Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 20 stotink. Izhaja : vsako srcdo popoldne in soboio zjutraj. Static za celo lcto 15 L. „ pul let a 8 „ „ čctrt leta 4 „ Za inuzemsivo celo leto 35 L. Na tmročila brcz do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kepermk. 0MA2MJZ4 St. 28 V Gorki, v sredo 8. aprila 1925. Leto VIII. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij „GO RISK E STRAŽE" Tisk Zadružne tiskame v Gorici Riva Piazzuttti št. JS. Uprava in ttredništvo: ulica Matneli štev. 5. -- (prej Scuole). — Boj za naše gospodarstvo. Govor posl. Besednjaka v rirnslci zsborrtici. Ntiš m'umonio dcluvni po- slanec dr. Bescdnjak je zo- pet iniel učinkovit xovor v riinakem parlamenlu. Ogla- sil se je k besedi pri finan- čnem prorahmu due 3. /. m. ter se tcmeljito bavil z naši- mi gospodarslämi tcžavami. Izvajul jc: Oospodje poslunci! Priklopitev novili pokrajin h kralje- vini Italiji ni. biia samo, kakor nekateri mislijo, dogodek politike, temveč tudi dogodek velike gospodarske važnosti. Ko se je socialno in gospodarsko življenje držav oslanjalo še na načela fevdalizma, sprememba državnih mcja in aneksija dežel ni imela nobenega vpliva na gospodarstvo prebivalstva. Zakaj njegovo gospodarsko življenje ni segalo preko nieja ene občine ali več občin. V zadostitev svojih potreb prcbivalstvo ni bilo siljeno, iskati zvez z daljniini deželami. Občina ali skupina občin je zadostovala namreč sama sebi in ie bila zato gospodarsko neodvisna od države, v katero jc bila politično vključena. Ni več tako v dobi kapitalistične proizvodnje. Država ni več le politična organizacija. Njeno ozenilje se je spic- menilo v veliko tržišče kjer si izme- njujejo državljani in različne dežele svoje izdelke. Potrebe skupnega trga urejujejo in obvladujejo produkcijo vsega prebi- valstva: toliko kmetskega kolikor in- dtistrijskega. Aneksije v naših časih. Odcepitcv celih dežcl inora vsled tega nujno pretresti gospodarsko živ- ljenje auektiranega ljudstva. To je resnica temeljne važnosti. Vse države, ki so pridobile nove dežele, morajo rešiti fežko in kočljivo nalogo: kako prilagoditi kmečko in industrijsko proizvodnjo pogojem novega skupnega trga in vkljuciti tako nove pokrajine v gospodarski ustroj države. To je naloga Francije na Alzaško- l.orenskem, kakor je naloga Italije v uovih deželah. Prehod teh pokrajin v popolnomanove gospodarske razmere ni lahka stvar. Vlada se mora zavedati izrednega položaja našiji dežel in jili zavestno podpirati, da premagajo mučne težave prehoda. Potrebne so izredne finančne žrtve, zakaj izredne razmere se dajo prema- gati le z izrednimi sredstvi. Kako so resile različne vlade to nalogo? Gospodarske razmere v naših krajili. Zdi se mi potrebno razložiti ob krat- kem gospodarski položaj, v katerega so prišle naše deželc po razsnlu avstro- ogrske države. Nasi kraji so bili v Avstriji najbolj južne pokrajine države. Že iz teh ze- mljepisnih vzrokov in radi podnebja je bilo naše poljedelstvo v goto vein oziru na prvem mestu. Danes so naši kraji najbolj severne pokrajine Italije. PrejŠnje ugodnosti in prednosti so prenehale. Avstrija je bila mnogo bolj indn- striiska dežela ko Italija. V zadnjem desetletju so se cene kmetskih pridel- kov stalno dvigale. To je skupen pojav v \ seh državah, ki brzo razvijajo svojo industrijo. Radi svoje jnžne zemljepisne lege so se posvetile naže dežele v prvi vrsti produkciji pridelkov, ki so se lažje prodajali v severniii pokrajinah države. Vino, zelenjava in izdelki č.ivinoreje so postali temelj, na katerem se je oslanjal gospodarski obstanek našega kmetskega prebivalstva. Naše vinogradništvo. Zadostiije, da omenim sledeče: v Istri je predstavljalo vinogradništvo 27 od sto vsega zeinljiškega dohodka. Ta gospodarska panoga je ena izmed glav- nih na Primorskem, ker je dajala v preteklih časih lep dobiček. Svojih b'50.000 hektolitmv vina je razpečavala Jnlijska Krajina /. lahkoto na obsežnem ozemlju države, ki je pri- delala na 56 miljonov prebivalcev le 9 miljonov hektolitrov vina. Italija šteje 40 miljonov prebivalcev in pridela 40 do 50 miljonov hekto- litrov vina. Naše kmetsko prebivalstvo bi bilo v istem gospodarskem položajn kakor pred vojno le v enem slučaju, ko bi Italija proizvajala le 7 miljonov hek- tolitrov vina. Dodajem še to: stara država je šči- tila svoje vinogradništvo z visokimi uvoznimi carinami Našim kmetoin je bilo lahko prodati svoje vino. Ves nndelek se je razpe- čaval v notraniosti države, trgovci so sami iskali producenta. Preobrat po vojni. Kakšne posledice je imel razpad stare države ? Jugoslavija, Avstrija. Češko-Slovaška in Poljska so postale inozemsrvo, uvoz nažega vina je postal začetkoma radi valute nemogoč. Istočasno se je podrio carinsko ob- /idie, ki nas je ločilo od starih pokra- jin Italije in naš kmet, neizknšen v tehtniki inozemske trgovine, je stal ne- nadoma sredi konktirenčncga boja z izvežbanimi vinogradniki starega kra- ljestva. Jurij Mortara pise v svoji knjigi, „Gospodarski izgledi