C. C. postate, — Esca ogni gltwaéft nwffàm.
»Novi list« izhaja vsak četrtek x j «tra j. •— Uredništvo in up ra» va sta v Geriči via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» žtvo in podružnica uprave v Prstu via Valdirivo 19/JII; te» lefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12; ure.
ŠTEV. II.
4i
Pat«mextr* itavilka 58 stot., »tar* 59 tièi.
Novi ? $1
Naročnina za eelo leto 15 L, za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali Oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
¥ SORICI, ČETRTEK 13. MARCU 1930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
14. marca, petek: Kvatre. Matilda; ! Pavlina. — 15., sobota: Kvatre. Kle« j men M., spozn.; Kristofor, mučenec. — 16., nedelja: 2. postna nedelja. Hi» larij in Taci jan, mučenec. — 17., po» nedelj ek: Patrik, škof; Jedert, devi» ca. — 18., torek: Ciril Jeruzalemski, cerkv. uč. — 19., sreda: Jožef, ženin Marije Device. — 20., četrtek: Alek» Sandra, mučenica; Janez P.
V petek, dne 14. marca je ščip; dež in sneg.
Kovice.
Za podvig kmetijstva.
Preteklo soboto je vladni načelnik dal znamenje za odhod avtomobilov, ki bodo kot potujoča razstava za žitno bitko prepotovali vso Italijo. Avtomo» bilna vrsta je sestavljena iz osmih po 10 metrov dolgih avtov, zadaj pa sledi še šest tovornih voz. Avtomobili so prirejeni kot razstavni prostori raznih žitnih vrst, gnojil, poljedelskih stro» jev itd. S seboj vozijo tudi kino, ki bo kazal na platnu umno kmetovanje. Ta vlak avtomobilov bo prevozil najprej južno Italijo; pozneje se obrne na se» ver proti našim krajem.
Prebitek.
Poslancem v zbornici so razdelili načrt proračuna za 1. 1930.—31. V pro» računu je izkazanih 262 milijonov Prebitka.
Tudi v Ameriki.
Pred 14 dnevi se je v senatski zbor» niči Združenih držav vnela ostra raz» Prava, o brezposelnosti. Celo na vlad» nih klopeh so se začudili, ko je neki senator zatrjeval, da je v Združenih državah 3 milijone brezposelnih.
Konec besedi.
Pred časom smo poročali o borbi, ki se je razvila radi obnovitve oglej» skega patrijarhata. V tržaških, vi» nemških, beneških in goriških listih so bue dolge razprave, kje naj bo sedež: v/Prstu,, v Vidmu, Gorici, Benetkah ali Ogleju. Zdaj je napravil temu bo» Ju, ki je zavzemal že ostre oblike, ko» nec novi državni tajnik sv. stolice Pa» -u r k* Je sporočil beneškemu nad» škofu v posebnem pismu, da na obno» vitev oglejskega patrijarhata v Vati» Jeanu nihče ne misli.
Nesreča ne počiva.
V tržaško mestno bolnišnico so pri» j peijali Petra Grgiča iz Pliskovice. V ; amnolomu blizu Ponikev je padel v > g obok jarek in si zlomil levo nogo. j — Delovodja Riharda Lukeža iz Man» zomjeve ulice v Trstu je v pristanišču Povozil vlačilec in mu zdrobil levo I stopalo. — Delavec Jožef Furlanič iz I Skednja Je bil na delu v tržaškem ! pristanišču. Nenadoma se je z dvigala
odtrgal težek zaboj in padel na de» lavca. Furlaniču je zlomilo levo roko. Oba se zdravita v bolnišnici. — Zidar Alojzij Colja iz Gabrovice je padel s strehe vojaškega hleva, ki je prizidan novim vojašnicam v Rocolu. Zlomil si je desno nogo. Z rešilnim avtomobi» lom so ga peljali v bolnišnico. —- V tržaško bolnišnico so pripeljali tudi Ivana Križmana iz Vr ho vel j. Z Opčin je peljal cement proti domu. Blizu Repentabra so se mu voli splašili. Sko» čil je z voza in padel tako nesrečno, da so mu šla kolesa čez prste. Zmeč» kana ima oba prstanca.
Zopet.
Komaj so potihnili glasovi o strabo» viti nesreči na Škotskem na Silvestro» vo, kjer je zgorelo 80 otrok v kinema» tografu, že poročajo listi o enaki ne» sreči, ki se je pripetila na Koreji v ne» deljo popoldne (Koreja je polotok na severni kitajski obali in je pod japon» sko nadvlado). Otroci neke ljudske šole so bili v kinu pri proslavi japon» ske zmage nad Rusi pri Mukdenu, ko je nenadoma začelo goreti. Od 134 šo» larčkov so 104 zgoreli, 4 so pa močno opečeni.
Zlikovska predrznost.
Sredi Rima ima prodajalno znan zlatar Hektor Menichini. Pretekli če» trtek dopoldne je baš čistil neko zlat» nino, ko je pridrdral pred vrata avto. Izstopita lepo uniformiran orožniški stotnik in marešal. Preplašenemu zla» tarju pokaže stotnik pisanje in pe» čate z državnega pravdništva, češ da ga mora aretirati, ker je kupil ukrade» no blago, in da mora zaseči vse bisere in dragulje. Zlatar je sicer kazal pra» vilne račune, a ni nič pomagalo. Ma» rešal je naložil veliko usnjato torbo z dragulji in zlatnino, stotnik je pod» pisal seznam zaplenjenih predmetov, nato so odpeljali napol poblaznelega trgovca v znano ječo »Regina Codi«. Tam sta orožnika zlatarja oddala, a brez torbe in sta odšla. Nesrečni Me» nichini je zaman zatrjeval svojo ne» dolžnost. K sreči so proti večeru šli njegovi na policijo vprašat po njem. Tedaj šele se je izkazalo, da je zlatar postal žrtev dveh lumpov, ki sta se na prebrisan način polastila draguljev za dva milijona vrednosti. Šele po težkem prizadevanju se je posrečilo policiji zgrabiti oba zločinca, ki sta doma iz Rima.
Zadoščenje.
Zadnjič smo pisali, da so kitajski roparji ubili dva italijanska misijo» nar j a salezijanca. Zdaj se vrše dogo» vori med italijanskim poslanikom pri Vatikanu in med državnim tajnikom kardinalom Pacellijem, da bi skupno zahtevali zadoščenja od kitajske via» de. Najbrže bo kitajska vlada dala sa» lezijancem večjo svoto na razpolago za misijonske namene.
V postu nič plesa.
; Videmski kvestor je izdal odredbo,
' da se v postnem času ne bodo izdajala : dovoljenja za javne plese. Tudi na velikonočno nedeljo se javni plesi ne bodo smeli vršiti.
1	Proti pijancem.
Novi jugoslovanski zakonik vsebuje ostre oareube proti pijancem. Med drugim določa, da kdor je obsojen radi pijanosti, ne gre samo pod ključ, temveč mu je tudi prepovedano uži» vanje alkoholnih pijač za gotovo do» bo. Njegovo ime je razglašeno v urad» nem listu in v glasilu gostilničarjev. Vsak krčmar, ki v prepovedani dobi da obsojenemu pijancu alkoholnih pi» jač, zapade kazni.
Nesrečne Barkovljanke.
Kočijaž barkovljanske tvrdke Stock je peljal s postaje proti Barkovijam s steklenicami obložen voz. Prisedle so delavke Olga Pertot, Marija Mozetič, Štefanija Volk, Josipina Versa, vse iz Barkovelj, in Roža Tavčar in Antoni» ja z Grete. Nenadoma se je zlomila zadnja os in voz se je prevrnil, uekle» ta so zagnala grozen krik. Nekatera so se precej pobila, druga pa samo prestrašila. Morali so jih odpeljati z avtomobili v mestno bolnišnico; tu jih je zdravnik obvezal in poslal domov.
Pobožni tiček.
Po nekem zgornjeitalijanskem me» stu je hodil lepo oblečen mladenič in pobiral darove za župno cerkev in katoliški krožek. Nekomu se je pa mladenič zdel sumljiv in je poklical orožnike, ki so v skromnem nabiralcu darov spoznali precej prebrisanega tička, ki ima vedno navado pobirati kake darove. Tiček se pa še ni dal ugnati, marveč je svojo pobožno vlo» go kar naprej igral. Ko so ga namreč pri tirali pred sodnike in so ga ti vpra» šali, ali je res že večkrat kaznovani Janez Griggi iz kraja Sestri Ponente, je kar tajil. Nato so mu pokazali fo» tografijo, ki je že od prej ležala med njegovimi kazenskimi spisi; pred tem neovržnim dokazom se je pa pobožni Janez vrgel na kolena in začel na glas moliti rožni venec. Sodniki so kar strmeli, Janez je pa neutrudno žebral molitvico za molitvico. Končno je bi» lo sodnikom dovolj in so ga kar brez spraševanja zašili za šest mesecev.
»Družina« je izšla 1
Izšla je marčeva številka »Družine« z zelo bogato vsebino. Kdor je v redu z naročnino, dobi »Družino« tekom tedna, vsi ostali pa takoj nakažite de« ; nar, če jo hočete dobivati. Kdor ima doma prvi dve številki mesečnika in noče biti najočen, naj takoj vrne oba zvezka, ker jih rabimo za druge na» ročnike.	Uprava »Družine«.
Življenje in smrt.
V	mesecu februarju se je v goriški pokrajini rodilo 384 otrok. Umrl je pa 201 prebivalec. Porok je bilo 148.
Nesreče kolesarjev.
Ravnatelj tržaške tovarne pomor* skih strojev, ki se je peljal z avtomo* bilom proti Komnu, je ugledal v cest* nem jarku mladeniča v mlaki krvi; blizu ponesrečenca je ležalo kolo. Ravnatelj je fanta naložil na avtomo* bil in ga peljal v tržaško bolnišnico. Tu se je izkazalo, da gre za 24=letnega Franca Puntarja, ki se je peljal s Pro* seka proti Komnu v jutranjih urah. Radi slabe ceste je Puntar zgubil rav* notežje in padel v jarek. — Mesarski pomočnik A. Mirac se je peljal na* vzdol po ulici Scalinata. Zavora mu je odpovedala in kolo je drvelo blis* kovito navzdol. V ulici Molino a ven* to je nesrečni kolesar treščil ob zid in padel v spodaj idočo ulico Settefon* tane. Prav čudežno je ostal živ, pr e* tresel si pa je možgane in zlomil desno roko.
Vrli sin.
V	mestu Faenzi je ležala na smrt bolna mati peterih otrok. Le vbrizga* vanje krvi od zdravega človeka bi jo še moglo rešiti. Tedaj se je ponudil naj starejši sin, naj njemu vzamejo kri in naj jo vbrizgajo bolni materi. Zdravniki so podvrgli sina težki ope* raciji in s tem je bila mati rešena. Po vbrizganju sinove krvi je mati vzklik* nila: »O, sin moj, nekoč sem jaz da* rovala življenje tebi, danes si je ti meni!«
Socialno vprašanje.
Vodilni nemški katoliški obzornik »Das neue-Reich« piše o enem najvaž* nejših socialnih vprašanj: o padanju rojstev, in prihaja do zaključka, da se število otrok niža tudi radi tega, ker je zaslužek družinskih očetov prema j* hen. Povsod so plače tako nizke, da se starši boje otrok; saj pomeni številna družina tudi velike stroške. Pada* nje rojstev povečuje še nestalnost za* služka. To je dejstvo, preko katerega z vsemi lepimi proglasi in nauki ne moremo. Omenjeni list navaja zani* miv poskus. Razposlali so na 74.467 delavskih in uradniških družin vpra* šalne pole. Odgovori so bili sledeči: 34 od sto teh družin je sploh brez otrok, 37 od sto jih ima le po enega otroka, 20 od sto ima po dva in le dva odstotka družin ima po štiri otroke. Te mrtve številke glasno vpijejo, da se morajo socialne razmere, zlasti de* lavskih in uradniških slojev Nemčije zboljšati, pa se bodo tudi rojstva dvignila.
Ne brcaj!
Ne le konjsko, marveč tudi člove* ško brcanje včasih precej stane. To resnico je na sebi bridko okusil neki Crasnig iz Tržiča. V neki gostilni so na vso moč razpravljali o neki zadevi, ki je bila važna, kot so pač vse vinske. Ker je Crasnigu neki Dorigatti ugo* varjal, se je prvi ujezil in je drugega zbrcal skozi vrata. Te brce so pa Crasniga stale 9 mesecev zapora.
Vsi želodci enaki!
V Rusiji so začeli hudo gonjo proti domačemu gospodinjstvu. Malo sme* šno se to sliši, a je le res, da so si boljševiški diktatorji tudi to izmislili. Pravijo, da če se kuha doma, se pre* malo razvije komunistični duh skup* nosti. Zato je bolje, če hodijo vsi jest v skupne javne kuhinje. Tam se bo za vse enako kuhalo. Dnevi od 15. marca do 1. aprila so določeni za ofenzivo proti domači kuhinji.
V tajnosti večnega leda.
Ruski profesor Samojlovič je postal znan, ker je vodil reševanje generala Nobileja in tovarišev, ko jih je njihov zrakoplov »Italia« zanesel na mrzli led. Sedaj poročajo časopisi, da pri* pravlja Samojlovič nov pohod v tajne severnega tečaja, kjer bo skušal do* seči nova razkritja.
Smrt znanega admirala.
Nemški admiral Tirpitz, ki je igral veliko vlogo v svetovni vojni, je umrl v 81. letu starosti. Njemu naprtujejo zlasti krivdo, da je s podmornicami začel boj proti potniškim parnikom, radi česar so Združene države napo* vedale vojno Nemčiji in Avstriji.
Država brez psov.
Težko si je misliti vas ali mesto brez psov; da pa celo država nima psov, tega bi skoro nihče ne verjel. In vendar je res! V Vatikanskem mestu imajo mnogo kanarčkov, papig, golo* bov in mačk, toda nobenega psa. Ko je pred dnevi udrl mimo švicarskih straž v Vatikansko mesto pes, je na* stal tam pravcat boj. Švicarski čuvaji so ga skušali pregnati, pes pa ni hotel ubogati. Ko je prišla mimo neka žeti* ska, se je preganjanec zakadil vanjo. Švicarji so se sitnega gosta iznebili, še le ko so oddali par strelov. Tako je država ostala zopet brez psov.
Umetniški pohod.
Od 27. marca do 4. aprila bo sloven* ski učiteljski pevski zbor nastopil v vseh večjih čeških mestih. Zbor vodi naš rojak Srečko Kumar.
Letalčeva sreča.
Angleški letalec Robson je privozil s svojim letalom iz Anglije nad Am* sterdam, glavno mesto Holandije. Nad mestom je pa ležala neprodirna me* gla. Letalec je precej časa krožil po zraku in iskal, kako bi se tešil iz ne* srečnega položaja, končno je bil pri* moran, da se je spustil na tla. In je imel srečo. V neki predmestni ulici je brez vsake nesreče mirno pristal. Raz* bil ni letala, ranil ni nobenega šetalca in tudi sam je ostal nepoškodovan.
Če ne dobe moža ...
V Ameriki se je ustanovila zavaro* valna družba za dekleta, ki ne dobe moža. Ko doseže dekle 40. leto in še ni omoženo, ji družba izplača zavaro* valnino.
Dosti pošte.
Za svoj 80*letni rojstni dan je pred* sednik Masaryk prejel od vseh strani sveta častitke. Predsedniku so poslali v enem dnevu 8014 pisem in 5632 br* zojavk. Na naslov njegove pisarne pa je prišlo 15.000 pošiljk.
V dobi oboroževanja.
Ker se vse države na svetu oboro* žujejo, je tudi skrbnim voditeljem majhne kneževine Monaco padlo na misel, da bi bilo umestno pomnožiti oboroženo silo od 90 mož na 180. To* da ne mislite, da grozi kneževini ne* varnost ob meji. Ne; le državljani so razburjeni, odkar so se razdelili v dva tabora; eni so za princa Petra, drugi za princezinjo Karlo, ki se namerava* ta razporočiti. In da bi preprečila via* da vmešavanje ulice v te zadeve, so »armado« pomnožili.
Ji bo že še dišalo.
Bravcem bo nemara še v dobrem spominu gospa Hanau s Francoskega, ki je v svojem listu »Gazette du Franc« naganjala francoske varčeval* ce, da so vložili svoje borne prihranke v njena podjetja, ki so šla na boben. Babnica je pa milijone vtaknila v žep. Zaprto jo imajo že par mesecev. Zdaj hoče dična gospa prisiliti sodnike, da jo izpuste s tem, da že enajsti dan no* če jesti. Morali so je prepeljati v bol* nišnico. Ji bo že dišala jed, ko bo tre* buh prazen.
Pojasnilo.
