 20 članov in večina jih je še brez stanovanja. To jih je užalilo, da so odpovedali svoje angižmane in pretijo oditi iz Zagreba.
dn Pri ravnateljstvu kr. drž. železnic v Ljubljani je razpisani služba železniškega zdravnika za zdravstveni okraj Trebnje z letnim honorarjem po 600 K in voznim pav- | šalom po 90 K na leto. Rok na vlaganje prošenj do 15. septembra 1919. Podrobnejši podatki so razvidni iz razpisa v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
dn Posebni vlak k veliki konjski dirki na Bled odhaja iz Liubljane dne 7. seprembra 1.1. ob 8 uri 36 min. dopoldne ter dospe na Bled-kolodvor ob 11. uri 48 m!n. Vlak se vrača isti dan ob 11. uri 03 min. zvečer ter pri- f spe v Ljubljano gl. kolodvor ob 1. uri ? 43 min. ponoči. Voznina iz Ljubljane na Bled je 25% znižana.
dn Poneverjenje. Jinko Malašič, sluga pri nekem peku v Zagrebu je izvabil od raznih strank denar in s 1524 K zginil Iz Zagreba.
dn V izložbo so vlomili in po-krali obleke in sukno trgovcu Milanu Betlheimu v Zagrebu. Oškodovan je za 8000 K.
dn Ponarejalec legltjmaeij. V Zagrebu je zatekla redarstvena straža nekega pohajkača, ki se je legitimral z domobransko Izkaznico kot Franjo Fotes-Šitetak, desetnik bivšega 25. domobranskega pešpolka. Pri njem so našli še dve takšni izkaznici na različna imena. Mož je končno prizn*1' da se piše Stjepan Š carica iz MarU"
dn Zločinec zato, da prld*.?0,^ streho. V Djakoven je nek1 Weiler smrtno zabodel z nožem gospo Evo Brajer, ko se je vračala ponoči i s svojim možem, hčerko ter njenim zaročnikom domov. Zločinca so takoj vlovili. Pri zaslišanji: je izjavil, da niti ne ve, koga je usmrtil. To je storil sploh samo radi tega, da pride pod streho in h kruhu.
Liubljanske vesti.
I Hrvatski gostje v Ljubljani-
V nedeljo 7. t. m. dopoldne ob 10 ut' dospe v Ljubljano 20 pevcev bratskeg* društva »Sioboda- iz Zagreba, ki it' roče pevskemu društvu »Slavec- diplomo ustanovnega članstva, ter ostanejo 2 dni v Ljubljani. »Slavec" sprejme drage goste na kolodvoru ter |c vse potrebno ukrenil, da jim bode bivanje v Ljubljani kar najmilejše. Obrača pa se odbor z vljudno prošnjo do gostoljubnih Ljubljančanov za blagohotno prepustitev prenoscišč za nedeljo in ponedeljek, ter prosi te I prijaviti v trgovini zlatarja g, L. Čemet* v Volf o vi ulici.
1 Znan nemški publicist Hermann VVendel v Ljubljani. Znameniti nemški publicist Hermann Wea-del je dospel v Ljubljano. Nahaja a« na oficijelnem Informacijskem potovanju po Jugoslaviji. Iz Ljubljane potuje na Hrvafsko, Bosno, Srbijo Ih Dalmacijo. Wendel je napisal že mnogo objektivnih razprav o našem vprašanju. Izrazil se je, da je našel pb nas v Sloveniji izboren red.