za leto 1925", da se je izvoz vina iz Italije sicer zni- ?.al, toda pristavlja: „Zato je pa razpad avstro-ogrskega cesarstva prinesel do- broto, da je padla carinska meja, ki je ščitila nekatere pokrajine stare države, in da se je odprla našemn vinu pot na avstrijske in češko-slovaške trge." To se je zgodilo brez dvoma na škodo novih pokrajin. Konknrenca torej na inozemskih tr- žiščih, toda tudi konkurenca na do- mačem trgu v Julijski Krajini. V pre- teklih časih se ie pilo v naših krajih le domače vino. Danes se toči v Gorici in vseh krajili goriške in tržaške dežele vino iz starega kraljestva. Glede Istre piše dr. Rossi v „Mesečni knjižici", ki jo izdaja „Izvozni kreditni zavod" v Benetkah, sledeče: „Istri se je zaprla običajna pot za izvoz nienih vin in ker je postala del države, ki izva?.a sama zelo mnogo vina, jo je ndarila povrhu še konkurenca iz Kalabrije, Emilije, Toskane, in sicer na tržaškem, puljskem in režkem trgu, katerega je Istra prej zalagala sama." Pristavljam, da se je razpečavalo na teh trgih vino iz vse Julijske Krajine. Če kmet ne proda vina, strada. Kmetsko prebivalstvo velike^a. d:e- !;: goriške in tiržaškc deželc in vsi kinctjc Istrfe se naliajajo v silno tež- ki gospodarski krizi. Proizvodnja žila jc borua in ne more Iira-niti |)rebiva-lstva. na primer v Istri, več ko 2 ali kvečjeiiiu 4 me- sccev. Posejana zemlja ne d.oscga v Istri 13 odstotkov vsega kmetskega zem- !jisča. Kako žive torej kmetje? Kmet. je CKodajal pred vojno svoje vino, k.[ ga ie imel v izobiliu, in z izkupičkoin je kupoval za družino psenico in koru- /o, oblačil je otrokc in plačeval dav- ke. Če ne prodifö vina, trpiš lakoto in ne mores plaonti davkov. Ko jc odpravil minister De Stefa- ni viuski davck, jc naredil zato i>o- sebuo Julijski Krajini resuicn«^ doliro- to. V nasili gospockurskili iazmera;h ie bil ta davek naravnost neznosno breme. Brišite vinski davek! Prosim fiiui-nčnega ministra, na:j briše zaostanke tega davika. ki ga v uekaterili krajili oblastva niso še mo;;!;! povseni iztirjati. Izhris se zdi liieiii neobhodno potrehcu. Radi" tchtiiih in resuih rnzlogov, ki sein jili ixej obrazložil, sc mi zdi po- trebno, Oidpraviti na Primorskem vsai za neknj časa tudi novi davek ua vino. 1 Tclaii^ui iiaprcdck našili kmeto- valcev je nižji nego oni v starih po- krajinali. Stranski pridelki vinogra^I- ništva so na primer prii nas skoro nczuani in se. ne izvažajo. f:dini stranski pridclck. ki ga po- zna vinogradnistvo novih dezel, ie zi.'Linjckuluv. Toda tudi v tei pLinogi gospodar- stva je naše Iju-dstvo-prctrpelo nn žalost siiovit udarec. Žganje se kuha pri nas v doma- ecm ohratü, ki je po italiianskih po- stavnii zabranjen. Ne vničite naše žganjekuhe! V naših Ivsajili niiiMhino tovaren za proizvajanje aJkohola in naši kmctjc niso še organizirali svojih zadrug zai skupsio žganjektiho v veleobratu. (Minister finane De Stefani posluša I^ozorno). Ako zabranite žffainjckuho v domačem ohratu, zal>ranitc in po- tlačite vsako proizvajanje žgamja. oziroma i»ročite knietsko ppebival- stvo izkoriščanju kapi.talističnih pod- jetnikov. Vladiai je spozuala ta naš položaj in dovoHla našim kmctovalceim, d;t stncjo kuhati še letos žftatijc po po- lovični pristojbini v domačem obra- tn. Prosim iiiKMičneg".r miuistra, ruij nani dovoli to ugodnost še par let, da bo imelo naše kmečko i.iudstvo do- volj časa orgauizirati si primerno število proizvajtiilnili zadrmg. ki so se znčele žc tistamivljati. VUida naj počak:1!, doklcr bo započeto organi- z.'ieijsko delo končano. Ako umakuete danes to ugodnost, boste vzeli — v času velikc gospo- darske krizc — desettisočem kmet- skih tlruziu znatcn del niihovih do- liodkov. Težave naše živinoreje. Hooem osvetliti dirugo stran nase- kr;i j^ospodarstva. Gospodarski obstanek uaših gor- skih krajey temelji na živinoreji. Kar je z;i ravnine vino, jc za hribe uileko, niMslo in sir. Si rarst va smo se naučili od beneš- ke reiniblikc. V tolminskih hribih na Goriškem se rabijo še dimes za mere beneški izrazi. V prejšnji državi je hilo zclo laihko i)i*0'dati naš sir. Ita- lija jc pa dežela, ki je v tei paiuxgi knictske obrti mnogo boli razvita od Avstrijc. Laški siri tekmujejo dancs s šviearskimi v sarni Šviei in inn An- ^leškem. Primorski kmetovalci so v težkem konkurenčnem boiu s starimi ixikrajinaini. Mleko zadružnih mle- karen iz Loresine tekmuje v Trstu z mlckom iz Julijske Krajine. Torej tudi ta panoga našega go- spodarstva, ki je eden izmed glavnih temeljev nascga obstunka, sc naha- jai v krizi. Nočom danes govoriti o industrijt mi trirovini, ker sein sc hotel omejiti mi poliedelstvo; toda že to. k.ar sem povcdal. dokazuje dovolj, kako jc nzpad bivše države pretresel na«c L'ospodarstvo. Izgubili smo 40 od sto naŠega denarja. Dnigi straliovit udarec ic z:>diel go- siXM.larstvo no\rih pokrajin z izmenja- vo jivstriiskih kron v lire po 60 od sto. Iz.iavl.iinn brž. da kliuc zamenja- vc ni bil slab. Nasprotno! Druge dr- žave so zamenjale avstriiske krone po mnogo