»L’ Isonzo« z dne 3. t. m. se vpra* šuje, kdo je lagal: ali »Novi list« v dopisu z dne 30. I. o prihodu gosp. prefekta v Kal ali podpisani kurat iz Kala v svojem »popravku« z dne 27. IL t. 1. »Novi list« je pisal v dopisu: »Prefekt je hotel tudi v župnišče h go* spodu kuratu, a ko so mu naznanili, da JE MORAL g. kurat radi nujnih cerkvenih zadev v Gorico, je to opu* stil.« Kurat je torej moral, to se pra* vi: »je šel radi sile« in ne »se odprav* Ija na pot« = é in procinto di partire, kakor razlaga L’ Isonzo z dne 8. II. t. L
Podpisani je v svojem »popravku« v »Novem listu« trdil, da je bil ob isti uri in minuti, ko se je mudil g. prefekt v Kalu, v Gorici. »L’ Isonzo« sam pri* pozna, da kurat ni lagal, ker se mu zdi njegov »popravek« resničen. To* rej laže »Novi list«?! »L’ Isonzo« pra* vi, da je dotični dopis o nepričakova* nem obisku gospoda prefekta v Kalu »duhovita iznajdba« »Novega lista« v tendencijozne (politične) namene. To pa ni res! Dotični dopis sem po* slal podpisani »Novemu listu« in sprejmem vso odgovornost za vsako njegovo besedo.
Meni je bilo zelo žal, da nisem bil prisoten pri onem visokem obisku, in zato sem se na ta način skušal oddol* žiti, da šem spisal z najboljšim name* nom onih par vrstic za N. L. in to na podlagi izjav — po mojem mnenju — verodostojnih oseb. — Torej tudi »Novi list«'ni lagal!
Po mojem skromnem mnenju j6 krivo tega prerekanja to, ker so se razlagale besede: »je moral v Gorico« (dovršen pretekli čas), kot da bi bilo pisano: »je odhajal v Gorico« (traja* joči pretekli čas), čemu to, ne razu* mera, ker nisem ne politik ne žurna* list, ampak kvečjemu le nesrečen kro* nist. — Štefan Podberšček, kurat,
DELO POSLANSKE ZBORNICE.
Poslanska zbornica ima že dva tedna redne seje. V razpravi so pro* računi posameznih ministrstev in drugi zakoni. Doslej sta prišla na vrsto proračun notranjega ministra stva in proračun ministrstva vojne. Mesto notranjega ministra Mussoli* njja je govoril v imenu vlade podmi* nister Arpinati. Poudaril je, da je bil Javni red v državi v preteklem letu Popolen. Če se je pojavil tu pa tam v kakem majhnem kraju nemir, je bil yselej malopomemben dogodek, ki ni lmel nobenega političnega značaja, temveč izviral iz domačega občinske* ga življenja. Število zločinov se je zmanjšalo. V Siciliji, kjer so tolpe ta* ko zvane Mafije skozi desetletja vznemirjale deželo, je vlada napravi* la njihovemu početju konec. Podmi* nister Arpinati je rekel, da je iztreb* Ijenje teh hudodelcev sedaj izvršeno jn da je začela doba mirnega napred* ka.
V preteklem letu je notranje mi* nistrstvo poostrilo borbo proti pijan* čevanju in branilo ljudsko moralo. Proti motilcem moralnega reda se je uporabila v precejšnji meri kazen konfinacije. Na otoke je pa bilo posla* nih zelo malo oseb iz političnih vzro* kov. In tudi tu je prizivna komisija Mnogokrat kazen znižala ali je pa načelnik vlade kazen spregledal.
Glede občin priznava podminister Arpinati, da je njih položaj težaven. Vzroki so finančne narave. Zato je na* čelnik vlade že svoj čas odločno za* ukazal, da se morajo občinski stroški °mejiti na najbolj potrebno. Prefekti nadzorujejo sedaj zelo strogo občin* ®ke proračune. Tega nadzorstva ne nomo prav nič omilili, saj je načelnik vlade ravno v teh dneh obnovil ukaz, ua »morajo prefekti črtati iz občin* skih proračunov brez usmiljenja vse, kar ni neobhodno potrebno. Občine morajo odgoditi javna dela na boljše ^ase m dokončati le tista, ki so že za* Ceta in financirana. Glede ostalih naj občine čakajo novih ukazov.«
Prihodnja preureditev (reforma) °bčinskih davkov bo prinesla važno novost: užitnina (dac) se bo, kakor je načelnik vlade že oznanil, popolnoma °dstranila. Ta dajatev bo zginila za vedno že v teku tega leta. Odpravil ne bo le užitninski pas, temveč n v. užitnina sama. Ker pa vlečejo občine iz užitnine znatne dohodke, katerim se ne morejo zlahka odpove* nati, vlada sedaj razmišlja, kako bi na* uomestila užitnino z novo, manj sitno ln,Dhko izterljivo davščino.
Vladna oblastva so občine nadzira* a ln kaznovala vsak slučaj unravne nepravilnosti. V splošnem — je nada* Jeva! podminister — so se obč. načel*
. ^Podeštati) bolje obnesli nego n^e*Sì1ie voPene občinske uprave, v Preteklem letu so bili vsi občinski
ščence spremenjeni v državne name*
Položaj dežel je v finančnem oziru oi.]si nego položaj občin. V minulem
letu se je izpeljala upravna preuredi* tev dežel, ki izborno deluje.
Kar se tiče ljudskega zdravja je bila umrljivost 1928. najnižja, kar smo jih doslej imeli. Tudi nalezljive bo* lezni so se znižale. Proti jetiki se vrši ostra borba. Deželne protituberku* lozne ustanove so 1929. potrosile proti jetiki 63 milijonov in nudile pomoč 22.000 bolnikom. Italija nadkriljuje v borbi proti jetiki vse druge države na svetu. Narod, ki je složen in združen v skupnem idealu, lahko premaga tu* di naj večje težave.
Po govoru podministra Arpinati j a, ki so ga poslanci prekinj evali s plos* kanjem, je zbornica odobrila prora* čun notranjega ministrstva.
Organizacija vojske.
Sedaj je v razpravi proračun vojne, ki se bo odobril koncem tega tedna. Poročilo sta izdelala poslanca Vac* chelli in Baistrocchi. V njem poudar* jata najprej, da se je v zadnjih časih oprema in oskrba vojaštva zelo zbolj* šala. Hrani in obleki vojakov se je po* svetila posebna pažnja. Infanteriji se ravnokar razdeljujejo suknje na me* sto prekratkih halj, ki ne varjejo vo* jaka dovolj pred slabim vremenom. Teža, katero je nosil vojak na sebi, se je znižala od 24 na 18 kil, nahrbtnik se je razen pri gorskih oddelkih od* pravil. Vojaška hrana je tako razno* vrstna in okusna kakor v nobeni drugi armadi. Naš smoter je, da se mòra vojska prehranjevati samo z domačimi pridelki. Nato prehaja po* ročilo k posameznim vrstam orožja: infanterija je sijajna, njen duh je pr* vovrsten, disciplina občudovanja vredna, oprema popolna. Italijanska infanterija ne zaostaja za nobeno dru* go, najbolj oboroženo inf anteri j o na svetu. Topništvo zasluži tudi popol* no zaupanje. Njega organizacija je taka, da lahko združi v najhitrejšem času svoje strele tam, kjer je najbolj potrebno, da preseneti sovražnika ter ga telesno in duševno uniči. Topništvo se vežba v polnem soglasju z infante* rij o, kateri mora v bitki odločilno pomagati.
Najbolj se je skrčilo konjeništvo. Od 30 polkov se je znižalo na 12. Na* šlo je pa v bersaljerih (kolesarjih) uspešnegh pomagača.
Nato prehaja poročilo na letalstvo, katero služi višjim vojaškim povelj* stvom ko budno in razumno oko.
Italija mora v svojih vojaških pri* pravah biti kos sosedom, posebno ker ji nobena pogodba v Locarnu ne ščiti kakor Franciji njenih svetih mej. En sam pogled v letošnji vojni proračun Francije nam pove, da mislijo Fran* cozi samo za utrdbe in orožje potro* siti 185 milijonov lir več ko prejšnje leto. V splošnem predvideva francoski proračun za leto 1930. povišek 500 mi* lijonov (ali pol milijarde) frankov. Vsega skupaj potrosi Francija za svo* jo vojsko 6070 milijonov frankov na leto. Če vpoštevamo, da uporabijo Francozi povrhu še okoli 5000 milijo* nov (ali 5 milijard) za svoje letal*
stvo in mornarico, vidimo jasno, kako ognjevito se naša zapadna soseda v znamenju miru pripravlja na obram* bo svojih meja. Koliko trosi Jugosla* vij a za svojo vojsko in kako se trudi, da bi jo organizirala, je dobro znano.
Vojna bodočnosti.
Vojna bodočnosti — pravi poroči* lo — bo v še višji meri kakor je bila zadnja svetovna vojna boj med narodi za njih obstanek. Naravno je torej, da bo vsaka vojskujoča se država vse svoje sile in vsa sredstva, s katerimi razpolaga, izkoristila, da že takoj v početku prereže živi jenske žile so* vražne dežele. Od tod potreba, da sodelujejo na končno zmago združe* no vse bojne sile na'suhem, na morju in v zraku. Potrebno je zato tudi, da se že v mirnem času ustvari enoten vojni duh. Fašistovski režim je posta* vil radi tega nad vse oborožene sile splošnega načelnika generalnega šta* ba, čigar naloga je, da vodi že v mir* nem času po enotnem načrtu vojne priprave. Na različnih mednarodnih konferencah se govori sicer o miru, v istem času brusijo pa vsi orožje, in povsod se pripravljajo nova nasilja. Držati se je treba opomina načelnika vlade, ki je rekel: »Mir bo najbolj va* ren v senci naših mečev.« Iz teh raz* logov so svote, namenjene naši vojski, neobhodno potrebne, vojska zasluži polno zaupanje domovine.
Na podlagi tega poročila se je za* čela v zbornici razprava, ki, medtem ko to pišemo, ni še zaključena.
POVODNJI V JUŽNI FRANCIJI.
Nad veliko pokrajino pod Srednje* francoskim gorovjem je prišla strabo* vita nesrepa, tako velika, da je pre* tresla srca vse Francije in vzbudila sožalje po vsem svetu. Vode, ki so udrle z gorovij, so podrle jezove in nasipe, porušile na svoji poti vasi in več mest, povzročile škodo, ki gre v milijarde, in požrle nad 400 človeških življenj. Posebno sta zadeti pokrajini Garon in Langdok.
Že koncem februarja je na visoke planote Srednjefrancoskega gorovja padalo močno deževje. Dne 2. in 3. marca so1 se skozi 50 ur neprestano tr* gali oblaki, vode so naraščale, brego* vi so se topili, iz potokov so narastle reke, iz rek veletoki, ki so v noči od 2. na 3. marca podrli jezove obramb* nih naprav in planili v dolinsko po* krajino na jugu. Kaj se je potem zgo* dilo, je težko povedati.
V mesto Montauban, ki ima 28.000 prebivalcev, (toliko kot Gorica) je hi* poma pridrlo 3 metre visoko valovje in zalilo vse nižje ležeče dele mesta. Ker je vodovje poškodovalo elektrar* no, so vse luči ugasnile in nastala je črna tema, v kateri se je strahotno razlegalo obupno vpitje ljudi in muka* nje živali, ki jih je deroča voda tr* gala iz hiš in hlevov in gnala s seboj. Ljudje so plezali na strehe, se skušali rešiti na bolj vzvišene točke, a povo* denj je rastla in rastla, kot ob vesolj* nem potopu. Rešeni pripovedujejo o ! pretresljivih prizorih. V temini so ■ starši tipali in klicali po strehi, ali so
se vsi družinski člani rešili, medtem pa so se zidovi stavbe tresli pod udar» ci dreves, tramov in skal, ki jih je voda gnala s seboj. Samo v tem mestu je naa 10.000 ljudi brez strehe. Majhna devetletna deklica je v tisti noči zno» rela. Mrtvih je v Montaubanu preko 100. Na gričku, ki ga vodovje ni pre» plavilo, stoji cerkev; vanjo so posta» vili krste z utopljenci. Srce se trga ob pogledu, kako se ljudje jokaje gne» tejo k njim in iščejo, ali je med njimi brat, sestra, sin, oče, mati. Od časa do časa se raztegne obupen krik in pri» dušeno jokanje družine ki je našla dragega človeka mrtvega.
Povodenj je močno razdejala tudi mestece Moissac (izgovori: Moasàk). Tu je videti ostanke nasipa, zgrajene» ga iz debel in zemlje, ki ga je besno vodovje raztrgalo, da zeva v njem 120 metrov široka odprtina. Tu skozi je vdrla voda. Dva mrtva konja ležita v blatu. V cerkev svete Katarine so znesli že nad 50 mrličev. Pod razva» linami počivajo še druge žrtve. Na vrhu velike podrtije stoji mož, ves bled in zmešan, in s kolom skuša od» valiti tramove in skale. Koliko časa bo še delal? Kakih dvajset metrov pod njim počivata njegova žena in mati. Rad bi ju še enkrat videl. Treba bo kakih deset dni, da odnese ruševine. Za zdaj so reševalni oddelki zaposle» ni z bolj nujnim delom. Veslajo v čolnih po še preplavljenem ozemlju in rešujejo ljudi, ki lačni in premočeni stoje po strehah in otočičih.
Junaški rešitelji.
Ob tej nenadni nesreči pa se je to» lažilno pokazala junaška pomoč mno» gin pogumnih mož, ki so reševali ljudi iz deročih voda. V vasi Lizac je vodni naval podrl vse hiše in prebivalci te vasi se morajo zahvaliti za življenje nekemu delavcu. V nedeljo vso noč in v ponedeljek dopoldne je prepe» Ijaval s čolnom cele družine na varni breg. Proti večeru pa, ko je voda že upadala, so ga videli, kako se je iz čol» na nagnil v vodo, kriče: »Podprite me, nimam več moči!« Malo zatem so na» šli njegovo truplo. Zdravniki so ugo» i
tovili, da ga je radi prevelikega napo» ra zadela kap. Vojno ministrstvo je brzojavno odredilo, naj pripnejo ju» naškemu možu na prsi zaslužno sveti» njo za hrabrost.
Žena nekega orožnika je hotela re» šiti svojega mrtvoudnega očeta. Na» ložiia ga je na hrbet in v temi odnesla skozi vaiovje. Spodrsnilo se ji je in oba sta zginila v deroči vodi.
V preplavljeno pokrajino so prihi» tele rešilne čete vojakov, orožnikov, gasilcev, ki skupaj s prostovoljci ne» utrudno delajo. Zdaj se sliši, da je 10 kilometrov daleč kmetija, kjer umira od gladu sredi voda pet oseb. In že odpluje čoln z rešilci, ki nosi s seboj živila, zdravila, obleko in odeje. Vo» de že upadajo, se odlivajo, a reševal» no delo je zelo težko, ker je blato za» lilo ruševine; ponekod pokriva zemljo za ped debela plast blata. Družine, ki so se vrnile v hiše, kjer se je voda že odtekla, so jele izkopavati opravo in živila izpod razvalin. Pa v blatu, ki je vse zalilo in pokvarilo, so obupale. Ponekod je vodovje razrušilo gnojni» ke in zalilo z gnojnico hiše, shrambe, seno. Prefekt pokrajine Tarn»et»Gar» ronne je izjavil, da je povodenj samo v tej deželi odnesla 7500 goved in konj. Rešeni kmetje s solzami v očeh pripovedujejo, kako strašno je bilo slišati uboge živali, ki so žalostno mu» kale in tulile, ko jih je v gluhi noči ne» nadoma zgrabil veletok in jih odna» šal, zasuval, potapljal.
Vzroki in pomoč.
Nesreča, ki je zadela deset izmed 93 prefektur, v katere se deli Francija, je tako obsežna, da ni še mogoče ugo» toviti škode. Na tisoče hiš se je zru» šilo, krasni vinogradi so uničeni, na tisoče hektarjev zemlje je potop zasul z gruščem, vodovje je udr» lo v mnoge tovarne, cerkve, muzeje, sodišča, urade; mostove je odneslo, ceste in železnice zasulo z grobljo in blatom. Po prvih cenitvah znaša ško» da črez tri tisoč milijonov lir.
Pravi vzrok te silne nesreče je, da so v zadnjih desetletjih in posebno še i med vojno posekali gozdove na viso»
kih planotah Srednjefrancoskega go» rovja. V teh gorovjih izvirajo reke, ki napajajo vso pokrajino v dolini. Kjer so nekoč stali krasni gozdovi, je zdaj gol svet. Ko so se udrli oblaki in se stopili snegovi, je voda drla z neznan» sko naglico po golih pobočjih v doli* no. Vse te hudourne reke so se zdru» žile v strašne veletoke, ki so navalih v dolino, podirajoč jezove, mostove, vasi in mesta. Ce bi hoteli izsekano ozemlje pogozditi, bi morali skozi 50 let zasajevati letno po 50.000 hektar» jev z drevesnimi sadikami. Po vojni pa so letno pogozdili le 13.000 hektar» jev.