1 Stanovanjska komisija * Ljubljani. V smislu naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo Št-600 Ur. lista sestavljena stanovanjsk* komisija v Ljubljani posluje v hi»> policijskega ravnateljstva Bleivveisov* cesta št. 22. Z ozirom na kritično nuj' nost in obširnost posla se je komisij* odločila za najhitrejše in najenostavnejše uradovanje. Komisija bo spre' jela le one stranke, katere sama p°' vabi. Sprejemanje drugih strank mo** odkloniti, ker osebne intervencije stvar niso potrebne in povzročajo občutno potrato časa. PiČlost osobja take potrate ne dopušča. Tudi prostor so za tako obsežno ustmeno poslo-vanje nezadostni, po večjih prostorih
v to svrho poseči in stanovanjsko be lo povečati, bi pač zadači komsiji nasprotovalo. Stranka, ki je opravičena is katl stanovanja potoni komisije naj predloži točno izpoijnjeno vprašalno polo stanovanjski komisiji. Pole se dobe po 20 vin. na policijskih stražnicah. Vsted nezadostnega števila sta novanjskih prostorov, s kojimi bo komisija zamogla razpolagati, se bode stranki nakazalo le tako veliko stano-vanie, kakor je družina absolutno potrebuje; na želje po komoditeti in komfortu se ni mogoče ozirati. K večjemu se bo oddalo: oženjenemu brez otrok stanovanje 2 sob, družina do treh otrok 3 sob, čez 3 otroke 4 sob. Stanovanja s katerimi bo mogla komisija rapolagati, bodo šele vsie J odpovedi prosta. Po omenjeni naredbi se ima neopravičenim najemnikom odpovedati stanovanje z rokom enega do dveh mesecev.
i Spored družabnega večera orkestra »Sokol [M dne 6. septembra 1919 v veliki dvorani »Narodnega doma«: 1.) Kmach: Sokolska koračnica. 2) Pokorny: »Balkanske«, pot-puri. 3.) M. Milian: »Zlate hčerke«, valček iz istoimenske opere. 4.) E. uiHžt: »Vaške zgodbe«, gavota. 5)B. kjerkovltz;^ »Pomlad je«, pesem. 6.) L. rahor: »Slovenski svet«, potpuri. — Odmor. 7.) Bellini: »Norma«, uvertura.
,^anba: »Valse lento«, iz opere »Urh, grof celjski«. 9.) Smetana: Iz opere »Prodana nevesta«. 10) H. J. Muider: »Kraljica rož«, mazurka. 11.)
KSlman; Iz operete: »C*ganprimas«, vflSek. 12.) Novačes: »A hoj«, korač-5ic,a. — Začetek ob 8 uri. Vstopnina j*. K za osebo. K obilni udeležbi va-odbor.
*	1 Kinoteden za invalide. N:h-
Ce naj ne zamudi prilike, da sl ogleda fes prvovrstne filme, posebno Zclnj-»ko-ffankopanske svečanosti in sokolsko slavje v Novem Sadu, ki se predavajo na koslerjevem vrtu viak din °b 8h in 9h zvečer z vojaško godbo v korist našim invalidom.
1 Vaja orkestralnega društva »»Glasbene Matice** se vrši v petek „J-m. ob 20. uri v dvorani fiiharmo-0‘Cnega društva. Prosim polnoštevilno ,a točno 1
1 Pevsko društvo „Lubljanskl Zvon". Drevi ob polu 20 url važen sestanek pevskega zoora. Vse in vsi!
1 izgubila se je listnica v sredo po poti od traf:ke v Šelenburgovi ulici do ateljeja »Viktor*1 v Beethov-ann ir n’ niei so dokumenti in nai Poštani najditelj se naproša, lišč V P!sarnt Dramskega gleda-
Sv. Jsdert 9 37, Sbvenjigradec 950, Sv. Mirtln pri Stovenjgradcu 955 Turiška ves 10 00, Divže 10 10, Mislinje 10 29, Q »raji DillČ 1034, Paka
10 49, Sele 10 02, Velenje 11 03, Pesje
11 08, prihod v Šoštanj 11'14. Znižana vožnja od Dravograda d j SiŠtania in nazaj znaša K 16 50, na progi Celje Šoštanj veljajo normalne vozna cene. Povratek zvečer. — Sokoli! Same ob sebi so se razletele težke verige, narod sl je sam zapel himno vstajenja! V nedeljo, dne 7. septembra poletimo v v Šoštanj, da s tamošnjim Sokolom praznujemo svoje otvoboje.ije!