nižjem. ključti. Toda kliub temu mora vsakdo pripoznati, da je državljan iz starih pokrajiu, ki je imel leta 1918. reeirno 20.000 Mr, olirahil to svoto do današniih dni ne- zminijšano, mcditem ko ima držav- IJLin iz novih pokrajin, ki je posedo- val prei 20.000 kron, danes le 12.000 in ne 20.000 lir. Peiianio prernoze- nje vsdi misili družin — ¦¦ izvzeta ni nobeiia — in vsakega posam.eznika brez izieme se je znižalo ... (Has: Kaj ie pa z valuto v Avstriji? Uescdnjak: Goispod poslanec, jaz sem že priziuil, da kliiic izmeniave ill bil slab, tod:.i vi ne hoste zanikali. da se je znižtilo kljuh tcnui prcino- ženje novih pokrajin za 40 od sto. Minister De Stefani: Bilo jc endo kron. Dclale so se s stroji. JU'sednjak: Izmenj-iva ie bila voj- ni diiivek, ki poincni očitno obuboža- njc aiiektinmih kraicv. Nobcno dc- /.clo kraljeviue ni zadcki taka usoda. iWnogi so izgubili vse. Trdim več. Na tisoče državljanov iz novih pokrajin niso izgubili 40 od sto, temveč 100 od sto svojega pre- moženja v denarju. Nočem govoriti o tistili. ki niso iiKirnli izmonjati kron v lire. Krivda ie uiihova in züto sc ne daio zago- v;irjnti. V novih pokrajiuah živc na tudi ljudie ki niso mogli zameniati svo- jega dennrja: na primer ubogi be- gunci. ki so se nahajali ob času iz- menjyve v notranjosti c'rzave. Ko 'so se vruili s kronami iz Toskane ali iz Piemotfit;] na Prnuorsko. niso ^iogTi več znmenjati denarja. Ti uesrečneži, iz vcčiue revni Ijudje. niso niti vede- I', da je bila zaukazana izmenjava. V istem položaju so se luihaiali mno- gi kniji. raztreseui v hribili, kamor ni došlo pru'vocasno ohvestilo o zame- njavi. Ntfkateri niso mogli zamenjati denarja radi tega, ker so uradi zaprli okna; in izjavili čakajočemu občin- stvti, da ni več !ir v bkigajni. Denar zasebnikov onstran meje. Je še druga vrsta državljanov, ki so zffiibili 100 od sto svojega denar- ja. Stran 2. »GORISKA STRATA« Za časa vojnih dogodkov je bilo naraviio in človeško, da so posojil- nice in zasebniki prcnesli svoj denar iz Primorskcga v zalcdjc bivše drža- ve in jih naložili tain \- raizličnc de- riarne zavode. Ko je izšel leta 1919. odlok o za- menjavi, je pozvala; zato vlada prebi- valstvo, naj prencsc svoj denar čez niejo, da ga zamenja v lire. Toda preden je potekel postavni rok, so oblastva nenadoina zaiprla meje, ta- ko da so posojilnice in mnogi zaseb- niki bili zaprečeni, prenesti svoje vloge v .lulijsko Krajino in so bili izkljueeni popolnoma od zamenjave. Držite dano besedo! Teni Ijndcin, ki so brez lustre kriv- de, radi višje sile, ostali izkljiičeni od zamenjave denarja, je bila obliublje- na naknudna izmcMJava, ki sc do da- nes nl izvršiln. Izvzete so le naše po- sojilnice, ki so denar izmenialc, in mi srno vladi hvalezni, da je prcprečila na Primorskem gospodia.rski poloni. Toda nespremenjen je ostal obnpni položaj zasebnikov, ki čakajo že več ko 5 let zanum \ni odlok o nak- nndni izmenjavi. Via da bi vzela nase težko krivdo, ko bi pripustila razlastitev državlja- nov, ki so bili že itak udarjeni od vseh nesreč in vse bede svetovne vojne. Zahtcvam od vlade, naj izda odlok o naknaidni izmeiijavi, zakaj ne morem si niti misliti da bi se sve- čana obljnba ne morala izvršiti. Denar poštne hranilnice. Mnogo je šc teškili vprašanj, ki tlačijo socialno in gospodarsko živ- Ijenje nasega Ijudstva. Vloge pri du- najski pošlni liranilniei niso še zanie- njane v lire, Tudi to vprašanie obre- menjuje predvscin gospoda>rstvo re- vezcv in bi se rnoralo naglo rešiti. Prikljucujoin se pri poroči lorn poslan- cev Suvieha, Vctrellc in tovarišev in prosim vl.ado, naj liitro izvrši izme- njavo. (Tudi Suvicb in Vcntrella sta v zbornici govorila za liitro iz- menjavo tega denarja. Op. ur.) Prosim tinančncga ministra, naj reši tudi važno vprašanjc vojnili po- sojil in avstrijskili obligacij (rent), ki so sc neizmeiijane, ker se naliajajo dclonia še v inozemstvu. Izjavljam še enkrat, da tlačijo vsl ti problenii izkljucno le nove pokra- jine. Vojna odškodnina. l.)a vain dokažem težki položaj no- vih pokrajin, preidem k vojni od- škodnini. Knotno bcscd.ilo od 27. marca 1919. je brcz dvoma« najbolj dovrseri in človeški zakon o vojni odiškodnini v FIvropi. V navalu veli- kodušnosti je vzela diržava nase silno dolžnost, popraviti vsc škodo, ki jo je povzročila vojna v poruše- nili krajili, in obnoviti gospodarsko nioč osvoboicnih in ancktiranili dc- žd. In postava se je začetkoma^ to se pravi v osvobojenih krajih, izvajala res v duliii pravičnosti in zakonitosti. Država je potrosila miljarde za ob- novo porusenili krajev. Množina de- narja je bila ogromna, večja, kakor je bil pričakoval zakonodajalec. Te- daj so vlade poteen Me vajeti, oMa- stva so začela tOilmaciti zakon vedmo bolj tesno, po svoji volji in začela ščititi interese državne blagajne na skodo vojnili oškodovancev. Vlada je sama priznala, da se ne drŽi zakona. V aprilu 1920., ko se je raztegnil zakon o vojni odškodnini na nove pokrajine, je bila požrešnost državne blagajiie že v pojnem razmahu. Spomnite se satno na gibanje vojnili oskodovaneev iz leta 1921 in 1922 in na različne komisije, ki so priliajale iz Oorice v Rim, protestirat r>ri vladi proti nepostavneniu izvajanju Enot- nej^a besedila o vojni škodi. Bil scm clan ene teb komisij in se spomi- njam, da nain jc tedanji minister za osvobojene kraje Maggiorino Ferra- ris dal jasno razumeti, da ie točno izvajanje zakona postalo nemogoče. wPotrosili smo preveč denarja!