Ta nesreča je strašen opomin, ki ga narava daje kmetovalcem vsega sveta, naj čuvajo gorski gozd, ki je varuh celih pokrajin.
Francoska vlada je prizadetim kra» jem takoj poslala izdatno pomoč. V petek sta obiskala poplavljene pokra» jine predsednik republike Doumergue (izgovori: (Dumérg) in vladni načelnik Tardieu (Tardjé). Parlament je za prvo pomoč dovolil 100 milijonov frankov. Pripravlja se zakon, ki bo določil, kako naj se prizadetim spet pozidajo hiše in prizna odškodnina-Po vsej Franciji zbirajo podporni sklad za ponesrečence; zbrali so že ve» likanske svote. Župan mesta Reims je izjavil, da bo to mesto, ki so ga Nem» ci v vojni do tal porušili, zdrževalo vse ponesrečene družine pokrajine Garronne, dokler si ne postavijo hiš-Tudi inozemstvo živo sočustvuje Z nesrečnim ljudstvom. Sveti oče je ta» kaj naklonil 50.000 lir za najubožnejše poplavljence. Vladni načelnik Musso» lini je daroval 25.000 lir za Italijane, ki so v tej povodnji ponesrečili. Via» dar ji vseh velikih držav so brzojav» no sporočili francoski vladi svoje so» žal j e.	j
Oofoir dobitek
je zlat prstan, ki ga dobi brezplačno vsak, ki zbere 200 listkov, ki so prilo» ženi vsem po % kg težkim paketom jajčnih testenin PEKATETE.
KRALJICA MATASU
V. J. Križanovska:
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Ko je postal varuh bogate dedinje in prijatelj svojega nečaka, si ni odrekel nobene reči. Ugodil je vsem slabim Menovim nagonom in tako je Mena postal največji raz» vratnik in zapravljivec v Tebah. Ni je krčme v tujskem delu mesta, kjer ne bi z igro in pijačo zapravljal velikih vsot. Da niti. ne govorim o sramotnem razmerju med Meno in Neferto, Tuino hčerko. Težko bi človek iz» računal, koliko ga stane ta nesramna ženska, ki bi požrla ves Egipet. To neizmerno zapravljanje je končno iz» črpalo Metnovo imetje, zato je zastavil pri nekem oderuhu mumijo svojega očeta za visoko ceno. Da bi se odrešil tega sramotnega dolga, si je izmislil neko nič manj bistroumno reč.«
Pri tem pripovedovanju se je po obličju mlade žene razlila strašna bledoba. Oči so se ji bliskale, roke pa nemirno tresle. Keniamun se je delal, kakor da nič ne vidi, in nadaljeval:
»Bržkone se je Hartatef strastno zaljubil v Nejto, zakaj ta skopuh se je odločil, da odkupi truplo starega Mena. Podrobnosti te sramotne zadeve mi niso znane. Vsekakor pa se je Hartatef obrnil do Mena, ko ga je deklica odbila, ker ga sovraži, in tako je Mena prodal sestro za odkup mumije. Bila je postavljena pred izbiro: ali sprejeti predlog ali trpeti sramoto z vso rodbino. In privolila je. Danes slave že zaroko, da bi ji preprečili umik. Nekaj posebnega je bil pogled na Nejto pri tej gostiji. Njena potrtost in zdvojenost sta bili pravo nasprotje veselosti obeh podležev, ki sta prodala svojo sorodnico. Zlasti Mena me je razsrdil. Visoko se je nosil in se javno hvalil, da bo v najkrajšem času slavil svojo zaroko z neko izmed najlepših žena v Tebah-Pripovedoval je, da je ta krasotica blazno vanj zaljub» ljena in ga prosi, naj bi pospešil ta srečni dan. Rad bi vedel, na koga je meril, in globoko obžalujem...«	,
Roanta je skočila z ležišča s pridušenim krikom ih stisnjenimi pestmi.
»Nesramni lažnivec!« je zavpila vsa iz sebe. »O meni je govoril. Nesramni bahač! Ne bom ti tajila, Keniamun, da mi je bi všeč in da sem ga nekoliko vzpod» bujala. Do sedaj mu nisem še dala besede, on pa se je že bahal pred vsemi! Razen tega mi ni bilo znano, d*
Velika gospodarska podjetja v Italiji.
Pod gornjim naslovom bomo od ča* Sa do časa nakratko očrtali večja go* spodarska podjetja v državi, posebno psta, ki so našim čitateljem vsaj po unenu že znana. Ugodna prilika se nan} nudi ravno v mesecih marcu in aPrilu, ko ima večina teh podjetij ob* cne zbore.
F. 1. A. T.
Fiat izdeluje avtomobile, motorje za |®djej za letala in drugo. Ime pomeni: Fabbrica Italiana Automobili Torine* Se- torej je beseda Fiat kratica, se* stavljena iz prvih črk polnega imena.
Delniški kapital Fiata znaša 400 mi* 'donov lir in je razdeljen v 2 milijona delnic po 200 lir. Njih trgovska vred* oPfd je pa večja; danes stane delnica d'5 lir, kar približno odgovarja 25 li* rarn dividende, to je obrestim v delni* c° vloženega denarja.
...Za 1. 1929. izkazuje Fiat nad 62 mi* djonov lir dobička, od katerih dobe delničarji 50 milijonov, 3 milijoni gre* u° v rezervni sklad, ki znaša sedaj skoraj 100 milijonov lir. Od 62 milijon* skega dobička dobi nadalje poldrugi P^dijon 12 upravnih svetnikov (na vsa* kega pride nekaj nad 100.000 lir), 0stanek v znesku 7.7 milijonov lir se Ponese na 1. 1930.
. 2 računa zgube in dobička je raz*
] no, da so dobili delavci in uradniki nnsko leto okoli 300 milijonov lir P .Fiat je lansko leto plačala nad 21 nijonov lir davkov in samo za rekla* ,lP izdala nad 8 milijonov lir. p Italiji je Fiat najvažnejše podje» d e za izdelavo avtomobilov in motor* jp(.sPl°h. Svoj sedež ima v Turinu ^ deinont). V ceioti zaposluje Fiat J jen	delavcev in drugih nastav*
l ^ inozemstvu ima Fiat precej do* ^organizirano razprodajo, v neka*
I ‘j. državah ima celo lastna velika 1'Oujetja. Tako obstajajo: egiptovski p,1-’ portugalski Fiat, v Nemčiji jd.-ntsches Fiat, v Avstriji avstrijski lat itd.
Upravniki so poročali na občnem zboru, da se je v letu 1929. delo v tvor* nicah nekoliko skrčilo, da bi se pro* dali v 1. 1928. izdelani stroji, kar se je tudi zgodilo. Za 1. 1930. so izgledi naj* boljši: tvornice imajo polno zagotov* Ijenega dela, posebno motorjev je mnogo naročenih.
INTERPELACIJA PROTI »NOVEMU LISTU«.
Goriški poslanec Caccese je vložil 6. marca na notranjega ministra inter* pelacijo proti »Novemu listu«, ki se glasi: »Z ozirom na zadnji poskušanj požig šolskih poslopij v Škrbini in Branici bi rad vedel, kaj namerava notranji minister ukreniti ali kaj je že ukrenil, da se taki poskusi uničevanja naših šol na ozemlju, kjer prebivajo tudi slovenski drugovodci, več ne po* novi jo in kako misli na bolj uspešen način pobijati sovražno in hujskaško propagando, ki jo po premišljenem načrtu razvijajo med slovenskim dru* gorodnim prebivalstvom običajni, že dobro znani agitatorji, med njimi v prvi vrsti zastopniki zloglasnega slo* venskega časnika iz Gorice »Novega lista«, ki je že del j časa središče in ža* rišče sovražne, zahrbtne, jezuitske protiitalijanske in protifašistovske gonje.«
To interpelacijo je podpisalo še 7 drugih poslancev.
V svojo obrambo ne potrebujemo mnogo besed. Vse številke »Novega lista« od 29. marca 1929., ko je čas* nik začel izhajati, do današnjega iz* danja so knjiga, ki leži odprta pred javnostjo. Brali so jo naši čitatelji, brali zelo natančno kompetentni dr* žavni oblastniki, brala so jo lahko osrednja oblastva. List je po Caccese* j e ve m mnenju širil zahrbtno, divje so* vraštvo proti Italiji in ščuval proti fa* šizmu. Ugotavljamo pa. da časnik ni bil od prve številke do danes niti enkrat zaplenjen! Zaplenil ni lista ni* koli ne bivši prefekt Cassini, ne se* dan ji Dompieri, ne prefekt iz Trsta, ne oni iz Istre. Najvišji zastopniki
države in režima v naših krajih so to* rej po Caccesejevem mnenju dovolili, da vrši »Novi list« sramotno gonjo proti Italiji in fašizmu. Še hujše pa je, da notranji minister, to se pravi sam Mussolini, ni poklical na odgovor pre* f ek tov, temveč trpel, da se nekaznje* no izpodkopuje ravno na meji ugled Italije.
Že ta sama dejstva zadostujejo, da se težki očitki poslanca Cacceseja iz» kažejo za prazno izmišljotino in zru* šijo v nič.
Človek se kar ne more načuditi, da poziva poslanec Caccese načelnika vlade, naj mu pove, kako »misli na bolj uspešen način« kakor doslej va* rovati državne koristi na meji.
Ostali del interpelacije govori o po* skušenem požigu šolskih poslopij v Škrbini in Branici. Poslanec Caccese se zaveda prav dobro, da mi s temi zločini nismo v absolutno nikaki zve* zi. On ve, da smo po naših katoliških načelih najostrejši in najodločnejši nasprotniki nasilstev, a kljub temu govori drzno o »Novem listu« in po* žigih obenem. Proti takim zlobnim in žaljivim namigovanjem z vso ostro* st jo in ogorčenostjo protestiramo. Po* liričnih nasilstev v Julijski Krajini ne obsojamo samo kot našim načelom nasprotujoča, temveč tudi zato, ker so našemu prebivalstvu skrajno škodlji* va. Vsak, kdor trdi nasprotno, zaved* no govori neresnico.
Čemu se torej poslanec Caccese ta* ko zaganja v »Novi list«? V pred* zadnji številki smo našteli vsa hudo* delstva. katerih nas je obdolžilo nje* govo glasilo »Isonzo« v zadnjem če* triletju. Razsodna javnost je spozna* la, da so vsi očitki brez podlage in neresni.
Kje so potemtakem pravi vzroki? Prisiljeni smo jih povedati:
L O prvem vzroku, ki je gospodar* ske narave, se nam zelo upira govoriti in bi ga najraje zamolčali. Povemo samo, da je Caccesejevo glasilo »L’ Isonzo« to poletje začelo kar j a v» no napadati italijanske tvrdke in tr* govce, ki so oglaševali v našem časni*
5- ta svetoskrunec zastavil truplo svojega očeta in prodal V°J° ubogo sestro.«
je K° spretnostjo, ki bi bila v čast igralcem naše dobe, ^Uriamun, kazal začudenje in presenečenje.
*-Fi> Roanta? Torej o tebi se je drznil ta nesram* mi ,.k° podlo govoriti 1« je vzkliknil, vstal in stisnil C>d/Ve*i °be roki. »Odpusti, da sem povedal vse tako njy XV,* te ta^° razburil. Prisegam ti, da nisem tega
Vel,-v	*y govoriš o odpuščen ju, ko si mi izkazal
licn tv Ugo <( ?a j® Prekinila Roanta in padla na sto* nr ' • t 5- t.?2,3!3™ Fi» da si mi pokazal tega podleža v da in v ViakŠna bodočnost me je čakala! Zdaj vidim, sem Jr1 V1).^temnil moj razum. Vprašujem se, kako Plem	ljubiti Meno in zaradi njega odbiti zares
Uutega moža. kakor je vaš poveljnik Hnumgoten.« umiT ,nL’mS°teTia si odbila? Nespametno si ravnala, mi f Vbra il°anfa>r< je rekel Keniamun. »Odpusti iz ni°-;si:renost, toda najin današnji razgovor je zašel ni* lc?J?eSa okvira. Naš poveljnik je dober, pleme* tasi, ™ -m U2i7a spiošno spoštovanje. Naš farao Ha* prpl-_ 11 )e unklonjena; še nedavno tega mu je nodarila 2rešpP ^.oograd. Mislim, da utegneš popraviti ta po* K’ Kl 81 8a napravila pod vplivom zlega duha. Vem,
da te Hnumgoten strastno ljubi in resnična ljubezen ni zamerljiva. Dovoli, da mu sporočim, da si bolna in da bi ga rada videla. Takoj bo tu.«
»Prav govoriš, Keniamun. Potrebno je, da se omp* žim in napravim konec govoricam, s katerimi je bahavi Mena škodil moji časti. Sporoči torej Hnumgotenu, da bo dobrodošel gost, če me pride obiskat, pa nič več — razumeš?«
»Za kaj me smatraš? Ali misliš, da bi te mogel spraviti v slabo luč?«
»No, dobro! Če me tvoj poveljnik še vedno ljubi, sprejmem njegov predlog. Priredim gostijo in se žaro* čim z njim pred Menovim nosom. To bo moje mašče* vanje za današnjo gostijo.«
»Izborna misel, vredna razumne ženske!« je zakli* cal Keniamun in se smejal kakor nor. »Da pa bo maščevanje popolno, moraš sprejeti Meno, kakor da se ni nič zgodilo. Ko bo pa pričakoval, da ga proglasiš za svojega ženina, izustiš Hnumgotenovo ime.«
Keniamun se je vrnil domov prav zadovoljen z do* seženim uspehom. Ni mu preostajalo drugega kakor na* znani ti svojemu poveljniku, kakšen srečen preobrat je nastal v njegovi srčni zadevi. Vendar pa je moral to stvar preložiti pa naslednji dan, kajti Hnumgoten je
ku, in jim grozilo, da bo priobčilo, če nam ne odrečejo oglasov, njih polna imena v listu, kar je tudi začelo izva* jati. To pove vse.
S tem je »Isonzo« zapiral pot ita* lijanskim tvrdkam med slovensko prebivalstvo in proglašal nekak boj* kot italijanski trgovini.
2. Drugi vzrok Caccesejevega sovra* štva je pa ta, da je »N. L.« branil od* stavljeno načelstvo Zadružne zveze v Gorici pred njegovimi krivičnimi očit* ki. Mi smo poslancu Cacceseju dali prostor v »Novem listu,« da je od* stavljene načelnike napadel, a smo smatrali, da imajo zato pravico do obrambe. Da bi jih mi pustili brez obrambe, tega od nas ni mogel doseči in to ga je smrtno užalilo. Mi smo bili mnenja, da so odstavljeni načelniki ravno tako kakor on polnopravni ita* lijanski državljani, ki imajo po ob* stoječih, za vse enako veljavnih za* konih pravico, da se brani njih osebna čast in njih osebno poštenje pri uprav* ljanju ljudskega denarja. Če se je pri tem izkazalo, da so se gospodarske razmere pri zavodih, za katere je posl. Caccese prevzel odgovornost, pod njegovim vodstvom nevarno zavozile, ni naša krivda, zakaj njemu na ljubo
nismo mogli zamolčati resnice. Mi smo navedli številke, ki jih do danes ni še izpodbil.
3. Mi ne maramo prepirov in pole* mik z nikomur, mi želimo, da bi via* dal v deželi mir. Toda poslanec Cac* cese tega noče. On živi od sporov, on potrebuje razbičanih plemenskih stra* s ti, da si nabere političnih lavorik na račun slovenskega drugorodnega pre* bivalstva. Zaveda naj se pa, da mu krivični boj proti šibkim ne bo prime* sel blagoslova.
Komunisti so nas psovali, da smo podpiratelji »vladajoče buržoazije«, Orjuna nas je napadala, da smo »na* rodni« izdajalci«, poslanec Caccese nas proglaša »za sovražnike države«. Toda naša vest je čista, naš program je jasen: vdani smo katoliški cerkvi, se držimo njenih načel o državi in na* rodu in smo zato tudi zvesti sinovi ljudstva, iz katerega smo izšli in ka* terega usodo hočemo deliti.
Interpelacija na notranjega mini* stra nam je prišla prav. Dana je pri* lika, da se položaj preišče in ugotovi resnica. Slovensko prebivalstvo je trd* no uverjeno, da bo N j. E. notranji minister slučaj nepristransko in pra* vično razsodil.
opazi, kako zginejo nekateri iz cerkve v gostilno in pridejo kasno popoldne domov, polni milosti — vinskega duha.