s Izlet Mariborske Sokolske Župe v Ptuj. Z* izlet bratov Sokolov in sester Sokolic se vrše siajobš rnejše priprave. Dne 7 septembra mora biti Ptuj v praznini obleki, Saj prihite k nam mili nam bratje in drage nam sestre. Prvič bomo pozdravili na naših tleh Sokole in SokoliČe bratskih društev, prvič nam bo dana prilika, da pos/edrčimo, da i u nas in med nami napreduje sokolska ideja. Nadejamo se, da se izleta Mariborske Sokolske Župe ne udeleže samo Slo renči iz nekdanje Spodije Štajerske ampak, da prihiti v našo sredo tud Sokoli i Sokoiice iz bale Ljubljane, iz bratske Hrvatske in nadijamo se, da ta dan pozdravimo tudi brate Srbe. Izostati pa ne sme ta dan tudi nobeden zaveden Slovenec, kateri ve čislati delo Sokola v našem narodu.
Sokol.
« ti z,et Gubij. sokolske župe se
vrši 7. septembra t. 1. na Viču. Isti «an praznuje Viški Sokol desetletnico »y°jega delovanja. Poživljamo vsa društva, da takoj izvedejo vse predpriprave ter javijo župnemu predsedstvu vse zahtevane podatke. Bratje in Sestre, na deloi
s Sokol Trbovlje priredi dne 7. septembra t. 1. javno telovadbo spojeno z veliko ljudsko veselico, ter vsa .?08edna društva da to upoštevajo. Natančnejši vzpored sledi posameznim bratskim društvom.
S Sokol v Radovljici priredi kakor smo že poročali, v nedelio dne 7. t. m. v graščinskem vrtu v Ridov-Ijici javno telovadbo, In sicer: proste vaje šolskega naraščaja, proste vaje ^anic, orodna telovadba članov, proste članov in skupne proste vaje. Po javni telovadbi se vrši ljudska veselica, ^deluje domača godba. Začetek ob J*. Popoldne, vstopnina K 3—. Pripelji Sokolstva, na veselo svidenje v nedeljo!
, s Izletniška vlak* dne 7. sept. 7 bošlanj povodom proslave desetnice Sokola v Šoštanju, združene z ^•tfožn. zletom Celjske Sokolske Župe £ Šoštanj: l. Odhod iz Celja 9-30, Petrovče 9 44, Žalec 952, Št. Peter v g* d. 1004, Polzela-Braslovče 1016, *«cica na Paki t0 29. Paška vas 1034 Prihod v Šoštanj 10 49. — 2. Odhod Jf^ravograda-Meža 9 22, OtiŠki vrh t)> St. J inž pri Sp. Dra vogradu 9 30,
Pokrajinske vesti.
kr Vrhnika. Radi sokolske slavnosti 7. t. m. na Viču, se bido ustavili vsi vrhniški vlaki na obe smeri pri vlakojavilnici na Viču ob glavni tržaški cesti. Izletnikom je dana prilika, da ta dan uporabijo to udobhost.
kr Maribor. Slomškov trg, (En-keta.) Ekscelenca namerava za 29. september t. I. sklicati svoje organe* dekane na važno enketo, na kateri naj bi se resno razpravljalo. tudi to vprašanje, bi li ne kizaio na bogo-slovnici name3tu ali pa poleg hebrejščine upeljeti najmodernejši jezik, namreč esperanto ali volapil c, in sicer zgolj zaradi šematizma, ki naj bi se izdajal v tem svetovnem jeziku zato, da bi se dalo tako rešiti vsaj nekoliko drobtinic blažene nemščine na slovenskem Štajarju.