« — je vzkliknil minister. »Vi iz novih pokrajin stie prišli na žalost nekoli- ko prekasno. Ko je moja ranika mati spekla za vclikonočne praznike po- tico, je dajala1 nam otrokom prve dni prav debele kose; toda čim bolj so potekali dnevi, tcm inaii.isi so po- stajali odrezki in zadnji so bili pro- zorni. (Zbornica se stneje.) Vi Oofi- eani sic prišli žal po prazuikili.« Naše dežele dobivajo samo polo vico. Gospodje poslarici, taka ie resnič- nost. Mi smo prisli na žalost po praz- nikili. Trdiin, da dobiva prebivalstvo no- vili pokrajiu samo 50 odistotkov voj- ne odškodnine, ki so jo prcjele osvo- bojene dežele.« (Podminister Spcz- zotti iz Vidma kima z glavo, češ da to ni res. Ravno ta-ko zanikava fi- nancui minister De Stefani.) Beseilnjak se obrne k iijima: »Kar trdiin, ni prav nie pretirano. Pred- vsem pomislite, da ne vlečemo več vojne odškoduine v denarju, tcmveč v ßeneskili obveznica-b, ki se plaču- jejo po (SO od sto. Vojna odškodnina se je torej zmanjšala za 20 od sto. Za starostno obrabo predmetov, odtcgujejo oblastva 15 do 20 od sto. Vojna odškodnina se je zmanjšala zopet za 20 od sto. Poshinec LuneUi: Država ie žrtvo- vala še ])i*eveč za nove pokrajine. Tudi 80 od sto je prevcč. 'l'o trdim jaz, ki sem zastopnik novih pokrajin. Besednjak: Vam vustititm hot po- sliincu iz novih pokrajin. da znate tdko oilloi'iio braniti prnvicv dežcl, ki jilt zastopaW. Glas iz opozicijc: Ti bodo že po- kazali tvoji volilci. Hcsednjak (nadaljnje): Prištejino še zraven vse ostalo, kar odščipnejo pri vedno bolj skopem in fiskalnein odmerjanju odškodnine. pa. pridemo brez težave do p.ilovice vojne od- škodnine. To protipostavno postoiv.mje fi- nančne uprave na Priinorskem po- j nieni strahovito znižanje j^ospodar- ske^a botrastva novih pokrajiu. (Konec prihodmjič.) DNEVNE WESTI. Našim čitateljem. Velikonočno prilogo smo morali pri- ložiti današnji, ne sobotni številki, da jo dobd v oddaljenih krajih že pred prazniki. Radi govora našega poslauca, ki ga tudi nismo še daues mogli v ecloti pri- občiti, smo bili prisiljeni odložiti dosti gradiva za prihodnjo številko. Sotrud- niki in čitatelji naj to upoštevajo. Pozor! V tajništvu „Kmetsko-delavske zve- ze" v Gorici, Via Mameli 5, se dobe vse tiskovine, ki so potrebne za prija- vo terjatev napram Avstriji in Ogerski. Tiskovine prodaja tudi Katoliška kiiji- garna v Gorici, Via Cardueci 2. Stroga cerkvena kazen je doletela kakor |)orocajo razni lokalni in drugi listi --¦ tr.i siplošno znane duhovnikei v Goriei. Suspensio a divinis (kazen, da ne sinejo maše- vati) se je izrekla nad gg.: nisgrjcm drjein Tarlaom, kanonikom. msgrjem Fr. -Castellizom, prof, verouka na ženskem učiteljiščii in drjem Hekt. Delfabroin, prof, bogoslovja. Mi o tej zadevi bi niti besedice nc črhnili, ker jo smatramo, kakor je v resnici, le za notranjo cerkveno disciplinarno zadevo. V notranje disciplinarnc za- deve vseh dnigili stanov se dnigi krogi ne vtikajo. se manj pa javnost. Toda, ko gre za duhovske notranje zadeve, meni že vsak krivonosi či- fut in framaison, da sine vanje svoj nos vtikati. Stvar je nrišla v javnost iz krogov prizadetih krg. samih. Koj na to je zašumelo po mestu in deže- li. Neverjetiiie, bajkaan nodobnc stvari so se pripovedovalc. Vsled tega se čutimo dolžni zadevo stvarno, koli- I kor se da, poijasniti. Zadeva ima le disciplina.rni značaj, vsled tega je vsaka dnuga razlaga zmotna. če ne zlobna. Kazen je bila izrečena: od kongregcije sv. koncilja iz Rima in ne, kakor se hudobno podtika, od go- riškega knezonadškofa. To so lojal- no priznali razni listi in so se vsled tega prcvidno uinaknili iz pozorišča. Kaj je dalo prav povod tej cenznri, ne vemo. Niti goriški knezonadškof natanko tega tie ve. On je le poob- laščen izvrsitelj višjega* cerkvenega ukrepa in nič drugega. Praviio, da je -kazen povzročila spomenica pojpi- sana od prizadetih in poslana v Rim. V odgovor na njo je priSla cenzura. Drugega — ponavljamo — ne vemo. Rcčlmiio le to: Ozračje pri nas je bib prenasiceno, vsi smo čut/iili nevzdrž- nost takih razmer. Naj oimenimo div- jo gonjo, ki se je neprestano vpri- za-rjala v listih proti goriSkemu kne- 1 zonad'skofu. Nerazumljivo širSim krn- | gain je ostalo, kar se je zgodilo s sa- mostanskimi družinaini slovenskih kapueinov v Gorici in v sv. Križu, ter slov. frančiškanov na Sv. Gori in na Kostanjevici. Nerazumljiv ie bil na- pad na zgolj cerkveno zadevo deške- ga škofijskega semenišča v Gorici. Cudcn je bil nastop proti že izvrše- nem pnpeževem imoiovanju tržaške- ga skofa dr. Fogarja. Omenimo, d;i jc apelacija