Košana. — (Predpustna k r o * n i k a.) — Včasih so bila pri nas ženi* to vanj a večinoma pred pustom. Naj* več jih je bilo leta 1901.: od 20. jan. do 18. febr. se je poročilo 16 parov. Tudi svatbe so bile v starih, dobrih časih bolj na veliko in večkrat tudi prepotratne. Svatje so po več dni oh* cetarili. Zanimivo je to, da so včasih imeli svatje dolge lepe suknje, ki jih drugače niso nosili. Če je ni kdo sam premogel, si jo je pa izposodil. Mor* da je tudi to vzrok, da ni več toliko porok pred pustom. Suknja je danes draga reč. Kdor se ni hotel ali ni mo* gel zadosti postaviti doma, se je šel poročit drugam; največ takih porok je bilo v Ljubljani pri Sv. Petru, od* koder so bolj verni novoporočenci poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Drugi so šli obljubit si večno zvesto* bo v Trst, nekateri tudi na Trsat; v Gorico in na Sv. goro niso hodili. Gr* da in stara razvada, da so bile poroke popoldne, sili še vedno na dan. So pa tudi častne izjeme: Klepčarjev Mati* ja se je ravno na svoj godovni dan poročil s Francinovo Francko lepo ob 10. uri s sv. mašo. Ker je bila nevesta več let cerkvena pevka, je pri maši prepeval cerkveni zbor. — No pa tudi na Novi Sušici čujemo, da se je svat* ba vršila bolj mirno in prav dostojno, četudi je trajala celo noč. Malo so jo morali potegniti, ker sta bili dve svat* bi skupaj. Nekateri se pa morajo po* ročiti bolj v mraku in temi, da ni zgledovanja. Saj veste zakaj 1
Iz Istre.
Kubed. — (Smrt in življenje.) — Tretji mrlič, ki smo ga letos pokopali, je bila 50 letna Ana Sker* got. — Novo življenjsko zvezo sta sklenila Ivan in Ana Jakomin. Obilo sreče! — Ker smo [meli ugodno vre* me, smo precej zemlje prekopali. Bog daj. da nam bi v prihodnje obilo ro* dila!
Kaj nam pišejo z dežele?
Iz Reške doline.
Vatovlje. — (Pepelnični ra* č u n i.) — Poroke nismo imeli nobe* ne, a vendar smo plesali kar tri dni, tudi tisti, ki imamo že sedem križev na hrbtu. Na klobase je prišla tudi neka gospodična v klobuku iz sosed* nje vasi.
Vreme. — Nekoč je poročal »Novi list«, da je naša dolina v kontumaciji, ker ne pride noben glas in noben do* pis iz našega okraja. Pa veste li, odkod ta tihota? Ker nimamo prav nič lepe* ga in vzpodbudnega poročati: pleše se nedeljo za nedeljo brez vsakega do* vol j en j a in nadzorstva! Za pustne dneve smo imeli kar tri plesišča. — Poroko smo imeli v prošlem predpu*
stu samo eno. Omožila se je 55*letna vdova z 48*letnim fantom. — Sadje čistimo in škropimo z nado na bogato sadno jesen.
Kozjane. — (Delo — most.) — Govori se še vedno, da bodo na zgor* njem Timavu gradili električne na* prave. Vsi pričakujemo, da bodo brez* poselni moški prišli pri tem do dela. Da jim bo olajšan prehod čez vodo na delo, bomo pri izlivu Padeža v Ti* mav zgradili most.
Suhorje. — (Pobožni m o 1 i v * c i.) — Suhorci so se jeli zadnje čase pridno zanimati za sadjarstvo. Malo* kje v Brkinih vidiš tako lepo očišče* no sadno drevje. Odkar so Kozjanci ob dušnega pastirja, hodijo k nam k maši. Pri nedeljskih mašah se včasih
imel službo v dvorni palači, kjer je poveljeval nočnim stražam v sobah kraljice Matasu.
O svitu se je Keniamun napotil v kraljevo palačo in sicer v ono krilo, ki je bilo izpremenjeno v vojašnico. V pritličju so bile sobe za častnike in poveljnike, ki niso stalno bivali v dvomi palači. Hnumgoten je po službi vselej tam počival, ker je bil samec. Ko je Ke* niamun stopil v njogovo sobo, je sedel za mizo, pri bo* gatem zajtrku.
Poveljnik telesne straže kraljice Matasu je bil tri in štirideset let star mož, visok, suh, toda mišičast. Rezke poteze njegovega obličja so izdajale odločnost. Orlovski pogled in nagle, odločne kretnje so kazale člo* veka, ki je vajen ukazovati. Ko je zagledal mladega voj* ščaka, je vstal in blagohotno vprašal:
»Ali se je zgodilo kaj posebnega, da prihajaš tako zgodaj?«
Keniamun se je priklonil.
»Govoril bi rad s teboj brez prič, Hnumgoten. Vest, ki ti jo prinašam, se prav nič ne tiče službe. Mislim, da tj bo razveselila, ker gre za plemenito Roanto.«
Bronasto obličje poveljnika telesne straže je zdajci oblila rdečica. Namignil je sužpjem, naj se odstranijo, potegnil Keeiamua k mizi in ga prisil, da je sedel.
»Govori!« je rekel in mu podal čašo vina.
»Sinočnji večer sem prebil pri plemeniti vdovi. Roanta je začela govoriti o tebi. Obžalovala je, da se izvgiblješ njene hiše, in me poblastila, naj ti povem, da je bolna in da bi jo silno veselilo, če jo obiščeš. Sam veš, kaj pomeni takšen poziv,« je zaključil Kenia* mun s pomembnim nasmehom.
»Zares, prihajaš kot glasnik sreče! Bod iuverjen, da ti poplačam!« je zaklical Hnumgoten s plamtečimi očmi. »Toda povej mfi, odkod ta nenadna izprememba
v moj prilog? Saj je bila v popolni oblaosti tistega osla Mena, da bi ga Ra pokončal! Pričakoval sem vest o njuni zaroki, pa mi nepričakovano prinašaš življenje in upanje. Govori odkrito! Dajem ti častno besedo, da ne izdam tvojih tajnosti.«
»Če mi obljubiš, da ne boš nikomur povedah kar boš zdtj čul, tedaj ti povem vse, kar se je zgodilo pred mojim pogovorom z Roanto in pri njej.«
V kratkih besedah je Keniamun povedal zadevo o Nej tini zaroki, o zastavljeni mumiji in končno o svo* jem obisku pri lepi vdovi.
(Dalje.)
„ Movraž pri Buzetu, — (Vesele z e n i t n i n e.) « Tam pred pustom so se na isti dan poročili kar štirje pari. Svatbe so bile vesele, da, celo preve* šele in predolge. — Letos naši fantje niso priredili plesa. Baje so pa zato možje stopili na njih mesto.
Tinjan. — Pust smo praznovali prav spodobno. Hvalevredno je, da ni mladina priredila običajnega plesa. V gostilni so se malo popraskali trije nratje, ki se prepirajo za lepo zapu* scino po stricu. Hujšega ni bilo.
Osp. — Dopis iz Ospa v 9. številki »Novega lista« popravljamo v toliko, da na župnišče ni po izpovedi č. g. de* kana nihče metal kamenja. Našemu gostilničarju so porezali le kakih 80 trt. Toliko resnici na ljubo. — S sv. misijonom smo zelo zadovoljni. Sv. obhajil je bilo okoli 2800. Cerkev je bila skoro vedno razen par dni natla* čena. Srčna hvala našemu g. dekanu za skrb in požrtvovalnost. Srčna hvala tudi č. g. misijonarjem lazaristom iz Mirna. Pohvalno se moramo izraziti-° domači vasi za splošno udeležbo ob času sv. misijona, kakor tudi za gosto* ljubnost napram tujcem. Pohvaliti je treba tudi sosednje vasi Mačkolje in Gabrovico za obilen obisk. Posebno veličastna je bila sklepna procesija, katere se je udeležilo 4 do 5 tisoč oseb.
Pobegi pri Kopru. — 7. t. m. je po kratki in mučni bolezni umrl 39*letni Josip Bordon. Bil je eden najboljših mož. Zapušča ženo in 5 otrok. Pogreb z godbo iz Cezarjev je bil prav lep. —
* torek ponoči je zgorela hiša delav* ca Silvestra Vatovca. Dobro, da je bil Zavarovan. — V zadnijh letih imamo malo porok; našim »kapiinam« niti na misel ne pride, da bi se ženili. Na Pustno nedeljo smo pa le imeli tri pa* re> katerim želimo mnogo sreče.
ig^Brd.
Steverjan. * (Prezgoden grob.) Na pustno nedeljo smo pokopali mladega fanta Jožefa Prinčiča. Pljuč* mca ga je pobrala v sedmih dneh. Ne zdravnikov trud ne skrb staršev nista mogla rešiti mladega življenja. Ude* czba pri pogrebu je bila velika. Na* grobnice sta prav lepo zapela združe* moška zbora iz Števerjana in Ce* ovega. Pokojnemu daj Bog večni mir, aršem pa tolažbo.
a*Gradno. — (Obilo sreče!) Od arijine družbe sta se ločili vrli čla* tiU Erzetičeva Zorka in Zuzova Ma* A] a; ki sta stopili v zakonski stan. slov*106 80 pma v cerkvi zapele v
i ^°Ì8ko. — (Pust.) — Moramo ma» t »Pohvaliti mladeniče, ker so se v le*
X.	DU S hi V7fìr7olì i n x m orto nloon
°v v ivojskem ni še nikoli d i. 1 £as;.ne da bi plesali vsak jo. Tudi letos bi lahko, a so aJe opustili. Da pa bi kdo ne i
nLS^Se,preveč Poboljšali, mo Povedati, da zadnjo nedeljo in — endar nismo odnehali, če nt skrivaj v neki dvorani ”
■A ^
liki zvon pri Sv. Križu ter naznanjal, da je konec pustnega norenja, je delil Pust v Števerjanu klofute in brce.
S Pivke.
Hrenovice. — Zadnja dva dopisa iz Hrenovic nekatere močno razburjata.
—	Pust je bil precej razburljiv. Pričel se je že v nedeljo, konec je bil Bog ve kdaj. — Zadnji ostanki, zime se umi* kajo lepim dnevom. Kukavica se že oglaša.
St. Peter na Krasu. — Pust je šel precej mirno mimo nas. Mladina se raje česa koristnega uči. Tudi na koru lepo prepeva. Najbolje bi bilo, če bi se oba zbora združila, pa bi »alelujo« še lepše zapeli. — Do lani je imela sejme vas Št. Peter; zdaj jih je prev* zela občina. Prav bi bilo, če bi se ži* vina prodajala na določenem prosto* ru, ne pa na cesti okoli Zafreda.
Matenja vas. — V letošnjem pred* pustu se je v naši duhovniji poročilo pet parov, in sicer eden iz Matenje va* si, eden iz Rakitnika in trije iz Gro* bišč. Vsem obilo sreče! Pripravlja se zidanje kapelice s kipom sv. Terezike Deteta Jezusa, ki bo stala v Štivanu v bližini cerkve in bo pri procesijah na praznik sv. Rešnjega Telesa služila za četrti blagoslov.
Hruševje pod Nanosom. — (Naša vas.) — Naša vas šteje le 40 številk, ker nekaterih po hudem požaru 1. 1917. niso več sezidali. Včasih pople* šemo in ponorimo, imamo par staro* kopitnežev v svoji sredi, a tudi z vr* limi možmi se postavimo. V 37 letih je dala naša vas tri duhovnike. Pri sa* lezijancih v Turinu se pa šola četrti. Prav posebne pohvale so vredni tudi možje, ki se trudijo za rast parne mie* karne in Mlekarske zadruge, med temi omenjamo Turka, starejšega. Tudi par umnih sadjerejcev je med nami. Nasadili so že čez 1000 drevesc.
Rauberkomando. — (G o d e c »Jo* ž e «. — Pl e s i.) — Ker so šli pust* ni dnevi h koncu, sem se namenil obi« skati zgodovinsko »Rauberkomando« in pa po vsej Pivki znanega godca Jo* žeta, ki je spremil s svojo harmoniko več sto ženinov in nevest v sladki ja* rem sv. zakona. Jože, ki ima že skoraj osem križev na hrbtu, je še vedno do* stojen humorist, dober pevec in le žal, da bodo najbrž vse njegove lepe popevke z njim vred zagrebli. Na poti od »Rauberkomande« proti Strmci sem moral parkrat povedati, kdo sem. V Strmci so se sukali ob poskočnih zvokih. V Studenem in Belskem ples, v Gorenjah tudi, v Bukovju pa titani* je in ples obenem. Manderge in neke druge skrivalnice ne omenjam, ker tam plešejo baje na »potent«. Ko se pa prikaže sluga z davčnimi opomini, je skoraj v vsaki, hiši »strela*nje«! Oj ne! Še ni slabo!
Iz Gon
Kobarid. — (Pa brez zamere!)
—	V predpustu se niso mogli tržani pritoževati, da je bilo premalo plesov. No, to je že-nekam-v navadi. Čuditi pa se moramo tistim mamicam, ki so pre* skrbovale svojim otrokom pustne ko* I
stume iz Gorice. Vidma in celo iz Tr< sta. Bog ve, če tisti starši enako skrbe, da se njih malčki dobro pripravijo na prvo sv. obhajilo.
Masora pri Otaležu. — (Smrt.) — Zadnjič smo sporočili o smrti Marije Bizjakove. Pretekli četrtek zjutraj pa je na porodu umrla njena hči Apolo* nija Rekajne. Dva nepreskrbljena otročiča, zadnji ima šele par dni, sta brez matere.
Volče. — (Računi po pustu.)
—	Pust smo pregnali. Dolg je bil ta nori čas. Dobička ni nikomur prinesel razen krčmarjem. Letos tudi tem ne preveč. Malo nas je Volčanov, ki bi odobravali pustno norenje mladine; skoraj nobenega pa ni, ki bi ne obso* jal našemljenega fanta, ki se je posku* šal norčevati na pustni torek iz cer* kvenih obredov. — Pred našo mlekar* no je nehalo vpitje in igranje otrok. Prav tako, red naj bo povsod, znotraj in zunaj. Pa pomnimo še to, sloga in pravičnost sta zadrugi zelo potrebna.
—	Lahko smo delali v gozdovih v tej mili zimi, da bi le v marcu in aprilu nas ne opeharila. Drv smo veliko napra* vili, a prave cene nimajo, zato jih mo* ramo shraniti za drugo zimo, da bo delo pošteno plačano.
Drežnica. — (Posnemajte!) — Tako lepega pusta še nismo prazno* vali v Drežnici. Zadnje tri dneve smo imeli češčenje najsvetejšega zakra* menta; ves dan so se dekleta vrstila v cerkvi, v ponočnih urah so pa fantje molili. Ravenski fantje so darovali 32 lir, katere se porabijo za olepšavo Najsvetejšega. Najlepša hvala!
Sužid. — (O p u s t u. — N a s v e t.)
—	Letošnji pust je tudi pri nas bil prav zanimiv. Posladkači so izmaknili 45 kokoši, znane ženske so pa prevzele opravljanje štirih parov, ki so se ustrašili samčevanja. Kaj bodo v po* stu počele, še ni znano. — Letošnja zi* ma, ki je bila brez snega, nas je zrno* drila. Drva smo namreč spravljali v dolino po žici. Dobro bi bilo nategniti stalno žico.
Bate. — (Cerkveno petje. — Poroke.) — Ako ne bi bilo kje kake zamere, bi radi nekaj, omenili o cer* kvenem petju. Saj ni, da bi naši malo* številni pevci slabo peli. le zbor je pre* šibek. Imamo nove močne orgle in k tem bi bilo treba močnejšega zbora.
—	Ta pust smo imeli tri poroke. To je znamenje, da se pri nas ne bojijo Lu« keževega jarma.
Lokovec. — (Smrtna kosa. — Želja po cerkvi.) — Umrl je da* leč na okoli poznani posestnik in ko* vač Štefan Podgornik, p. d. »Pod* robar«. Učakal je častitljivo starost 87 let. Svoječasno je bil več let župan. Mož, poštenjak je užival splošen ugled. N. p. v m.! — Včasih smo se pritoževali nad cerkvijo, da je stara, da je grda itd.; toda kaj nam je bila, vemo šele sedaj, ko se moramo stis* kari v majhni kapeli. Imamo sicer ob nedeljah dve maši, a pri zadnji je taka gneča, da pe vzdrži, kdor pima dobrih reber. Želja vseh j», da bi bila cerkev kmalu popravljena in bi se lahko vr* niK van jo.
Police, — Da smo dvakrat krepko plesali, niti ne omenjamo več. Bolj vas bo zanimalo, da smo začeli gra» diti vodovod. — V zakon sta se vzela Anton Podobnik in Keržišnikova. — Srečno!