kr JurkloŠter. Poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Kakor se čuje, dela baje odslovljena poštarica Fani Pfefferer s pomočjo graščaka, žida Faltererja in njegovega odvetnika z vsemi močmi na to, da bi prišla zopet nazaj na prejšnje mesto. Ako se to uresniči, potem se pa obrnemo takoj v Belgrad. Menimo, da je imel poštni komisar dovolj povoda, ko nam je preskrbel 12. avgusta 1.1. nemudoma novo poštarico. Mi hočemo poštarico, iti bo stregla vsem, ne le graščaku in bo pravična tudi napram nižjim slojem. Dejstvo je, da pri prejšnji poštaricl nekatere osebe svojih hranilnih knjižic niso prejele — in to nam zadostuje iu da povod, da se je bomo branili z vsemi sredstvi. Na vsak način se ne sme vrniti na prejšnje mesto, ker drugače smo primorani zgubiti zaupanje tudi do višjih oblasti.
Zadaje vestL
Izvirna telefonska tn brzojavna poročila . Jugoslaviji".
Soprog« in hčerki Radiča aretirane.
Zagreb, 4, septembra. Državno pravdništvo je pastilo aretirati soprogo in dve hčeri Stepana Radiča. Is kmetskih krogov so namreč prihajale o-vadbe, da vodijo imenovane dame akkcljo proti rekrutiranju in da sploh nagovarjajo kmetsko prebivalstvo k neposlušnosti proti državnim oblastem. Policija je zaslišala celo vrsto prič, in ko se jo prepričala o istinitosli omenjenih ovadb, je odredila pri Radičevi rodbini hišno preiskavo, katere rezultat je obdolžitve le še podkrepit. Gospo Radič in njeni hčerki so izročili sodniji. Na tendencijozno poročilo
današnjega »H vata«, da jebllŠiepan RtdiČ cel Čas, kar je bil aretiran, šele enkrat zaslišan, izj avl ja nocoj izdano uradno obvestilo, da je bil R adiC zaslišan že miogvkrat. Pri prvem zaslišanju je napadel Radič preisk. uradnika s surovimi psovkami, tako da je moralo biti zasliševanje prekinjeno. Radič ni bil nato disciplinarno preiskovan. Na ponovno očitanje v opozicijonai-nem Časopisju, da se namenoma zavlačuje razpravo proti Radiča in njegovim tovarišem, izjavlja vladni komunike, da so blii vsi ti gospodje aretirani na izrecno zapoved ministrskega sveta zaradi njihovega rovarenja proti državnemu jedinstvu v inozemstvu. Zato je tudi nadaljno postopanje proti Radiču odvisno od sklepa ministrskega sveta.
Pogajanja med vlado In opozicijo.
Belgrad, 4. sept. Pogajanja med vlado in opozicijonalnimi strankami so se včeraj in danes nadaljevala. Tekom včerajšnjega dne so se izločili iz pogajanj razen Jugoslovanskega kluba Še manjše srbijanske skupine, tako da stoje sedaj v kombinaciji samo še radikalci in Narodni klub. S tema dvema skupinama pa potekajo pogovori zelo ugodno, tako da bo skoraj gotovo prišlo do koalaclje kabineta, sestavljenega iz demokratov, radikalcev in Starčevičancev. Danes se še na ve, ali ostanejo v tej novi vladi socijalisti, ali ne. Odvisno bo to pač od podrobnosti programa, ki si ga bo viada postavila.
Novi podčastniški šoli v Sarajevu in v Ljubljani.
Zagreb, 4. septembra. Kakor poročajo iz Belgrada, se osnujejo s I. oktobrom 1.1. dve novi podčastniški šoli, in sicer v Sarajevu pehotna za 300 gojencev, v Ljubljani topničarska šola za 180 gojencev.
Borza.