proti papežcvein ukrenu na svetno oblaist strogo kaznjiva po kauonu 2336. cerkveuega zakonika. L'mljivo ic, da ljudstvo vse te kri- vice stavi v stik z zadnjimi dogod'lja- ji ter pravi: Nabiraio s? je, dokler ni postala mera ix>lna. Pravica se je slednjič izkazala. Dalo se ie zadoŠče- nje uža.ljcn.i časti sv. Stolice in uža- ljenemu čutu pravičnosti. Opera „V vodnjaku." Kakor že javljeno vprizori Pevsko in glasbeno društvo v Gorici na ve- likouocni pondcljek due 13. aprila t. 1. oh 16. uri popoldne in v torek due 14. aprila t. 1. ob 21. uri zvečer v ve- iiki dvorani Trgovskcga donia opero češkega skladatelja Biodeka »V vod- njaku«. Opera se je pcla v letošnji sezoui na ljubljanskcm gledališču z velikim uspehom. Zborove in soli- stovske vloge je naštudirai druStveni vodja g. iimil Kamel, orkester, bro- jee 30 godeev, stoji pod vodstvom društvenega učitclja g. prof. Lipice- rja, režija pa je v rokah g. Cirilia, Bratuža, režiserja Dramatičnega društva. v Gorici. Priporočamo, da si posamezne skupine udclcžencev r. dežele nemudoma kupijo vstopnice, ki bodo na prodaj že prve dni prihod- njega tedna. Lahko bi se namreč zgodilo, da pride kdo k predstavi in da ne dobi prostora. Cene so z ozirom na ve.like stroške za godbo le ncznatno zvišane, tako da stane sedež 1. razreda. z všteto takso in vstopnino L. 12.-—. II. raz- revia in na tribuni L. 9.—, III. razreda in nai galeriji pa celo Sčimo L. 6.—; stoišče stane L. 4.—. Predstava pri- čne vsakokrat točno ob napovedani nri. Blagajna. bo odprta cno uro pred pričetkom. Nemški kandidatje. Ze zadnjič smo govorili, kako se neinške stranke pogajajo med seboj, cla postavijo enotnejše kandidate kot pri prvih volitvah. V našoni zadnjem političncm pregledu smo že označiii drja. Marxa kot sknpnega kandidata vsch treh glavnih republikanskih strank: dcmokratske, centruma in so- ciulnih demokratov. Ti slednji se pa niso koj uda'lii. Trd'ili so, da pač prcj pride v poštev njihov kandidat bivši pruski ministerski predsednik Otto Braun, ki je.dobil čez 7 miiijonov glasov kot Marx s 4 milijoni. Nemško javno mnenjc pa ni šlo toliko za šte- vilkarni kakor za idejo: ali rcpublika ali monarhija. Če sc bodo rcpubli- kaiLske stranke ccpile. je gotovo, da zmaga monarhistični kandiidat. Kon- čno so se republikanci le domenili, da bodo social, demokrata Braun a odškodovali za državno predsedniš- tvo s pruskim, ministerskiin predsed- ništvom. V sobotnem glasovanju je bil tudi v resnici Oton Braun z 220 glasovi izbran za pruskega minister- skega predsednika. S tern je pot za Marxovo kandidaturo uglajena. Des- nicarji so naravno, do zadtijega upali, da se republikanci ne bodo združili. Zato so sedaj teni bolj ixi- pairjeni. Glavni odbor monarhisticno usmerjenili strank se je pot em odlo- čil. da bodo šli monarliisti tudi ]>rl ponovnih vol'itvah 26. aprila v boj za .larrcsa. S temi odločitvami je polo- ža.j razčiščen. Tu Marx, tarn: Jarres. Znanicnja kažejo, da bo republikan- ska Nenicija izpregovorila in dvigui- la Marxa na šcit. Siičici iz parlamenta. Prcdscdnik razpuscene bojevniške zveze poslanec Viola je v poshniski zbornici vprasal, kako so se vršile volitve x Pratelli, kamor jeprišlo 200 fasistov. Fašistovski poslanci so inn ugovarjaJi, ker se pa Viola ni dal ugnati v kozji rog, in« zavpijc posla- nec l"5ottai: »Vi ste tepee«, Viola inn odvme: »Vi pa kreten«. Nato skoči tržaški Giunta na Violo, odlikovan- ca z zlato svetinjo in ranjenca iz sve- tovne vojne in ga. udari s pest jo v obraz. Okoli Vio«lc in Giunte sc zač- ne vvMiti /Jv kloi>čič pretepačev. Predsednik vihti zvoncc, da sc mu kar v roki razpoči. Drugo jutro po- zove Bottai Violo nai dvoboj. V ne- deljo zjuti'aj sta se »vitesko« tepla. Bottai jo je skupil iia glavi. Ko bo okreval si bosta spet s pretepanieni dokazovala, kdo ima prav. Pa še ena lcpša. Komaj je zgoraj opisciiii »teater« nehal, je začelo dru- go dejanje. Komunistični poslanec Mas si je zavpil vrhovneinu tajntku vsoli snopov Farinacciju nckai, kar ni slcdnjcmu ugaja.lo. Farinacci se dvigne in odkorači proti Maffiiu. Nekaj časa se gledata in kličeta kot otročaji na vasi na korajžo, potcm pa Farinacci krepko pljune Maffiiu v obraz. Ta vrže enako bombo nazaj. Predsednik zopet razbija svoj zvo- nec, poslanci se začno pretepati, zbornična straža niiri, kcinčno se vse lepo polcžc in gospoda začne zopet delati za »blagor« Ijudstva. Kriza v vladi. Vojni minister Di Giorgio je 4. t. m. odstopil, ker mu je sen at zavrnil nje- gov predlog o preuredbi vojske. Za- časno bo prevzel posle vojnega mini- stra sam Mussolini, potem bodo pa združili vojno in mornariško minister- stvo ter komisariat za zrakoplovstvo v ministerstvo za narodno obrambo. Minister ne ploska več. Ko je Mussolini 3. t. m. govoril v senatu in počasi timikal načrt o pre- uredihi vojske, mu je ves senat nav- duseino ploska 1, ker so bile vines vpletene lepe besede. Fašistovski li- sti pa priiStavljajo, da edinole vojni minister ni ploskal. Kako sc bo ve- selil, ako mu zakopuje.io lastnega o- troka, čeprav z lepimi besedami. Spet dva nova doktorja. Na paidovanski univerzi so prete- klo soboto podelili našima rojakoma gg. Požruju Josipu in Petriču Emilu cast doktorja prava. Sedem let vendar ni eno! Poslanec Besednjak je v svojem govoru poudaril težavni po-ložaj ne- katerih krajev, ki so bili neposredno v fronti kot n. pr. Števenian. Pa se odrežc zbornični predsednik: »Po umiku pri Kobairidu je bil Števerjann zopet¦ eno leto v avstrijskili rokah. pa niso avstrijska oblastva tudi nič narcdila za tamošnic prebivalstvo.