Livek. — 28. februarja smo veseli sprejeli med se novega kurata č. gosp. Martinčiča, ki je doslej služboval v Solkanu. Bog daj, da bi dosti let med nami deloval! — Poročila sta se dva fanta z vrlima družicama. Obilo sre; če! — Še neko razvado je treba pogra» jati in jo zatreti. Nekatere mamice namreč izbirajo hčerkam ženine že v nežni mladosti. Vodijo jih tudi na plesne vaje. Ali ne kvari to nežnih src?
Iz Vipavske doline.
Vipava. — (Gozdne razmere.) — Pred kratkim so oblastva prepove; dala nadaljnje izsekavanje gozda. Gozdarji seve niso zadovoljni. Tisti, ki so že prej posekali, se pa smejejo. Kljub temu imejmo vsi na misli, da gozda ne smemo kar naenkrat izse; kati. Se nam bo otepalo. Kakšno je bilo pustno norenje, si lahko mislite. Na nekaterih skednjih so z glavami kar ob grede tolkli. Pa jim ni bilo mar.
Šmarje. — (Požar. — Smrt. — Jubilej.) — 21. pr. m. ob treh zju; traj je začela goreti hiša posestnika Vrtovca Franceta iz Šmarij št. 76. Kljub veliki burji se je posrečilo ome; jiti ogenj, da se ni razširil po celi vasi. Zasluga gre sosedom, ki so culi plat zvona "in vsi prihiteli na pomoč. — 2. marca je umrl g. Vodopivec Anton od Čipih, najstarejši mož v fari. — Letos nameravamo praznovati 300 let; nico ustanovitve naše farne cerkve.
Gorenja Branica. — (Ogenj.) —
26. februarja ob treh zjutraj je za; čelo goreti pri vdovi Stemberger od Kodretov. Sosedje so pridno poma; gali gasiti. Ognjegasci so prihiteli bolj h koncu. Škode je 36.000 lir. — Kon; cem februarja je umrl 80 letni Josip Benko iz Čehovinov. N. p. v m.l — Vinske kapljice imamo še precej. Kupci, pridite!
Vel. Žablje. — (Redka oblet; n i c a.) — 4. marca je obhajal Anton Kodrič 90 letnico življenja. Možu kremenitega značaja in izklesanih be; sed kličemo: »Bog Vas živi do 100 let!«
Vrabče. — (S v. misijon. — Ta; ko s i p o j e j o.) — Po 31 letih smo imeli sv. misijon. Bil je za našo faro velikega pomena. Ljudstvo se ga je udeleževalo v velikem številu. Vsa hvala gre našemu vrlemu g. župniku. Tudi pevci so vredni pohvale. — Pust je šel mimo nas. Večina fantov in de; klet si poje:
Jaz ledih bom ostala, ne mislim se ženit.
Bom ploh še pestovala in ti ostaneš stric.«
Zalošče. — (Brez soli in to; b a k a.)	— Pred enim letom je g.
Just Lisjak opustil prodajo tobaka in soli. Ker nihče od sovaščanov ne po; prosi za obrtno dovoljenje, moramo drugam hoditi po sol in tobak. Tam pa soli večkrat ne dobimo, češ da imajo
le za svoje. Parkrat se je že zgodilo, da smo neslano jedli. — Pred kratkim je posestnik Jože Vižintin tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo nad sto; palom.
iz goriSke okolice.
Miren. — Nenadna smrt je 10. t. m. ugrabila čevljarskega obrtnika Ludo» vika Mužiča. Iznenadila je vse, ki so pridnega gospodarja in družinskega očeta poznali. Zadela ga je kap in je bil v par trenutkih mrtev. Pokojnik je bil v življenju vesel družabnik. Ve» selilo ga je zlasti petje in še posebno godba, tako da je bil poznan pod pri» devkom »Ludvik muzika«. Domača godba, katero je rajnki ko j ob usta» novitvi tudi gmotno podprl, mu je na zadnji poti svirala žalne koračnice, pevski zbor pa mu je ginljivo zapel. Velika udeležba pri pogrebu je bila dokaz sožalja bridko prizadeti dru; žini. N. p. v m.!
S Krasa. * v
Tomaj. — (Poroke.) — Ta pred» pust je bilo pri nas in v okolici precej porok. Dosti naših se je vzelo tudi v Argentini. V Šepuljah sta se vzela iz sosednih hiš g. Anton Orel in Milka Gečeva. Oba sta iz vrlih krščanskih hiš.
Sp. Ležeče. — (E j, starši!) — Kadar greš skozi Ležeče, opaziš kr» delo otrok, ki se podijo okrog cerkve ter mečejo kamenje in stare škatlje v zvonove.
Opatje selo. — Pred dvema nede; Ijama je gostoval pri nas renški pevski zbor. Vodil ga je njegov vneti pevo» vodja g. Roman Pahor. Zbor je žel splošno odobravanje in je, tako upa» mo, spodbudil naše fante, da se bodo
v še večjem številu oklenili našega cerkvenega pevskega zbora.
Pliskovica. — (Smrtna kosa.) — 1. marca je umrl po dolgem boleha» nju posestnik in zvesti odbornik tuk. posojilnice Alojzij Šuc, po domače Jephov. Naslednjo nedeljo pop. se je vršil veličasten pogreb, katerega se je udeležil tudi cerkveni zbor. To je že četrti mrlič po novem letu, imamo pa le 2 nova farančka in še ta 2 v Koso» veljah!
Divača. — 3. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku železničarja Škri» njarja Karla, ki se je smrtno ponesre» čil pri eksploziji nekega kotla pri Obersnelu na postaji. Pogreba se je udeležilo obilo domačinov. Tudi to» variši iz Ferrare, kjer je rajnki služ; boval, so poslali zastopstvo. Pokojni» ku večni mir, potrti vdovi ter ostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Repentabor. — (Novice.) — Pred malo časa smo spremili k večnemu počitku Antona Škabarja, p. d. Šnjoka iz Vel. Repna. Za njim je šel oni dan Anton Ravbar iz Vrhovelj. Bil je vzo» ren družinski oče. N. p. v m.! — Kma» lu bomo prišli do dveh novih zvonov. Veliki nam je ostal; star je že 133 let in tehta 9 stotov. — Pripravljamo se, da bomo dobili električno razsvetlja» vo. To bo ravno prav prišlo zaradi kamnoseške obrti. Škoda, da je ravno
zdaj delo spet zastalo. Zato jih zopet par misli na Argentino. Tam doli jih je že okoli 100, to je deseti del občanov. Nekaterim gre dobro, drugi si pa žele peroti za nazaj. — Predpust nam je tudi odnesel dva farana. Marija Škam» perle se je poročila v Črniče, Friderik Ravbar pa v Škofje v Istro. Obilo sreče!
Škofije. — Mi Škofeljci se ne po» hvalimo za vsako v »Novem listu«; zdaj pa le povejmo, da smo vendar imeli v pustu eno svatbo. Več novic bomo po pustu povedali.
Vel. Dol. — (Domov v grob.„) — 2. marca je umrla 17 letna mladen» ka Roza Susteršičeva. Pred adventom se je pri teti v Bosni prehladila. Vsa čast fantom in dekletom, ki so na pustni torek spremili blago tovarišico k večnemu počitku. Osamljenemu oče» tu, ki ima še enega sina in hčerko v Ameriki, želimo tolažbe v trpljenju.
iz idrijskega kotla
žit okolice.
Fantom in možem. — V po» nedeljek, torek in sredo bodo v župni cerkvi duhovne vaje za vse fante in može. Začetek v ponedeljek ob pol deveti zvečer, v torek ob šesti zjutraj in pol deveti zvečer, na praznik sv. Jožefa pri prvi sv. maši slovesen sklep.
Poroka. — V nedeljo 9. t. m. se je poročil v Velenju naš rojak rudn. inž. Franc Uršič z Ido Kvartičevo. Na mnoga leta!
Novi grobovi. — Kruta pljuč; na bolezen je izkopala prerani grob komaj 29»letni Zofiji Premoserjevi. — V nedeljo smo spremili k večnemu počitku blago ženo, 63»letno vdovo Marijo Podobnikovo, mater kavarnar; ja Janeza Podobnika. Naj počivate v Bogu!
Nesreče. — V gorenji jami se je 30;letni Eržen Avgust pri delu tako nesrečno ranil s sekiro v nogo, da so ga prenesli v bolnišnico. Upanje je, da kmalu okreva. — Iz Leobna je pri» šlo sporočilo, da se je tam smrtno no» nesrečil naš rojak rudar Gregor Sin» kovec.
Konce r t. — Izredno lep glasbeni večer smo imeli v soboto zvečer v ho» telu Didič. Četvero umetnikov iz Tr» sta (dve violini, čelo, viola) je priredi; lo krasno uspeli koncert. Udeležba je bila precejšnja, zlasti iz vrst glasbenih krogov.
Sp. Kanomlja. — (Poroka.) — Poročil se je Janez Kobal iz Krnic, ki si je izbral za družico članico Mar. družbe Marijo Kendovo. Vso srečo!
Amerika. — Dne 5. t. m. so odpe» Ijali v idr. bolnišnico posestnika Igna» cija Skvarčo, ki ie že isti dan umrl v 65. letu starosti. V petek je bil pre» nesen v Sp. Idrijo in ob obilni ude» ležbi pokopan. N. p. v m.!
Gor. Kanomlja. — (Poroka.) — Dne 3. t. m. se je poročil Blaž Erjavec z Bončinovo Marijo. Bodita srečna!
Ledine. — V ponedeljek smo imeli lep domač praznik celodnevnega če» ščenja presv. R. T.
O leno -v svet.
V Indiji so se začeli boji.
»Novi list« je svoječasno obširno Poročal o narodnem gibanju v Indiji. Narodna stranka je pod vodstvom Mahatme Gandhija zahtevala na svo« Jem letošnjem občnem zboru samo« stoj nos t Indije, to se pravi lastno, od Melike Britanije neodvisno državo, f^ed tednom je Gandhi poslal angle* s k emu podkralju lordu Irwinu pismo, Kjer ga sicer naziva svojega »dragega Prijatelja«, a mu obenem naznanja, oa bo 11. marca začel s pasivnim od* Porom proti angleškim oblastvom. Gandhi pravi, da je po njegovem tonenju sicer angleško gospodstvo nad Indijo pravo »prokletstvo«, toda 90 ne namerava nobenemu Angležu škodovati. Borba, ki se sedaj začenja, fte sme nikogar prestrašiti, zakaj In* oija hoče le svojo neodvisnost. Pa* sivni odpor, katerega organizira Gandhi, obstoji v tem, da se Indijci uprejo plačevanju davkov, posebno davka na sol, ki tlači revne sloje, da X5*, Indijci izstopijo iz državnih in deželnih služb, da se prebivalstvo ne Poslužuje angleških sodnij in da se vsi angleški oblastniki družabno prezira* Jo. Do 11. marca — pravi Gandhi v Pismu — podkralj lahko najde še iz* «°d iz položaja ali pa dà Gandhija 2apreti. Toda Mahatma Gandhi upa, da bo na njegovo mesto stopilo v tem ®lučaju deset tisoč indijskih soroja* 5pv- Podkralj Irwin je odgovoril Gandhi ju, da obžaluje zelo borbe, ki Se. bodo pričele proti javnemu redu in Fru>ru’ a da hoče odločno braniti obsto* J^če zakone. Angleška oblastva so dala nato zapreti najožjega Gandhi* Jevega sodelavca Vallabaj Fatela. V °dgovor je Gandhi proglasil splošno stavko delavstva in obrtnikov. Ko to Pišemo, je borba v polnem teku. Gandhi koraka na čelu stotisočglave Množice svojih pristašev iz kraja v
Kaj se sliši po
kraj, pozivajoč prebivalstvo k nepo* kornosti proti državnim oblastvom. Orožniki vlačijo indijske narodnjake v ječe, toda odpora ne morejo zlomi* ti. Gandhijev odpor ni sicer danes še nevaren za obstoj angleškega gospod* stva v Indiji, a je zelo resno zname* nje za bodočnost.
Napadi bolgarskih komitašev.
Komaj je bil med Bolgarijo in Ju* goslavijo podpisan sporazum, s katc* rim so se uredili obmejni spori, so makedonski revolucionarji začeli iz* nova s svojimi napadi. Tako so 3. marca vrgli v obmejnem jugoslovan* skem mestu Pirotu v hotel »Natio* nal« dve bombi in kmalu za tem dru* ge dve na ulico pred hotelom, in to v času, ko se je na ulici sprehajalo mno* go ljudi. V hotelu je bilo ranjenih 9, na ulici 16 oseb. Težko ranjenih je bi* lo 8, od katerih je ena umrla. Na ulici je nastala velika zmeda, katero so na* padalci izkoristili in zbežali.
Tri dni za tem, 6. marca, je bil v ju* goslovanskem mestu Krivi Palanki izvršen nov napad. Makedonski revo* lucionarji so vrgli bombo pred neko | kavarno in pobegli proti bolgarski ; meji. Občinski stražnik, ki je bil tam ! v službi, se je pognal za njimi, pa so ! nanj streljali in ga ranili. Orožniki so j nadaljevali preganjanje napadalcev ; in ugotovili, da so »makedonstvu* j jušči« zbežali proti bolgarski meji.
Ta dva napada so zelo ogorčila ju* goslovansko javnost. Splošno trde, da ! je namen makendoskih revolucionar« ? jev preprečiti, da bi med Jugoslavijo ; in Bolgarijo prišlo do popolnega zbli* j žan j a in dobrih prijateljskih odnoša* ■ jev. Jugoslovanski poslanik v Sofiji : Ljuba Nešič je v imenu svoje vlade ) predlagal bolgarskemu zunanjemu Ì ministru Burovu, da te napade preišče j poseben jugoslovansko*bolgarski od* ; bor, kar je bolgarska vlada sprejela, j
svetu»	!
Ciganski »primas«.
^sako leto si izberejo ciganske tol* Pe iz srednje Evrope novega »prima* ^a« al; kralja. Letos bodo imeli cigani a občni zbor v nekem gozdu na Slo* askeim Ciganske družine se od vseh rajev že pomikajo proti določenemu estu. Spotoma kradejo kot srake, ker f ,^Faj0 novemu izvoljencu pokloniti lif1 .k darov. Največ upanja za izvo* NfX ima star in prebrisan cigan Da* Jel, ki je bil že 100 krat zaprt.
v T	Loterija.
^eki uradnik iz Cremone je sanjal, , a se mu je prikazal že pred enim l | 1	Pi-ijntclj in da mu je re*
. \naj poišče v nekem žepu zmečkan pircek. Res ga je našel in bral na «Jem številke 6, 3, 19 in 29. Stavil je v loterijo m dobil 342.500 lir. - Samo, • ne bo še kak novolistar sanjal o številkah.
Zaklad v dimniku.
Dva dimnikarja sta dobila te dneve
je bil pred več ko desetimi leti izginil brez sledu. Tedaj je stanoval v hiši višji častnik z družino. Nenadoma je izginil nakit. Osumljen je bil častni* kov sluga, ki so ga radi tega zaprli. Ker se pa ni izdal in ker je kmalu nato umrl, je vzel skrivnost s seboj v grob. Prišel je konec vojne, častnik se je iz* selil iz stanovanja in države in sedaj so ga brzojavno obvestili, da se je na* šel nakit.
Blaznež.
V	mestu Defiance v Severni Arne* riki je iz tamkajšnje norišnice zbe* žal blaznež. Zatekel se je na lastni dom, tam ubil svojo ženo in se z mrli* čem skril v podstrešje. Ko so ga ho* teli aretirati, je začel streljati na po* liciste. Ker mu niso mogli do živega, so varnostni organi z dinamitom po* gnali v zrak podstrešje in se na ta način rešili nevarnega človeka.
Bogata tatica.
V	nekem mestecu v Pijemontu
Pri čiščenju dimnika dragocen nakit, ki stanovalci velike mestne hiše stalno
opažali, kako jim nekdo krade iz kleti drva, premog, stare zaboje itd. Neko noč so se stanovalci domenili in so šli stražit v klet. Res se jim je posrečilo zasačiti tatu, ki je bila hišna stanoval* ka Angela Rosso, ki premore več kot pol milijona lir v denarju.
Zaklad v kačjem gnezdu.