Zagreb, 4 sept. Na današnji blagovni borzi so ponujali žito oziroma moko za sledeče cene: koruza, franko Zagreb 180 K, oves franko Zagreb, 170 K, pšenica franko Zagreb 293 K, moka Št O franko Osjek 430 K, moka za kuho franko Osjek 350 K, moka za kruh franko Osjek 220 K. Na efiktni borzi je notirala Jadranska banka: 1100 K, Ljubljanska kreditna: 850 K 4% m državni boni SHS: 96 K in 4>/a% I« državni boni
SHS: 99 K. Valute so se gibale v navedenih mejah: 100 dolarjev 4825/ 4875 K, 100 franco*. frankov 598/600 K, 100 Mark 252/265 K, 100 rubljev 192/194 K.
Vesti Ljubljanskega dopisnega uradu
»Consigllonazlonale" stavljen pred sodišče.
Reka, 4. septembra. Reški italijanski Consigiio nazionale bo obtožen radi vseh dogodkov, ki so se vršili na Reki za njegove vlade. Izvedla se bo tudi stroga preizkava glede blaga, ki ga je Consigiio nazionale našel in prevzel po Italijanski okupaciji mesta.
Reka, 4 septembra. Takoj ko se je izvedelo, da bo Consigiio nazionale stavljen pred sodišče, so nekateri člani pobegnili, med njimi upravitelj tovarne za tobak Stigiich in minister za pošto Rubinich.
Italijanski napad na Angleže na Reki.
Reka, 4. septembra. Ko se je predsuočnjim izvedelo, rta je vrhovni zavezniški svet sklenil razpustiti reški prostovijski bataljon »Sursum corda«, je množica napadla 2 angleška vojaka. Angleška straža, ki je bila v bližini, ju je komaj rešila. Angleži so alarmirali svoj oddelek, ki se je zbral in pripeljal s seboj strojnice.
Neredi v Italiji.
Tr3t, 4. sept. LDU poroča, da je razburjena množica napadla karabinjersko vojašnico v Lainatu, predmestju Milana in jo zažgala, potem, ko so se karabinijerji umaknili pri stranskem izhodu. Pri boju, ki je nastal, prodno so karabinijerji pobegnili, je padlo troje žrtev. Ko je vojašnica do tal pogorela, se je množica razkropila. Bilo je aretiranih nekoliko oseb.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani
Nov roman!
}(malu načnemo priobčevati nov velezanimiv humorističen roman:
„Domače pridige Sitarjeve Jere"
Proda se
M
Proda se po ceni 8 šivalne stroje, 2 pnevmatiki z žico za italijansko kolo in nad ioo m hlačevine, kje poizve se pri urarju sv. Florijana ulica 31.	1818
Proda se v sredini mesta dvonadstropna hiša. Kupec hiše ima na razpolago takoj stanovanje. Pismene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije" pod »Dvonadstropna hiša".	1315
Luksns - avto znamke »Raba* 35HP popolnoma in takten prodam. Josip Polak, G avni trg št. 2. Celje. 1814
Pozlačeno salonsko o-gledalo se po ceni proda. Vpraša sc v upravi Jugoslavije v Celju.	1308
Planino se proda pri vodstvu šole v Rožeku v Rožu po zelo ugodni ceni. ^296
Ve6 tisoč različnih praznih steklenic, večjo »* no žlno praznh nabojev, praznih sodo/ in prazn.n vreč ter zamaškov odda tvrdka Josip Zidar, Ljubljana, Dunajska c. 31.	1318
i se:
Kupim ali vzamem v najem kavarno, kino, vstopim pa tuli kot kompanjon pri vsakem dobrem podjetju. Ponudbe na uprav, pod »Sigurno 3l“.	1322
C Slutbe~ž
Kleparski pomočniki se spiejmejo proti dobri plači in s hraio v hiši pri Franju Dolžan, kralja Petra c. Celje.