•¦ Balbo piše. Znani iasistovski general Italo Balbo je zamenjal bridki nice z ured- niškini peresom. Začel je izdajati v Ferrari dnevnik »Corricre Padano«, ki je v svoji prvi številki zelo hudo napadel vojnega ministra. Tudi po dii'ugi vsebini je list prav po »general- sko« bojno raizpoložen. Slovo. Ker ocihajarva v Jugoslavijo in se ne more\ra jx>sloviti osebno od vseh prijatcljev in znancev, jih pozdrav- Ijava tern potom ter jiin Rličeva pri- srčni: z Bogom. — Josip Zajec in Ernesto roj. Blažica, učitelja v S<:>- vodnjah ob Soči. >O()RIŠKA STRAŽA« St ran 7. Kaj je novega na deželi? Tolmiti. (Hzprava Rojec — Blessich.) r> Due 26. marca t. 1. se je vršila v Jolniinu kazenska razprava proti na- šeinu dckanu g. Rojcu Ivanu, vsled °vadbe drja KarmcLa Blessicha od- Vetniškejja kandidata v Oorici, rail'i žstljenja» easti. () tej razpravi je pri- ces! a »La Voce di Oorizia« z due ^K - 3. - 25. popolnorna napačno po- rooiio. Zato moramo <> zadevi pociati l(>čno poročilo. Dr. Blessich je v o- J'adbi tixM!, da je g. dekan v pridi.ui, ki jo je imel v nedeljo dtie 19. oktobra 'Cj>24., razžalil njega in njegovo so- Projfo, in sicer s tein, da je eikajoč z jasnim; besedami na njegovo poro- jfp, ki se je izvršila 18. 10. 1924. oznu- cü njegai — drja Blessich a in njego- vo sop-roffo koit osebe, ki kot »gospo- dje« inislijo, da se lahko odtegncjo ytrskim dolžnostnrr ter da je dodai ^ druge zaljive izraze. Ova'ditclj je trdil tudi, da je g. dekan označM njc- 8ovo poroko kot nesreeno ter da se ;le pri obredn poroke nasproti njenui [N njegovi soprogi ne-spodobno obna- Sfl-l. Takoj pri otvorltvi razprave je jji". Blessich zahteval saino, da g. de- rail izjavi, dai v onipijeni pridigi ni nikakor ci'kal na njegovo poroko in du. je poroka hila izvršena po cerkve- |Mli predpisih. 0. dekan nanwno ni jttiel noibenega pomisfleka. da da to lzh\'{), ker je vedno trdil, da ni ni- kakor eikal v oinenjeni pridigi na Poroko drja Blessicha in ker & bil obredi poroke pravilno izvršen. Kakor le iz tega razvidno, je dr. Blessieh l^pO'lnoma uinaiknil svoje trditve, ki j*> bile popobioinai ncresnične in za- hteval takoj ob zaeetku razprave ne Kak preiklic, anipak saino gorioine- Jjjti izjavo. Po doniače povedano je ^r- Blessich z onienjeno ovadbo pn- Poliioma »pogorcl«. Značilno je pa za j^snicoljubnost tolmiiiskega dopisni- yK da je enostavno zaiiwlcal izjavo ^fjii Blessicha, ki je, prišla tudi v za- Wsiiik, nainrüc, da pred poroko ni bil Pri spovedi, ter s tein priznal, da je pihteva g, dekana po spovednemlist- ^ bilai popolmolma opravičena Boljšc ^' bäh), da je tolminski dbpisnik o tein, ^«tkor sam pravi, »važnem procesu« J^'olcal, ker bi tudi iini bili molčali in "' iiö bili prisiljeni, spravljati v jav- ! nf>st dejstva, ki zai g. dr.ia Blessicha nikakor niso ugodna. ! Vrh pri Grahovem. j Naše prosvetno dništvo »Danica« |)rircdi due 13. aprila na vclikonočni i>()iideljek ob dveh in pol popoldne veselico h kateri vljudno vabimo vse, ki se bočejo pošteno zabavati. Na s])orcdu bodo tri deklamacije in dra- ma v treii dejanjib: »Begunka«. Števerjan. l}o daljši bolezni je nnirla gospa Marija Ciglič, stara 64 let, inati go- stilničarja na »dvorn«. Bila je dobra in blaga žena. N. p. v ni.! Preostalim naše sožalje! Planina pri Vipavi. Vabimo k veselici, ki jo priredi „Fro- svetno izobraževalno društvo" na Fla- nini pri Vipavi dne 13. aprila 1925 t. j. na velikonočni pondeljek v prostorih g. Fortunata Marca, na Planini (üore- | njavas) št. 90 in sicer ob 3. uri pop s sledečim dnevnim redom: 1. „Cainicia rossa", canto nazionale italiano. „Una volte", canto popolarc friulano. 2. Si- mon Gregoičič: „Življenje ni praznik", deklamacija. 3. France Ferjančič: „Šesti venček narodnih pesmi", poje dvoglasni ženski zbor. 4. Anton Medved: „Stari in mladl", ljudska igra v IV. dejanju. 