Dva mesarja sta dospela, trudna od celodnevne hoje, do kamenite ko* če v bližini Oatmana (Sev. Amerika). Že sta hotela prenočiti v zapuščeni koči, ko sta opazila, da gnezdi v njej družina klopotač. Nadaljevala sta svojo pot do Oatmana, kjer sta tudi prenočila, a drugo jutro sta se vrnila h koči. Z dinamitno patrono sta raz* str elit a kačje gnezdo, kjer se je po strelu pokazal vhod v klet. Stopila sta previdno v klet in dobila tu okostnjak mule, ki je imela še sedlo na sebi. Na sedlu je bila pritrjena v nepremočlji* vo blago zavita poštna vreča. Tu no* tri je bilo kakih dve sto pisem iz leta 1849. Po izjavah starih ljudi iz Oat* mana je bil pred meščansko vojno prav v bližini koče umorjen neki pošt* ni sel. Ista usoda je zadela njegovo živinče in morivci so vrgli mulo z vso pošto v klet. Znamke na teh dobljenih pismih pa predstavljajo velikansko vrednost, ker so dobro ohranjene in nekatere zelo redke. Newjorski stro* kovnjaki cenijo njihovo vrednost na 3 milijone dolarjev (t. j. 57 milijonov lir). Tako sta prišla mesarja po čud* nem naključju do lepega premoženja. Kakor v pravljicah, kjer čuva zmaj zaklade.
Naročite si „Dražino“!
Tudi k»ii prepovedana.
V	zadnjem »Novem listu« smo pri* občili dopis iz Števerjana. Koloni pra* vijo v njem, da jim po 10 letih dela in stradanja potekajo pogodbe z gospo* dar ji in se pritožujejo proti enemu izmed njih, ker jim sili v podpis novo pogodbo, ki ni za briške razmere. Ce* lo sindikalne organizacije jo smatrajo za neprimerno.
»Isonzo« in »Popolo di Trieste« nas radi tega napadata. Govorili smo baje zlobno o 10 letih, da bi namignili na
10	letno vladanje Italije v teh krajih. To je eno. Drugo pa je, da so CELO sindikati na strani kolonov. »Celo« po* meni po njihovo, da se sindikati na* vadno za kolone ne brigajo. Gre to* rej za zahrbten napad na sindikate.
V	odgovor to*le:
1.	Niti enemu čitatelju »Novega lista« razen tem gospodom ni padlo na urn, da imajo desetletne, zasebne pogodbe kolonov kaj opraviti z Ita*
11	jo. (ki vlada v teh krajih 12. in ne le 10. leto).
2.	Izjavljamo; da so besede: »celo sindikati so s koloni,« napravile na naše bravce ravno nasproten vtis, ka* kor gospodje mislijo. Če se Slovenec hoče sklicevati na višjo instanco in dokazati, da je pravica na njegovi strani, reče: »celo vlada«, »celo škof«, »celo minister« vidi, da imamo prav.
Ta slovenski način izražanja ni žaljiv, temveč nasprotno pohvalen. Da so koloni sami z gospodarjem nezado« voljni, je človeško, da se pa celo sin# dikati kot nepristranska višja inštan« ca postavlja na njih stran, to daje kolonskim zahtevam moč. Tako torej mislijo števerjanski koloni. Saj bi drugače ne prosili istih sindikatov ob koncu dopisa za pomoč.
Tako se celo hvala spremeni pri »Isonzu« v orožje proti »Novemu listu«. Človek res že ne ve, kako bi pi# sai, da bi »Isonzo« ne iskal dlake v jajcu.
Objave.
Zaradi rekurzov glede kongrue obrnite se po potrebi na starosto zboral
* * *
Vojaško poveljstvo nam sporoča, da se prostovoljci v orožnike zopet sprejemajo, in sicer do 23. aprila t. 1. Treba je spisati prošnjo in iti k zdravniku na poveljstvo (Distretto mi» litare).
* * *
S 1. majem bodo o tvorili Kkmesečni tečaj za podčastnike. Prošnje je treba predložiti do 31. marca. Priložiti je treba: krstni list, spri» čevalo o lepem vedenju, potrjeno od župan» stva in prefekture, kazenski list (ne več kot 3 mesece star), šolsko spričevalo in državljan» ski list. Pojasnila daje vojaško poveljstvo.
* * *
Ministrski odlok razpisuje 18 mest za inže> tiirje pri civilnem tehničnem uradu. Vsa po» jasnila daje kabinetna pisarna na prefekturi.
* * *
Zavod za pospeševanje obrti sporoča, da je ministrstvo korporacij razpisalo skušnje za strojnike pri parnih kotlih. Pojasnila daje za» vod za pospeševanje obrti v Gorici, via Mo« relli št. 37.
* * *
Popravek. V spisu »Smrtna kosa« (zadnja številka) je bilo rečeno, da je umrl v Trstu 42«letni Ciril Kosmač — pravilno Ciril Kravos.
Tržaško posojilo.
Dne 1. marca 1930. se je vršilo žrebanje ob« veznic posojila tržaške občine iz 1. 1916. Izžre» bane so bile naslednje obveznice: 1433, 1175, 1465, 1076, 1381, 1873, 1922, 1843, 1777, 1721, 2236, 2004, 2324, 2464 in 2666.
Gospodarstvo.
Trg kmsčiiih pridžlta.
TRST, 11. marca 1930.:
Krompir ogrski 40, domači »Ida« (= Kamnik). 45, hrastovec 40, ameri# ški (rdeči) s Pivke 35 do 40, nov (iz Južne Italije) 120.
Zelen jad: rdeči radič 240 do 260, ze< leni 210 do 240, radič za kuhanje 180, motovilec 300, cvetača 80, domača ze» lena 40 do 50, solata endivija 80, do» mača solata 200, vrzote 80, špinača 160 do 200, korenje 150, hren 300.
Jajca 25 do 45.
GORICA, 12. marca 1930.:
Zelenjad: špinača 100 do 110, zeleni radič 110 do 120, rdeči radič 70 do 100, motovilec 100 do 110, cvetno zelje (špros) 200, zelena 100, vrzote 30, bro» koli 30 do 40,
Krompir 35 do 40.
Kmečko maslo 12 do 12.50, jajca 35 do 38.
Opomba: Ker je pomlad pred vrati, padajo cene v Trstu in v Gorici zelo naglo navzdol, kar je začetkom posta vsakoletni pojav. Krompirja je na tr» gu zelo mnogo. V inozemstvo gre še vedno po nekoliko različne zelenjadi, a povpraševanje pojema.
Prašiči, njih™ nega in Grma.
1. Hlev.
Hlev bodi gorak, najprimernejša to« plota je pri 10 do 15 stopinjah C. V mrzlih hlevih je pač možno pitanje odraslih prašičev, vzreja pujskov se pa v takih hlevih pozimi ne posreči. Stari leseni svinjaki so razmeroma še najbolj gorki, a so pretemni, kotci so premajhni, tudi se pri izbruhu nalez» ljive bolezni ne dajo dobro razkužiti. Nasprotno so masivni novi svinjaki sicer svetli in prostorni, a po- večini vlažni in mrzli. Če niso opremljeni s prezračevalnimi napravami ali če so te pomanjkljive sličijo kletem. Taki slabo prezračeni svinjaki iz kamna ali železa so slabši od starih lesenih ko» lib .Najbolj priporočamo zidati stene iz opeke, strop naj bo pa zgrajen s tramovi, pod katere naj se pribijejo deščice. Tako nastane v stropu sa» mem prazen prostor, ki skrbi, da osta» ne strop vedno suh in se delj časa drži.
Tla naj bodo napravljena iz opeke in zamazana povrhu s cementom. Po« zimi položi nanje lesen pod, ki naj zavzema dve tretjini ali polovico pro« štora.
Posamezni oddelki hleva morajo biti prostorni. Izkušnja uči, da uspeva pi» tanje najbolj tam, kjer so mnogi ena» komočni prašiči. Oddelki za svinje s prašički naj bodo 2 m široki in 2.75 m dolg; ob enem se napravi še maj» hen oddelek za prašičke, kamor se lahko zmuznejo skozi posebno pre« grajo. Stene naj bodo zidane ali iz lesa, pri velikih prašičih 1.10 m visoke, pri prašičkih pa 0.90 m nad podom.
Okna naj stoje kolikor mogoče vi« soko nad stropom, da se s tem zabrani prepih. Vrata lahko vodijo tudi v dru« ge prostore, na vsak način pa priporo« čarno največjo varčnost z vrati. Ako se zveže posebna kuhinja s svinjakom, naj vodi skozi njo vhod v hlev.
2. Nega prašičev.
Svinjaki se morajo vsak dan izkida» ti in temeljito pomesti. Nato potrosi po podu na kratko zrezano slamo, ža» govino ali steljo. Ako stiljaš redno samo leseni pod, ga prašiči ohranijo snažnega in se očedijo vedno le na določenem prostoru svojega oddelka.
Svinjak je treba najmanj enkrat na leto prebeliti. Obenem pokatrani že» lezne dele, vse lesene pa namaži z raz« redčenim kreozotom ali z razredčeno karbolno kislino.
Vsi žlebovi v svinjaku morajo moč» no viseti, da se gnojnica ne ustavlja.
Mesto na paši se prašiči lahko raz« gibajo po potrebi tudi na dvorišču. Dvorišče pa naj ne bo tlakovano. Ži« vali se morajo namreč pošteno zariti
jyv /
Z žalujočim in potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da me je moja nad vse ljubljena predraga sestra
KARLA LASIČ
po kratki in mučni bolezni zapustila in se pre« selila v večnost.
Renče 7. marca 1930.
Žalujoča sestra: Josipina Lasič, Jakulini.
Nove vrste cigaret.
Italijanski tobačni monopol je dal razprodajalcem, pooblaščenim za raz« prodajo tujih cigaret, v razprodajo nove cigarete izdelane na otoku Rodu (Egejsko morje). Imenujejo se Rodi in Samsoun, stanejo po 30 in 36 stotink ena.
V teh cigaretah je najfinejši tobak iz orienta, ki je lahek, lepo dišeč, z malo nikotina. Cigarete so v lepih škatljah, z zlatim ustnikom ali brez njega.
VABILO.
Kmečka posojilnica v Podmelcu,
r. z. z n. z., vabi na
OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo 16. t. m. ob 11. uri in pol dopoldne takoj po zadnji sv. maši v po» sojilničnem uradu s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva in nadzorstva, 2. odobri« tev računskega zaključka za 1. 1929., 3. volitev nadzorstva, 4. slučajnosti.
Načelstvo.
REDNI OBČNI ZBOR Ljudske posojilnice v Prvačini
bo dne 30. marca 1930.
Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzor« stva, 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1929., 3. sklepanje o razdelitvi čistega dobička, 4. volitev nadzorstva, 5. slučajnosti.
Rač. zaključek s poročilom nadzorstva je na vpogled članom v uradu posojilnice.
Načelstvo.
Kmečka posojilnica v VeL Žabljah vabi k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. marca ob treh pop. v uradnih prostorih. —
Dnevni red: 1. poročilo načelstva, 2. odobritev računa za 1. 1929., 3. volitev načelstva in nadzorstva, 4. slučajnosti.
Načelstvo.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema usak dan u GoFÌCÌ,
Piazza montò (na Travniku)
(nasproti gostilne „Fiegl“.)
odi 9. - 12. In 3. - 4.
Ob sredah po četrti uri na lastnem domu v
j	Biljani v Brdih
Tu najdejo važne zemelj« S sestavine. Večkrat vrzi apno, pepel in zdrobljeno opeko na dvorišče, da zaužijejo prašiči od tega, kolikor se jim zljubi. Ob drevesih in močnih lesenih kolih se radi drgajo, v majhni luži se kopljejo. Dvorišče večkrat izčisti, zemljo vrzi na kom« Post in navozi novo.
V novejšem času je prišla zopet do yeljave paša. Na mnogih krajih, kjer Urejajo žlahtne prašiče, jim prepuste njivo z rdečo deteljo. Po žetvi spuste Prašiče na strnišča, da poberejo iz« Padlo žito. Tam rijejo po krompirišču m iščejo nepobrane gomolje, v jeseni zro repno listje, ki je. odpadlo. Pri tem ?e stalno opaža, da prija prašičem polj raznovrstna krma. Pasejo naj se izmenoma: zdaj po strniščih, zdaj po krompirišču, zdaj po deteljišču. Pri dobri paši treba svinjam doma le ma« 10 krme.
3. Krmljenje prašičev.
Prašiče je treba krmiti trikrat na pan; pri tem se drži točno določenega casa. Ako so v svinjaku svinje z mla« oiči in pitani prašiči, začni pri svinjah, ker so najbolj nemirne. Pred krmlje« djem korito izčisti. Če le moreš, ne daj vse krme hkrati, marveč v maj« onih porcijah. Ne daj jim nikdar to« oko, da jim jed ostane v koritih. Ra« Zume se pa, da morajo biti živali po« Polnoma nasičene, tako da po krmlje« nju ležejo in počivajo. v V krmi naj ne manjka soli, posebno Sr® jim daš večjo količino krompirja, ^a teden naj pride od 20 do 60 gr soli Pa glavo.
Po tretjem mesecu so najbolj pri« Pravna krmila: mlada detelja, repa, ku« kan ali oparjen krompir, žitni ali so« C1ynati zdrob, oljčne tropine, posneto mleko, polno mleko, sirotka itd.
V začetku debelitve imajo živali ve« 'k tek; zato jim daj najprej manj Yyedna krmila. Kot temeljno hrano Pm lahko pokladaš zeleno krmo, se« £eni drobir, repo, kuhan ali oparjen krompir. Obenem naj ne primanjkuje tecna krma; pri tem vpoštevaj, da zadostujejo v začetku manj vredna in zato bolj cenena živila, kakor koruza, rrzna moka in mlato (iz tvornic pive).
Ko so živali dobile že nekaj tolšče, Pojema njih veliki tek. Zato se mo« raJo krmiti odslej z boljšo krmo. Ko« ruza, krompir in na debelo zdrobljeni ■le^pn so najbolj pripravna hrana. ,^ažna za debelenje sta se izkazala orob in ržena obloda. Blizu mlekaren Je Pri roki sirotka, ki je zelo tečna.
». Y sklepu pomni še to: »Mir in po« uek pomenjata že polovico maščo« e« in »Najbolj poceni je najhitrejše
LJUDSKA POSOJILNICA V MIRNU
bo imela redni občni zbor dne 30. mar« ca t. 1. ob 10. uri v svoji pisarni s sle« dečim dnevnim redom:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	odobritev računa za 1. 1929.,
3.	volitev načelstva in nadzorstva,
4.	slučajnosti.
Odbor.
LJUDSKA POSOJILNICA V VIPAVI,
r. z. z n. z., sklicuje redni občni zbor v nedeljo dne 30. marca 1930. ob treh popoldne v pisarni s sledečim dnev« nim redom:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	odobren je računa za 1. 1929.,
3.	volitev nadzorstva,
4.	slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi vse za« družnike	načelstvo.
LJUDSKA POSOJILNICA V HUDAJUŽNI,
r. z. z n. j., sklicuje redni občni zbor v nedeljo dne 23. marca ob dveh po« poldne v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo načelstva,
2.	poročilo nadzorstva,
3.	potrditev računskega zaključka za 1. 1929.,
4.	slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi odbor.
VABILO
k REDNEMU OBČNEMU ZBORU Ljudske posojilnice v Bovcu,
ki se bo vršil 23. marca 1930. ob dveh in pol popoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevi redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, 2. poročilo načelstva, 3. potrditev raču« nov za 1. 1929., 4. volitev načelstva in nadzor« stva, 5. slučajnosti. — V slučaju, da bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje z istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi drugi občni zbor in bo sklepčen ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
Ljud. poso j. za župno občino Kamnje,
vpis. zadruga z neomejenim jamstvom vabi k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU,
ki se bo vršil dne 30. marca ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim re» dom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo nadzor» stva, 3. potrjenje računskega zaključka za le» to 1929.,	4- volitev načelstva in nadzorstva,
5. slučajnosti.
Opomba. — Ako bi ne bil zastopan deseti del zadružnikov, se bo vršil 1 uro pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sme sklepati brezpogojno.
Porumenela pšenica.
ti T**6 z'me je ozimno žito raslo i v zimskih mesecih in na mnogih Poljih vidite danes pšenico, ki ima ru« -ne liste. Taki pšenici moraš ne« doma gnojiti s takoj delujočim du« In v™	kot sta apneni nitrat
££»*> di calcio) ali čilski soliter (ni« trato di soda). Na vsakih 100 m2 po«
i‘sto toUko gnojila začet^'om aPfda
VABILO na OBČNI ZBOR Kmetske posojilnice pri Sv. Luciji,
ki se bo vršil dne 25. marca ob 3. uri popoldne v župnišču. — Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva, 2. odobritev letnega računa za 1. 1929., 3. volitev nadzorstva, 4. predlogi in slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje na istem mestu in z > istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo | sklepal veljavno ne glede »a število navzočih ! članov.	Nade$?*vo.