Učenca, poštenih stari-šev, ki je dovršil vsaj jed 10 gimnazijo ali realko sprejme tvrdka z železnino in špecerijo, Kastelic Franc, Kan-dija, Novo mesto. 1319
Krojaške pomočnike, rudi one ki vzamejo delo na dom sprejme, s plačo t.razr. — Krojaška tvrdka K. Puč-nik, Sodna ul. 3.	1317
Gospodična Iz boljše rodbine želi kot pestunja službe pri kaki jugoslovanski družini na Kranjskem, Hrvaškem, Slavoniji ali Srbiji. Zna tudi šivati in ima rada otroke. Na stroške vožnje se reflektira. Poizve se pri uprav. nJugosl.“ v Mariboru.____________________131«
Glavno zastopstvo za kosmettčne izdelke se odda za Slovenijo. Ponudbe pod „Kosmetikau se prosijo na anonlno ekspedicijo Alojzij Matelič. Ljubljana. 1312
Dva viničarja se sprejmeta. Schvvab, trgovec v Ptuju.	1311
Razno-
.So
Francoski tečaj otvori diplomirana učiteljica. Mje-sečni honorar 24 K. Praža-kova ulica 10, III. nadstropje, desno.__________________1298
Ponudim samo gostilničarjem in trgovcem slivovko, rum, brinjevec, pristni konjak v najboljši kakovosti. 1305
Malo posestvo v bližini mesta Ptuja se vzame v najem. Naslov v upravništvu »JugjslavlJe" v Ptuju. 13i0
Meblovano sobo išče o-bitelj dveh oseb. Ponudba na upravo pod „TrstM. 1320
Dopisovanje in I ženitne ponudbe
1
Ženitna ponudba. Mlad trgovec želi znanja z inte-ligetno in premožno gos-pico, ki bi imela tudi veselje do trgovine. Le resne ponudbe s sliko na upravništvo Jugoslavije pod „Lepa bodočnost".	1309
„2vezna tiskarna“ v Ljubljani, Stari trg
IjvriuJe tiskovin vse h vrst, kakor i časopise, kn/lge, broiure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, ralune, kuverte In pisemski papir s firmo, vtsltke, naslovnice, raiunske jaklfučke In vsa v to stroko spadajoča dele okusno In ceno.
Skladišče
v Ljubljani, ako mogoče v sredini mesta, se išče. Ponudbe pod „0. D.“ na upravništvo .Jugoslavije"
BREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno its plačuje najbolje trg. firma
j. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU =s IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE =r— DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BRZOJAV. NASLOV: E8KOMPTNA. AKREDITIVI — BORZA	INTERUUB.	TEL.	ŠTEV.	146.
&b O. uri sprejem (/oslov in sprevod. SPopoldne velika ljudska veselica.
Sprejmemo
Proda se!
1 konj 155 cm visok, 5 let star, pripraven za vsako vožnjo, 1 lahka pokrita kočija z usnjato streho, 1 lahek brek, s sprednjim sedežem in streho, preuredi se lahko v sani (sani, streha in sedeži so posebej pritrjeni in se lahko odstranijo), 1 tovorni voz, 1 kočija in 2 komata, vse v najboljšem stanju. Naslov v upravništvu „Ju-goslavije“.
Kontoristinjo
popolnoma veščo slovenske in nemške stenografije, strojepisja ter dovršeno računarico sprejme za takojšni nastop lesna industrija, Prednost imajo one, ki so perfektne v lašč ni ali francoščini ter so v lesni stroki že delovale.
Pismene ali osebne ponudbe na „Pannonia“ društvo lesnih industrij-cev, Ljubljana, Šelenbur-gova ul. 7/11. nad Jadransko banko od 10. sep tembra 1919. Plača po dogovoru.
Kupujem po najvišji dnevni ceni
lepo volno
od živih ovac Mihael Omahen
več vestnih in pridnih
Uprava ,.Jugoslavije"
Marijin trg štev. 8 Ljubljana.
Ljubljana. Poljanska cesta 18
zopet redno " '
Učenca
Zganjara poslovodju
za poljsko-gospodarst-venu pecaru žeste, — koji je i u gospodarstvu uporabljiv te ne-ženja a izim toga dobro preporučen, traži za čim skoriji nastup službe.