5. A. Vonk: „Trije snubei" šaljiv prizor v 3. slikah. Vstopnina: Sedeži I. vrste L. 5, sedeži II. vrste L. 3. Stojišče L 2. Otroci od 10 do 14 let L. 1. Predplačila za nabavo novega^ drnštvenega odra, se hvaležno sprejmejo. Veselica se bo vršila ob vsakein vremenu, na dvorišču ali pa v dvorani. Vsi tedaj na veliko- noeni pondeljek v Emavs na Pianino!!! Izletniki, dobe v dobroznani gostilni g. Andreja Trbižana v neposredni bli- žini veselice svoja žclodčna pokrepčila. Šempas. V naši občini je nekdaj cvetelo blagostanje, sedaj se pa Jjudje kar trunioma izseljujejo iz domovine. V poldrugeni letu jih je nad 40 odšk) v južno Amcriko; nekaj jih je v severo- aiineriških Zdrtižcnih državah; naj- več jih je ini dobilo v Jugoslaviji svojo drugo domovino. Sedaj se zo~ I)et pripravlja cela truma domačinov, da se izselijo. To je žalostcn pojav, a, žal, resničcn. Za te ljudii bi bilo treba ustanoviti izseljeniški urad, da ¦ne bi drli v nesrečo niisleč. da jib čaka v tujini sreča. nruštveno življenje pri nas spi. Mladeniči, zganite sc in obnovite iz- obražovalno društvo, ki je pred voj- iio tako lepo delovalo. Zakojca. Tukajšnje I/.obraževalno društvo je namer.avaln vprizoriti 15. febr. svojo veselico. Tega pa ni mogle izvršiti, ker je oblastvo zadnji moment prošnjo od- bilo. Zdaj smo se odločili prirediti ve- selico na velikonočni pondeljek s sle- dečim sporedom : 1. „Lovski tat", ljud- ska drama v petih dejanjih; 2. veselo- igra Jeza in kes" v dveh dejanjih. Po končanem sporedu prosta zabava. K prireditvi so vabljena vsa sosedna prosvetna društva in vsi dobromisleči prijatelji. Odbor. Dobrovo. Na velikonočni pondeljek namerava- jo priredit dobrovski fantje veliko jav- no veselico ob 3 uri pop. v Gradu. Na sporedu so: 1. Carducci, 2. Žc- nin kos, poje mešani zbor iz Fojane, 3. Sinovo maščcvanje, igrokaz v treh dajanjib, 4. Peva Svicar, poje mesani zbor iz Biljane, 5. V ječi, burka v e- nem dejanju, 6. Ne tožim, pojo zbor iz Medane. Med odmori svira biljanska godba. Brici, prijatelji ljtidske prosvetc, po hititc na velikonočni pondeljek vsi na dobrovo ! Slap pri Idrijci. Na velikonočui pondeljek bodo igraJi Slapljani Finžgarjevo »Veri- go«. Igra je silno za.nimiva. poln a diraniatičnib momentov. Marsikonni bo žalostna sinnt Primoza privabila solze v oči. Menda ni treba. še po- sebej omeniti, da nastopi tudi do- niači pevski zbor. Zato bo pač na.i- lepši velikonočni izlct vseh blizniih vasi na Slap. Sedlo nad Nadižo. Tudi mi Scljani hocerno korakati v skupiieni soglasju naprej v pro- s-vOtncni življcnju. Naše izobraževal- no drustvo »Sloga« se je pričelo gi- bati. P.rd)ili smo ledino in oprijeü sc dela z vso žilavostjo. Društvo prire- di 13. t. m. na velikonocni pondeljek ob 2. uri pop. lepo dramatično za- bavo v prostorih g. Antona Baloba v Sedlu št. 30. Na vsporedu je dekla- macija, pevske točke, veseloigra v stirih dejanjib: »Kukavica -¦¦ modra ptica ali Boj za doto«, »Kje je meja« \eseloigra v cnein dejanju, »Zdaj gre sein, zdaj pa tje« burka v enein de- janju in šaljivi srečolov. K obilni vdelezbi vljudno vabi odbor. Vojnini oškodovancem. Tajnišivo Kmvtsko - delavske zve- ze in PoUdawfid društva »Edinosti« v Gorki izpolnjujc prijave nasprot! Avstriji predvsem zu vso goriško o- kolico in bližnje obeine na Vipav- skcin in Krasa v svojem uradu, Via Mameli štev. 5. Z vciikonočnim torkom dalie bo odposlulo lajnistvo Knwtsko - delav- ske zvezi' svoje odposktnee tudi v posanwzne obeine, da bodo izpolnje- vali prijave nasproti Avstriji. Odposhmei bodo šli v sledeee ob- eine: Ukve, Bovce, Kobarid. Tolmin, v Sv. Lueijo, (irahovo, Cerkno, Idri- jo, Čepovan, Sveto pri Komnu, Šta- njel, Sv. Križ, Šturje, Vipavo. V vsaki obeini bodo odposlanci K. I). Z. izpolnjevati prijave no dva tri dni. Dneve in prostor boino nriobeili prihodniie. TAJNIŠTVO. Darovi. Za Slovensko sirotišče: Preč. g. Ivan Jarec v KamniMii v počastitev blagopok. drja A. (iregorčiča 20 L. Zu Slovensko sirotišče: P. n. sorodniki pok. invalida Franca SiniCič v Mcdani zložili za sirotišče &) L. (za dijaka Mih. Filej pa 50 L), ker je č. duhovščina odklonila pogrebno plačilo. SrCna hvala! Za Slovensko sirotišče: Ajdovski dobrotnik in L; Okrajna posojilnica v Kobaridu 2(K) L. kot ustanovnino in 20U L. v podporo. Preč. g. Fr. KlanjšCek nabral v duhovniji Levpi se 150 kg. krompirja. SrCna hvala! Za ponesrcčence na Volčjidragi: Devctak Anton pisnionoša iz Mirna 5 L. Hvala lepa! Vabilo k izrednemu------- obünemii zbopu Gospodarskega tlrustva v Renčah, ki sc bo vršil dne 19. aprila t. 1. ob 3. uri po- poldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: Sprememba pravil. ODBOR ODDA SE TROOVINA jestvin, zraven trafika, v niestu. Naslov v u- pravi. Likvidacija zadruge! Vpisalo se je v zadružni register dne 18. 3. 1925. pri tvrdki Prva stavbna. zadruea v RenČah, reg. zadrnga z ome- jeniin jamstvom, da se je glasom sklepa obenega zbora z dne 11. maja 1924. zadruga razpustila in da je prešla v likvidaeijo. Likvidatorji so: Žigon Josip, Turcl Anton. Turel Ivan, Pahor Josip in Špacapan Ivan. Podpis tvrdke: Likvidatorji se bodo skupno podpisovali pod likvidacijsko tvrdko. Vabijo sc upniki,daprijavijo Jikvidator- jem svoje terjatve. LihVldBCijShl OdbOP. Koniekcij§ka tvrdka Giusto Vuga 10 Copso Verdi 38 GDRICi) Telefon št. 13Z ^abi slav. občinst\?o na ogled svojih skladišč v povečani trgo\?ini, da se prepriča o velikan- ^ki izberi clamske, moške, deške in otroške konfekeije, o zmernih cenah ter o solidni in točni postrežbi. Poseben oddelek moških klobukov svetovne znamke G. B. Borsalino fu Lazzaro,'Allessandria. Prvovrstna krojačnica za datne, gospode in častnike pod nadzorstvom sodruga A. Gachet. Stran 8. »CjORISKA STRA2A« (iOSPODICNA iščc sLužbe kot knjigovodkiiija v kaki pisarni ali kot blagajničarka v prodajalni. Oovorl vsc tri jczikc. Naslov pri npravi. Valuta. Dne 7. aprila si dobil : za 100 franc, frankov 125.25 do 125.75 Lir za 100 belg. frankov 121.50 do 123 50 Lir za 100 ävic. frankov 471.