VABILO
k rednemu občnemu zboru
Borišlre ljudske posojilnice,
ki se bo vršil
v soboto, 29. marca t. 1. ob 18. uri v zadružnih prostorih v Gorici, ulica Carducci št. 7 I., s sledečim dnevnim redom:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občne« ga zbora,
2.	poročilo načelstva,
3.	poročilo nadzorstva,
4.	odobritev računskega zaključka za 46. upravno leto 1929.,
5.	razdelitev čistega dobička,
6.	volitev nadzorstva,
7.	slučajnosti.
N a č e 1 s t v o.
VABILO
k XXIII. rednemu občnemu zboru »Kmečke posojilnice« v Rihemberku,
reg. zadr. z neom. zav., ki se bo vršil dne 23. t. m. ob treh popoldne v prostorih g. Kerše» vana s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo nadzorstva, 3. odobritev rač. sklepa za 1. 1929, 4. volitev nadzorstva, 5. slučajnosti.
N. B. V slučaju, da ne bo ob določeni uri zadostno število članov navzočih, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
NAČELSTVO.
Opozarjamo cenjene odjemalce, da se je dne
19. februarja
zopet odprla
dobro založena trgovina tvrdke G. Coretti, naslednice tvrdke
E. Struchel,
Via Mazzini 36. — Via S. Caterina 7.
TRIESTE.
Bogata izbera volnine za moške in ženske, svilenine, žametov, bombaževine, platnine na metre in v izdelkih. Prti, brisače, ku« hinjske cunje, robci, preproge, pregrinjala, zavese, preproge za hodnike in pri postelji, maje in nogavice za moške, ženske in otroke, rokavice, ovratnice, na« ramnice, podveze, čipke, trakovi in blago V VELIKI IZBERI. — Vse blago je novo, prvovrstno in se bo dalo ob otvoritvi na pro« daj po mmm zelo nizkih ■■ cenah, in sicer
PO TOVARNIŠKIH
kot poklon cenj. odjemalcem.
0P* Cerne stalne! ^
Nove postave.
VOJNOODŠKODNINSKE HIŠE IN DAVEK.
Vojne ošodovance opozarjamo, da morajo do 15. aprila vložiti rekurz, ako mislijo, da je njihova hiša opro» ščena davka za dobo 25 let. Glej 11. številko »Novega lista« od 6. junija 1929., kjer smo obširno pisali o tem predmetu pod naslovom »Hišni davek in vojna odškodnina«.
VOJNOODŠKODNINSKI
DOLGOVI.
Veliko je vojnih oškodovancev, ki dolgujejo bankam (Hipotečnemu za» vodu v Gorici ali pa Federala v Be» netkah) večje ali manjše svote. Ti dolgovi so nastali radi tega, ker je fi» nančna intendanca izplačala manj voj» ne odškodnine kakor banka pred» ujma. Marsikateri vojni oškodova» nec je že prišel ob svoje posestvo za» radi teh dolgov. Da bi se olajšalo to strašno breme, je finančni minister predložil zbornici zakonski načrt, ki predvideva znatne ugodnosti. Na podlagi tega načrta bodo vojni oško» dovanci lahko odplačevali dolgove v teku 30, v nekaterih slučajih pa v teku 15 let v enakih letnih obrokih.
Nadalje dovoljuje načrt tudi odpis obresti od 1. januarja 1930. dalje. O tem predmetu bomo še pisali, ko bo načrt uzakonjen. Vojni oškodovanci bodo za te olajšave vladi hvaležni.
Ugiedneisu občinstvu naznanjam, da bom v kratkem otvoril na glavnem trgu
v Ajdovščini
novo, bogato opremljeno
mirod linice
(drogerijo)
z vsakovrstnimi barvami, čopiči, olji, firneži itd. iz najboljših domačih in inozemskih tvrdk, z veliko zalogo raznih kemičnih izdelkov za zdravljenje pokvarjenega vina, za čiščenje so» dov itd. po prav nizkih cenah.
Za obilen poset se toplo priporoča lastnik
VALLI FERRUCCIO,
mnogoletni vodja znane »Mazzolijeve« mirodilniee v Gorici.
Velika	III
Velika zalega volnenine visoke 150 cm, vredne 35 lir za meter se prodaja po L 16.50.
Zaloga popelina za srajce po L 3.95.
Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50.
Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. Jajčna kožica, najfinejša, 80 cm vis., po L 2.90. »Thibet«, črn, fin, 90 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90.
Saten, črn, svetlikasi, 140 cm vis., po L 6.90. Frštanj, dobre barve, po L 1.50.
Platno iz lanu, 80 cm'visoko, po L 5.90.
Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90.
Nogavice, oprsniki, maje, srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred» meti so prvovrstni, prodajamo jih po tovar« j niških cenah.	j
MARIJA ACCERBONI — TRST.
Zaloga manufakture, tkanin m blaga. ! Via Genova št. 21.
Proda se v Ljubljani v sredini mesta
hiša
z dobro vpeljano gostilno, 14 avto-garažami (so vse zasedene), mehanično delavnico, 3 stanovanji in velikim dvoriščem; vse je v najboljšem stanju. Celo posestvo je bilo pred enim letom prenovljeno. Gostilna, delavnica in eno stanovanje se lahko izprazni s 1. majem 1930. Potrebni kapital Lit. 200.000'— do 300,000 --. — Naslov prodajalci se izve pri upravi lista»
Najmja delavnica ur in zlatnine c Trstu. Kupuje hrane pa najgišjih cenah.
L. P O V H
TRST — Piazza Garibaldi 2/1.
O PLAČILNEM PROTESTU.
Večkrat smo že v prejšnjih člankih govorili o protestu. Zato moramo raz» jožiti pojem in pomen meničnega pro» testa.
Kdaj se lahko dvigne protest?
Treba je razlikovati dva slučaja:
1.	upnik protestira, ker m hotel trasat priznati (akceptirati) menice; zato se ta protest imenuje akceptni protest, ki pride v poštev le pri trati in nikdar pri lastni menici:
2.	upnik pa lahko in v določenih slučajih tudi mora protestirati, ako ni hotel glavni dolžnik plačati menice, ko je zapadla. To je plačilni protest, ki je v rabi pri lastni menici in pri trati.
Kaj je protest?
Protest je javna listina, ki neizpod» bitno dokazuje, da je upnik zahteval od trasata, da prizna (akceptira) me» ninco ali od glavnega dolžnika, da jo plača in da ni dosegel ne enega ne drugega. O akceptnem protestu smo že pisali na drugem mestu, tu je govor le o plačilnem protestu.
Kdaj je treba dvigniti plačilni protest?
V plačilnem protestu notar ugotovi, da je upnik zahteval pravočasno pia» čilo menice in da iz določenih razlo» gov ni dobil plačila. Plačilni protest je treba dvigniti, če ni glavni dolžnik plačal menice, ko je zapadla. Vpraša» nje pa je: ali mora upnik vedno dvig» niti protest, če ni bila menica izplača» na ob zapadlosti? Nel
Tu veljata dve pravili:
Earso 1. E- Ml It ii
tea t E. HI št Ì8

E

1. Plačilnega protesta ni potrebno dvigniti, ako hoče upnik postopati le proti glavnemu dolžniku in če ne gre za popolnoma domicilirano menico. ; Le popolnoma domicilirano menico ! je treba vedno protestirati, ako je j glavni dolžnik ne plača ob zapadlosti. Drugače pa ni upnik niti dolžan za# htevati plačila, ko menica zapade, ker ostane menica še pet let veljavna, če# tudi je že zapadla. Šele po preteku pe# tih let zastara menična pravica.
Kaj naj pa napravi dolžnik, če up#
nik es zahteva plačila, ko je menica zapadla? Od dneva, ko menica zapa# de, mora dolžnik plačati 5% obresti. Če se hoče dolžnik oprostiti tega bre# mena in tudi neprijetnosti, da bi mo# ral pet let imeti vedno denar na razpolago, mora položiti menično svo# to pri sodniji. O pologu ni niti dolžan obvestiti upnika; troške in morebitni riziko nosi upnik.
2. Ako pa gre za popolnoma domi# cilirano menico in če hoče upnik po# stopati tudi proti nadomestnim dolž#
nikom (to je pri trati proti trasantn *= izstavitelju trate in žirantom ter pri lastni menici proti žirantom in njiho# vim porokom), mora upnik vedno dvigniti protest, če ni dosegel plačila od glavnega dolžnika.
Kdaj je treba dvigniti protest?
Plačilni protest je treba dvigniti najbolj pozno v teku dveh delavnih dni, odkar je menica zapadla. Protest mora napraviti notar ali sodnijski uradnik (ufficiale giudiziario).
II El 1 M E	Vlat Savorgnana S	V I O E M
S»© BiilKa.mf.li. cenali
(Al Ribasso) S
največje sicEacSlšče ISceralKt v Furlaniji. Bedra prodaja na račun lomhar-«ISjslcili In pijem.ontslc.iii tvorničarjev. «Bilavro skladišče v Milanu. — Poslovodja skladišča v Vidmu : 1>ANTE1 GAVAZZINE.
Pri pregledovanju knjig iz 1* 1929. smo ugotovili da je čez 100.000 dru-gorodcev nakupilo blaga v naših skladiščih. To je naj večje dokazilo, da je blago po nizkih cenah več vredno kot vsa konkurenca. Zaradi tega uspeha, opozarjamo cenjene odjemalce, da je našo glavno vodstvo v Milanu sklenilo izročiti vsakemu odjemalcu hranilno knjižico. Poleg tega ostane še vedno veljavna določba, da plačamo vožnjo iz Gorice do Vidma in nazaj vsem tistim, ki nakupijo pri nas čez 200 lir blaga; kdor nakupi Čez 500 lir blaga, mu plačamo še kosilo; kdor pa kupi čez 1.000 lir blaga prejme še poseben dar.
V aasleialem maja® Mkatm prelKts s cenami:
Obrobljeni robci........
Čajni prtiči............
Robci z robom »ažur« . . .
Obrobljeni prtiči.......
Otroški povoji..........
Moške nogavice, fantazija .
Brisače za kuhinjo ....
Mešane plenice..........
Gobaste plenice.........
Brisače crep............
Gobaste brisače.........
»Oxford« za srajce ....
Domače moške nogavice . .
Platno »candida«........
Napol volnene žen. nogavice Perka! za predpasnike . . .
Platno »Madonna« ....
Platno »Madonna«, posebno Barvane nogavice z dv. peto ^vila fantazija, roeš., za halje Naramnice ..............
Bogata zaloga hombažmln, mošiiep ia ženskega hlap, napravljenega perila, lanenega in bombazastena platna vseh širin, volanih odej, posteljnih prepinša!, zaves, preprog, predmetov za tapetnike, neposredno uvožene volne in žime za blazine, celotnih oprem za gostilne, zavode, itd. itd.
Oesr&cs stolne.	Sprejemamo naročila tildi po pošti.	Cene stalne.
Poseben popust pasp^odajaScem.	Postrežba v slovenskem in nemškem jeziku,
L	0.40	Rute za na giavo črne in bar v.	L	2.25	Brisače, barvane, gobaste .	L 4.90
L	0.69	Panama za moške srajce . .	L	2.50	Prtenina 150 cm		L 4.90
L	0.80	Platno za moške srajce, po			Platno »scuola« 150 cm . .	L 5.90
L	0.90	tipu »Cormons« ....	L	2.25	Črtano blago za hlače 130 cm	L 5.90
L	0.90	Zefir za moške srajce . . .	L	2.95	Srajce ali spod. hlače vezene	L 6.90
L	1.—	Obposteijna prepr. reklam .	L	2.95	Voinen poplin za žen. obleke	L 5.90
L	1.25	Jajčna kožica »M. B.« . . .	L	2.70	Svila »cršp maroqtiin« . . .	L 420
L	1.25	Madapolam finejši		L	2.25	Žamet za lovce, poseb. vrste	L 7.50
L	12?	Trliž za blazine in žimnice,			Bombaževina 240 cm za rjuhe	L 6.90
L	1.50	100 cm			L	2.95	Pobeljeno platno za rjuhe	
L	1.89	Svila za ženske halje . . .	L	2.75	240 cm 		L 8.50
L	1.60	Platno »scuola« 80 cm . . .	L	3.20	Servis za 6 oseb		L 17.59
L	1.50	Pletene ženske spodnje hlače	L	2.75	Rjuhe z rob. »ažur« 160*270	L 18.50
L	1.50	Platno za rjuhe 150 cm . . .	L	3.95	Posteljno pogrinjalo iz tež#	
L	1.50	Ženske podsuknjlce ....	L	2.50	kega trikoja		L 22,—
L	1.80	Perka! »Re dei bleu« . . .	L	3.60	Rjuhe za 2 osebi, vezene . .	L 29.90
L	1.90	Moške nogav. iz škotske niti	L	2.50	Podložene odeje		L 29,—
L	2.20	Šaten barv. za prešive 100 cm	L	3.90	Voln. odeja »bordo jaquard«,	
L	1.95	Šaten črn, fin. vrste 120 cm	L	4.20	finejša			L 45.—
L	1.95	Žamet za lovce .....	L	4.90	Podložena odeja, šaten fin.	L 40.—
L	2.50	Bombaževina za rjuhe 150 cm	L	4.50	Žimnice s 14 kg žime . . .	L 45.—
Vprašanja in odgrni
Vprašanje št. 177: Sosedu dolgujem več sto lir. Pred pričami sva se dogovorila, da mu jih plačam ob določenem času. Kljub temu, da ta čas še ni nastopil, zahteva sosed denar. Ali sem prisiljen plačati? — Odgovor: Če rok še ni zapadel, niste dolžni plačati.
Vprašanje št. 178: Ali bomo -kdaj dobili od* škodnino za civilno obleko, ki smo jo kot vojaki odložili v vojaških avstrijskih skladi* ščih in za katero smo delali I. 1925. prošnje na županstvu? Odgovor: Mislimo, da bó tudi ta odškodnina enkrat izplačana. Kdaj in kako, ne vemo. Na haski konferenci se je to vpra* šanje spremenilo. O predmetu izidejo novi za* koni, o čemer bomo že poročali.
Vprašanje št. 179: Sem letnika 1911. in bi šel med finančne stražnike. Kam naj se obr* nem? Odgovor: Vprašajte za pojasnilo na bliž* nji postaji finančnih stražnikov. (Vi v Cerk* nem).
Vprašanje št. 180: Bil sem tri leta pri orož* nikih, tri leta pri policiji, od katere so me radi majhnega prestopka odpustili. Dvakrat sem šel potem brez potnega lista v inozemstvo in sem bil obsojen na 7 mesecev zapora. Ali smem napraviti prošnjo za državno službo? Odgovor: Prošnjo smete napraviti, a mislimo, da ne bo ugodno rešena.
Vprašanje št. 181: Moj sin je bil med vojno v arzenalu v Puli in umrl. Ali imam pravico do pokojnine? Odgovor: Pokojninski zakon ne priznava službe v arzenalu za vojaško, zato bo Vaš rekurz najbrže odbit
Vprašanje št. 182: Upravičenci (ne vsa vas/ imajo skupen pašnik in morajo imeti poobla* ščenca, da ga upravlja. Kdo imenuje poobla* ščenca, podeštat ali upravičenci? Odgovor: Pravico imenovati pooblaščenca imajo le upra* vičenci.
Vprašanje št. 183: Napravila se mi je bula, katero mi je občinski zdravnik prerezal, nato rano izčistil in obvezal. Računal mi je zato 300 lir. Ali ima pravico toliko računati? —• Odgovor: Tarifo za občinske zdravnike imajo na občini. Če se Vam zdi znesek previsok, na* prosite zdravnika, da Vam račun zniža. Če ne bi hotel ničesar popustiti, naprosite obč. načelnika, da posreduje med Vami in zdravnikom. Če bi tudi ta ne hotel ničesar ukreniti v Vašo ko* rist, pišite pismo prefektu.
Vprašanje št. 184: Sem oče osmih polnolet* n ih otrok, od katerih je 6 od doma. Premože* nje sem izročil že 1. 1921. Napravil sem proš* njo za pokojnino po padlem sinu, a‘je bila od* bita. Ali imam pravico do pokojnine? — Od* govor: Nimate pravice, ker imate več sinov in ker padli ni bil Vaša edina ali glavna podpo* ra. Razen tega ste imeli lastno premoženje.
Vprašanje št. 185: Ali je upanje, da bo iz* menjan v lire denar, ki je bil naložen v Ljub* Ijani pred 3. novembrom 1918. in ga ni bilo mogoče izmenjati? — Odgovor: Ni upanja.
Vprašanje št. 186: Dobivam kot invalid po* kojnino. Ali lahko dvignem vso pokojnino hkrati? —■ Odgovor: Ne morete dvigniti hkra* ti, vsak korak je brezuspešen.