Vlarastelmstvo Rasinia kraj Koprivnice, Hrvatska
Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši.
Zahtevajte samo pristno voskovo *HIFfo-kremo> ki je radi svojih sestavin najboljša in zajamčena.
Istotam se dobi: cigaretne stročnice in papirčki od 14 K naprej, razglednice, pisemski papir, vlasnšce, toaletno milo i. t. d.
Zaloga samo na debelo: Orostav Čertalič, Ljubljana, Resljeva cesta št. 20.
se dobe na vagone iz skladišča ob prostem izvozu
Ovčjo
volno
kupi
E. KOCBEK
KRANJ
ter prosi ponudbe.
tovarna za železnino
Dn7nptrgovci in II
rUlUl gostilničarji 11
Slivovko, rum. konjak, vermut-vino, kandite, kavo ter vse ko-lonijalno in špecerijsko blago dobavlja po najnižji ceni
IVAN FERLEŽ, CELJE.
Zahtevajte cenik! — Zahtevajte cenik!
Javna dražba trpežnega pohištva
se vrši v soboto dne 6. t. m. ob 10. uri, dopoldne v skladišču „Bal-kan“, Ljubljana, Dunajska c. 33.
otografične plošče, filme, papirje in vse potrebščine - le sveže blago -priporoča Drogerija in fotomamifaktura „SANITAS“, CELJE Kolodvorska ul. 5.
Višnjagora
Zobni zdravnik
Pisalni sira)
ADLER
skoro nov, se takoj proda.
Rudolf Zore &Kontp. Ljubljana, Gled. ul. 7,
Ljubljana Stari trg štev. 2 zopet ordinira.
2 nadstropna velika stanovanjska hiša
v sredini inesta se takoj proda. Več se poizve pri „Jugoslaviji".
Kupujte samo domače izdelke!
ustna in zobna voda, tucat K 96-—.
tovarne za kemično tehnične izdelke
** '■**'	1	tvrdke
I. KEBER v Tacnu
ki obstoje iz zgradbe enonadstropnega poslopja s podzemljem na stavbni površini 230 m2, vsebujočega: veliko delavnico za kemično tehnične predmete, laboratorija, skladišča za gotove izdelke, delavnice za zaboje, skladišča za zaboje, ekspedita, pisarne, stanovanja za delovodja, remize za vozove, hleva, dveh mansardnih prostorov in kleti.
Tozadevne ponudbe je vložiti do 20. septembra 10. ure dopoldne v tehnični pisarni ing. Dragotina Qustln*l?a v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18, ob kteri uri bo otvoritev ofert v navzočnosti ponudnikov.
Pripomočke za ponudbe se dobi pri ing. Dragotinu Gustinčiču.
zobni prašek, tucat K 36 -v škatliah; zobni prašek v zavitku, tucatjK 14-40.
Vse vrste pisarniške potrebščine.
Vse vrste šolske zvezke.	H
Vse vrste cigaretni papir.
Vse vrste cigaretne stročnice. sB Vse vrste trakove za pis. stroje.
Vse vrste razglednice.	t . W
Vse vrste barvaste in druge papirje,
Vse vrste knjig.	Hff
Na debelo in drobno.
„ n«,A#oa trgovina s vsemi ptearni&SM O S. 1-1 Ul ers 3j J ju šolskimi potrebUSI«81"1
Ljubljana, Dunajska cesta 6, I. nadstr.
: mast proti potenju, tucat K 36 —.
Vsa naročila sprejema
glavno zastopstvo za Slovenijo
Josip Junc,Kovo Mesto.
Sprejemajo se dobro u-vedeni zastopniki.
LJUBLJANA
Ulmska eesta 16.
nazharija, da 5e vedno
dela s pristnim blagom.
Izvriiley točna.
Zmerne cene.
Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti.
‘Udeležite se 7. septembra 1919 e O* letnice ,,S(arodne čitalnice* v Slamniku!
5L0VEMSKR ESKOMPTMR BRMKfl
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1