Vprašanje št. 187: Prvi sin, letnika 1909., je bil lansko leto potrjen. Napravil sem prošnjo za skrajšano vojaško službo, ker ni imel drugi sin še 16 let. Koliko časa bo moral služiti, ker ni bil lani vpoklican in je medtem drugi sin že prekoračil 16. leto? — Odgovor: Najbrž 18 mesecev.
Vprašanje št. :S8: Ali je zakonito, da odda posestnik v najem zemljišče takemu, ki dobi z lastnega zemljišča več pridelka kot ga sam potrebuje, noče pa dati v najem za isto ceno
Kmetovalci !
K;o boste na tržni dan sv. Jelerja kupovali razna se** mena, upoštevajte prizna« no dejstvo, da se pri me« ni dobijo najboljša semena, in pazite tudi na napis nad vratmi trgovine :
JlNOflEHililir
Agronom: JUST UŠAJ,
Gorica^
Piazza della Vittoria 4.
VELIKA PRILIKA.
S. LEVI, Trieste, eia S. Lazzaro 9.
Velika razprodaja vsega zimskega blaga.
PAR PRIMEROV:
Lantenis po L 1.90, 2.— in 2.40 meter.
Flanela v vseh barvah po L 2.80.
Frštajn, močan, za srajce po L 2.70.
Flanela, težka po L 4—.
Plahte po L 11.50.
Plahte volnene od L 28.— naprej.
Pregrinjala za postelje po L 16.—. — Prilika za neveste.
Madapolam »Sole« po L 2.80.
Kotonina, platno, »Madonna« po L 2.40.
Jajčna kožica »Pele uovo« po 2.70.
Platno »Douglas po L 2.90.
Platno »Madonna«, vis. 150 po L 4.40.
Platno »Famiglia«, vis. 150 po L 4.60.
Platno, laneno, vis. 150 po L 4.80.
Platn. brisače na meter po L 2.70, 3.40 in 3.90. Prtiči, izgotovljeni po cent. 95.
Prti na meter od L 4.40 naprej.
Poplin za srajce od L 3.60 naprej.
Saten v vseh barvah po L 2.80.
Saten črn po L 2.80, 4.50 in 7.—.
Cajh za hlače od L 5.50 naprej.
Žamet za hlače od L 7.— naprej in vsakovrstni predmeti po konkurenčnih cenah.
PAZITE NA ŠTEVILKO!
GOSTILNA
s hišo za stanovanje, dobro vpeljano tobakarno, drvarnico, dvoriščem, goz* dom, kamnolomom, s travniki in po* ljem in z uporabo skupnega gozda se proti takojšnjemu plačilu proda. — Divača 16.

f'
Za obuvalo rabite SAMO
Iz-
tielzk
SIDOL COMPANY
TEST — Via S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.
Dr. Emil iresic,
sin,
zdravnik in porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
dr. Eresie Emil - oče,
zdravnik,_________
sprejemata v Gorici, Piazza Vittoria štev. 5 (na Travniku),
na isti strani, kot je cerkev.
I je otrok daleč od vašega nad-Izorsfva in lahko oboli nn glistah, ki so nevarne Eten vesne zajedavke.
V	vsakem takem slučaju dajte? vašim otrokom ČOKOLADNI BONBON ARRIBA PROTI GLISTAM, ki takoj in gotovo
uniči vse gliste.
V	zelenih zavitkih po L. 1,— Prodaja se v vseh lekarnah.
CARRIBA
ČOKOLADNI BONBON PROTI GLISTAM
ubogemu, ki nima niti pedi zemlje? — Odgo* : vor: Tak posestnik se ne pregreši proti obsto» ječemu zakonu, pač pa proti krščanskim na« . čelom.	j
Vprašanje št. 189: Deček je po nesreči raz« j str eli 1 granato, ki je ranila dva sosedova otro» t ka, za katera je oče moral plačati v bolnišnici J nad 1000 lir. Ali mora trpeti vse stroške oče j ranjenih otrok ali jih pa mora povrniti oče dečka, ki je granato razstrelil? — Odgovor: Po zakonu mora plačati troske oče ranjenih otrok. Pošteno pa je, da se domenita in plača« ta vsak polovico.
Vprašanje št. 190: Pred tremi leti je umrl Poročeni brat brez otrok. Sedaj je umrla še njegova žena, moja svakinja. Ali imam pravi« co do dediščine? — Odgovor: Ako je umrl brat brez oporoke, ste imeli Vi pravico do po« levice dediščine, njegova žena (Vaša svakinja) °d ostalega. Po svakinji pa Vam ne pritiče de« diščina, ker niste ž njo v sorodstvu.
Vprašanje št. 191:	V Ameriki imam brata
letnika 1908. Koliko časa bi moral služiti in kdaj bi bil vpoklican, če bi se letos vrnil? — Odgovor: Najbolje bo, da se brat pouči glede vojaščine pri ital. konzulatu v Ameriki. Naj« brže bo moral služiti 18 mesecev, pod orožje bi pa moral takoj.
Vprašanje št. 192:	Katera serija beneških
obligacij bo letos izžrebana? — Odgovor: Druga serija.
Vprašanje št. 193: Eni otroci dobivajo v šoli brezplačno vse šolske potrebščine (zvez« ke, knjige, itd.), za druge pa morajo plačati starši. Kaj pravi v tem oziru zakon? — Odgo« nor:	Troske za šolske potrebščine otrok mo«
rajo plačati starši. Kdor je revež, naj napravi na šolsko vodstvo prošnjo, da daruje otrokom šolske potrebščine.
Vprašanje št. 194: Ali smem skladati drva °b sosedov zid, če sem lastnik zemljišča tik do zida? — Odgovor: Ne smete brez dovolje« n j a, ker bi se zid lahko kvaril.
Vprašanje št. 195: Ali smo dolžni plačevati °d prašičev po 20 lir na glavo, čeprav jih za« koljemo doma? — Odgovor: Občinski davek °d prašičev je treba kljub temu plačati.
Vprašanje št. 196: Pred vojno sem se pokva« ril pri delu in sem dobival pokojnino naravnost z Dunaja do 1. 1922., potem pa nič več. Kaj mi svetujete? — Odgovor: Vprašajte zavaro« vaino družbo, ki Vam je plačevala pokojnino, zakaj je ustavila izplačevanje. Ko dobite od« govor, se oglasite če treba zopet.
Vprašanje št. 197: Kupil sem hišo z zemlji« ščem od bratov, ki so bili vsi enaki gospodar« ji- Ker niso poravnali odstotka, zahteva regi« sirski urad plačilo od mene. Ali sem dolžan plačati? — Odgovor: Plačajte, bratje pa Vam morajo povrniti, in sicer vsi enako, ker so so* lidarno odgovorni.
Vprašanje št. 198: Sosedova in moja bajta se držita skupaj. Sosed viša del hiše in hoče naPraviti okna na mojo streho. Ali mu lahko Zabranim? — Odgovor: Sosed sme napraviti le okna z železno mrežo, odprtine pa ne smejo
Presegati 10 cm.
Vprašanje št. 199: Sosed me je pred leti na« Prosil za začasen prehod črez skupni klanec. Nato sem soseda večkrat opozorila, da je mo* je dovoljenje prenehalo, o čemur pa ni hotel n'č slišati; trdi, da je v polnem pravu. Kdo je v zmoti? — Odgovor:	Sosedu lahko zaprete
P°t. Če ne bo uvaževal Vaše prepovedi, ga ahko tožite radi motenja posesti.
Širite „N0V1 LIST"
Kupovalci
posnemainikov,
zapomnite si nekaj enostavnega: ni dovolj, da kupite le stroj, treba je izbrati stroj take znamke, ki vam jamči
točno delo, hitro in neprestano delovanje nadomestnih delov
in pristojno ter trajno postrežbo stroja.
Alfa Lavai"
separator
vam vse to jamči In ne ukani zaupanja, ki pa stavite vanj.
Varujete se ponarejevalcev !
Družba ALFA. LAV AL - Milan,
■via Farnetl 5
Nadzornik za julijsko krajino :
Corrado Ban - Borica, via Ponto Isonzu št. 35.
ZDRAVNIK C
g dr. (fresie Adalberto,
E	starejši sin,
p sprejema vedno v svojem
t	ambulatori) u
9	v eomci,
% sia Tratniku (Piazza Vittoria) št. 14/1.
u	nad lekarno Cristofolstti.
a
Ì
i,
g
5 TOLMIN *
Mratmik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah naOunajuln v Monakovem (na Bavarskem)
sprejeme
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju), i^v Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10).
Darila
© za poroke in krste ©
dobite v zlatarni
F. BUHA,
TM4Sl Corso Garibaldi 35, B "Sij via Roma 16. _
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoalf
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
w TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 - li.
Ob sredah in sobotah oni iute
v POSTOJNI
Josip Rer§evani# Gorica,
RHaasaea Cavour štev. O.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren MUNDLOS" in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Bencin „LAMP0“	Bencin „LAMP0“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telef«ti St. «18, Brzojavke: KERSEVAN1 GORIZIA. CICLI
lis^i^ssgaiissiaBSQBiìaBiSBSBesoBsaieaae«^« | Tvrdka Teod. Hribar « Gorica |
H	CORSO G. VERDI M. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko biago -vitek «s vrst, posebno veliko izbero črnega eukns sa test, •dwàovStmo ?.» ^ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prta.
Perilo sa neveste od najnavadnejšik do nàjfinéjlflk vret !$> v m* jS potrebne njihovo popolno opremo.	S
% BLAGO SOLIDNO.	CENE	1
Stesa 16
Štev. Il
»NOV! LIST«
r ~. ........
j filali sitisi
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 Ur. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Valuta — tuji denar.
Dne 12. marca si dal ali dobil za 1	dolar	19.07	lir
1	angl. funt	92.84	lir
100	dinarjev	33.75	lir
100	šilingov (avstr.)	269.—	lir
100	čeških kron	56.62	lir
100	nemških mark	454.—	lir
100	švic. frankov	369.75	lir
100	franc, frankov	74.75	lir
100 belg. frankov	266__lir
Beneške obveznice 74.20; obveznice »Consolidato« 79.90.
Loterijske številke
dne 8. marca 1930.
Bari	70	48	25	40	4
Florenca	74	76	34	72	57
Milan	64	75	61	29	43
Neapelj	58	87	44	62	31
Palermo	86	19	35	75	37
Rim	14	7	29	78	48
Turin	80	90	16	48	82
Benetke	55	1	12	17	0
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 16. marca: Buje.
Ponedeljek, 17. marca:	Gorica,
Prem, Motovun, Št. Peter.
Torek, 18. marca: Svetivinčenat, Ti» njan pri Pazinu.
Sreda, 19. marca: Ricmanje, Št. Vi* ška gora, Soča, Barban, Brešca.
Četrtek, 20. marca: Buzet, Komen, Tržič, Bazovica, Vipava.
Sobota, 22. marca: Sežana.
Krojačem, šieiljam, «Mijam!
Mesečni in 14*dnevni tečaji. Poučuje se tudi italijanski in južnoamerikanski sistem. Poset» nikom preskrbimo dovoljenje za bivanje in službe v Jugoslaviji. Pouk potom pošte. Kroj* no učilišče, Ljubljana, Stari trg 19, vodja F. Potočnik, odlikovan v Italiji za krojnega pro* fesorja. Učna potrdila v Italiji veljajo.
VELIKE DOHODE
SPOMLADANSKEGA BLAGA je dobila tvrdka
BLL' EC0H0M1B FflffllBLiBHE
Trst - Piazza Ponterosso KS. 5
Madapolam......................od	L	1.90	dalje,
platno »Madonna« . . . . od L 2.50 dalje, platno za rjuhe, 150 cm vis. . od L 4.50 dalje, jajčno platno (priložnost) . . od L 2.80 dalje,
cefir za srajce................od	L	1.70	dalje,
kreton, velika izbera . . . , od L 3.50 dalje, perkal, dvojna višina . . . . od L 3.90 dalje,
oxford, težek..................od	L	3.20	dalje,
musola, voln., v vseh barvah od L 10.80 dalje, batist, barvan, za perilo . . od L 2.80 dalje,
rigadin .......................od	L	2.50	dalje,
brisače, platnene, na meter po od L 2.90 dalje, volnina za obleke...............od	L	12.50	dalje.
Bogata izbera nogavic, maj, gobastih brisač, robcev, platnenih rjuh v vseh višinah, čipk, ročnih del itd., itd.
Vse cene brez odbitka, ker so itak najnižje v Trstu.
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Riva Piazzutta štev. 18.
Velika zaloga škropilnikov, razpršiloikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotlarski moj* ster v Gorici, via Morelli 15.
Pohištvo nu<L širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudit© prilik#!
Proda se posestvo Janeza Bajca v Ajdov* ščini št. 39.
Vse pogrebne predmete: vsakovrstne rekve, vence, sveče itd. dobite vedno 20 od* stotkov ceneje kot drugod pri Josipu Saksidi, Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4.
Učenka, izučena v trgovini z mešanim bla* gom, išče zaposlenosti Sprejme tudi druge službe. — Naslov pri upravi pod »Pridna«.
Zlatnino in srebrnino, staro> kupujem vedno po naj višjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
čevljarskega učenca sprejmem. Hrana in stanovanje po dogovoru. Trst, via Fonderia 6.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Zgodnji holandski krompir z belim mesom, pripoznan za najboljšega, dobite pri zadrugi na Vogerskem.
Najboljše belo in črno vjno, žganje, iz» borne likerje, marsalo in vermut dobite po ugodnih cenah in tudi v manjših količinah v Gorici, via Ascoli 31, blizu Piazza de A.micis (na Komu). Nasi. Dav. Bolaffict.
Prodam 200 kg pristnega medu. — Cena po dogovoru. — Grlj Anton — Podgrad 40.
Iščem pekovskega vajenca, krepkega, prid» nega in iz poštene rodbine. Naslov pove uprava.
v najem. — Naslov pri upravi.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Jajca za valenje (bele pasme »Leghorn«) se dobe pri Perutninskem zavodu v Hraščah pri Postojni. Kos po 2 liri. — Kokoši znesejo po 280 do 300 jajc letno.
Pristen brinjevec dobite samo še pri Andreju Koritniku, Dolenja vas 50, p. Seno* žeče.
Parno P°č za »impregniranje« in sušenje lesa kupim. — Pošljite ponudbe z navedbo mo» či. — Mirko Rupnik, stroj, miz., Idrija, pri Sv. Trojici 58.
Krasne, nove orgle 2 10 Ped- re8lstri
prodam. Cena 16.500 lir. Ogleda si jih lahko vsakdo. Več pove tovarna Ivan Kacin, v Go* rici, Piazza N. Tommaseo 29.
Prodam ali oddam r najem hišo s štirim' prostori in eno njivo v Križu 34 pri Tomajm Ponudbe pod »2.000« na Pubblicità Cnhovi" — Trieste.
Krojačnlco prodam ali oddam v najem po dobrih pogojih. Naslov pri Pubblicità C& hovin — Trieste, Viale XX Settembre 65.
Trgovino z mešanim blagom, dobro up®' ljano, na prometnem kraju oddam v najem sposobnemu in poštenemu trgovskemu pomoč' j niku. — Naslov pri upravi.__________________
Acetilenski aparat, dobro ohranjen, z vse' mi pritiklinami in kosilni stroj tipa »Deering" prodam po nizki ceni. — F. Kaučič — Preval.
Večjo množino semenske ga krompirji, j pristne in zanesljive vrste imam na prodaj’ Krompir ne gnije, ampak ostane zdrav in dober-Jožef Travižan — Št. Peter pri Gorici 139.
----------------------------------—------
Trgovina jestvin sprejme vajenca. Našlo'' je pri trž. podupravi.
Kupim hišico z vrtom blizu Trsta. — Na' slov je pri trž. podupravi.
Imam na prodaj vso opravo za trgovino v dobrem stanju. Cena po dogovoru. — Pavla Markič, Ilovica 142, p. Podmelec.
V Ajdovščini, zraven cerkve, prodaja» vsakovrstno stavbeno opeko, šamot opeko za štedilnike, majolične plošče in raznovrstne ce' mentne izdelke po najugodnejših cenah. Žnideršič.
Rihenberška gospodarska zadruga nazna' nja, da je otvorila v Ajdovščini zalogo lastne* ga vinskega pridelka.
Zlatarna - sirarna*
O» STEINBLEM - TRSf
Via G. Gallina 2.-Telet. št. 74'**
Izbera darov za
poroke, krste in godove*
Popravlja er Izboljšuje zlatnino In srebrnino.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik ROBERT BERKA
SPREJEMA leot doslej
vsako nedeljo pn dfjM Serj&mM w ToBmmis?
ostale dni pa v taOKlCI, Corset Verdi 36.
j NASLOV »NOVEGA LISTA« JE; i »Novi list«, Gorizia, via Mameli 5.
I Ni treba dodajati ničesar drugega.