-- do 473.— Lir za 100 češ.-slov. kron 72.50 do 72.9U Lir za 100 dinarjcv 3U.50 do 39.70 Lir za l Sterling 116.90 do 117.10 Lir za 1 dolar 24.40 do 24.50 Lir za 1 zlato marko 5.78 do 5.S8 Lir za 100 avst. kron 0.0340 do 0.0350 Lir Beneške obligacije. Dne 7. aprila: Srednji kurs L. 7S.O5, v Trstu 78.20; v Milanu 79., v Rinui 79.25 L. | Zahvala. Ginjeni vsled tolikih dokazov soculja ob izgubi naše nepozabne soproge, matere, stare matere in tetc TEREZijE SIE.IČ izrekamo najiskrencjšo zahvalo vscm, ki so na katerikoli način i/.kazali zadnjo cast blagi pokojnici. Zahvaljujemo se cast. gg. duhov- nikoma za sprcnistvo, posebno C. g. dr. Mir- kotu Brumatu/a ohilo tolazbo ob grobu, daljo sl. druiUvn „FieSern" in nje^ovenui y. pe- vovodji Mcrvicu za ganljive /alostinkc. Bog vsL'm stotero poplačaj. Š e ni p e t e r pri Gorici, 0. aprila 1923. Žalujoči ostali. Vsfin sorodnikom, prijateljem in znancem naziianjamo pre- tužno vest, da je naš predragi soprog, oče stari oee in tast Furlasi Franc posesinik in gostilnäcar dne 7. t. ob '..,1h po dolgi in miicni bolezni, v 71. letu svoje starosti mirno umrl. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 9. t. m ob 2. popoldne iz hiše, žalosti na domače pokopališče. Potfltr, dne 7. aprila 1925. Žalujoči: Antonija, soproga. Franc, Viktor, Albin, sinovi Mici, Maksa por. Krkoč, Ida, hčmi in ostali sorodniki. Zahvala. Vsem, ki so nani oh smrti nase^a ljube^a IZIDORJA GOLOBA izkazali sožalje in prijateljstvo, izrekamo globoko zahvalo. Posebej se zahvalju- jemo g. dckanu solkanskcmu, vseni duliovnikoin in vscm prijateljem, ki so po- kojnika sprcmili na zadnji poti. Sv. masa zadušnica za pokojnika bo v torek, duo 1-1. 1. ni. ob 7. nri zjntraj v cerkvi na pokopaliöcu v Solkanu. Solkan, 8. aprila 1922. Družini Golobova in dr. Bitežnikova. Za vse nani v tako obilni meri izraženo socutje ob priliki ncnadoniesiljivc izgube našega preljubega soproga, očeta starega očeta in strica, gospoda Janeza Nem^ca, veleposestnika In opekarnarja kakor tudi za obilno spremstvo dragega nani pokojnika, izrekamo vsem sorodni- kom, prijateljem, znancem, doniačim delavcem opekarjein in sploh vsem, ki so mu izkazali zadnjo cast, našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. gg. duhovnikoma, davoralcem krasnih vencev in domačemu pevskemu zboru za ganljivi žalostinki. Bog vsem stotero poplačaj! Biljc, dne 6', aprih'i 1924. Žalujoča družina Nemec. Velika razprodaja obuvala Corso Verdi st. 2S - - naisproti Iftidskemu vrtu - - NAZNANILO. ADRIA ČEVIJI! Gevljar$ka Zadruga v Mirnu sporoča, da je založila svojo prodajalno v Goricä Gorso Yerdi 32 ter komisijske zaloge po deželi s poletnimi čevSji iit sandali. V Goriški prodajalni je vedno največja izbira vseh vrst čevljev spičastih, amerikanskih in raznih drugih oblik, ter iz raz- nih vrst erne in barvane kože. Posebno je v tej prodajalni veliko vrst ličnih in trpežnib čevljev za otroke. Razprodano biago se do- polnjujc iz tovarne v Mirnu trikrat na teden tako, da so vedno vse številke velikosti posanieznih vrst na razpolago. V zalogi ni no- benib zastarelih čevljev ampak samo svež izdelek. -------- Z ozironi na bodočc Velikonočne praznike je v proda- jalni Čevljarske Zadruge, Gorica Corso Verdi 32 pomnožena izbira čevljev tcr je ta prodajalna založena z novimi tipi čevljev za vsak stan in starost. Cenjene odiemalce uabiniD, da si pred naknpom čeulieu ogledaiD naše zaloge, pose&no zalogo u naši goriški prodajaini. tEVLjRRSHH IIWM V MIRNU. Županstvo Sy. Lucijo ob Soči , naznanja, da se bo vršil letošnji I velikonočni senienj na vcliko- | nočni pondeljek dne 13, aprila | 1925. kite ,Goriško Stražo4! Primarij kirurg Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vscuči- liščni kliniki profesorja Hohenegga sprejema vsak delavnik od 2-3 tirc popoldne Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. Modni salon. OTTILIA CALLIGARIS Največja izbera klobukov za -----gospe in gospodične. - - - zzziziiz: Lastna delavnica. zz GORiCA, V. ManieH 4 (prej sia Scuole) (jEOMETEI? EZ1O COLETTI — (jORICA se je i>reselil v svojo pisar- no \ Via Barzclliiii 2. Posluje v Ka- nahi vsak pctek. V uradu sodeluje dr. Alojzij .lasnič. zapriscženi tolinač. Zobotehniški ambulatorij Gorica, Via Mameli št.5 II.p. (prej V.Scuole) odprt vsak dan od <). - \2. in od 14. - 17. ! Brezigar Rudolf ! Koiictsljonlraii xcibotehnlk. Pelcl, slc^šeicorjl in trgovci ! Sestilacijsha tovorna Miani, Videm - Cervinp priporota w^ w* g^ vnjs ~a m (fece svojo xeil€>&o M* mm,^* MAß ^^L za pecivo) (Patent Mautner, Dunaj) NojLtoljši izcleleK. ZLt 0orišRi okraj je zalogra pri pe- kovskem sindakafu v G O R I C I Piazzct della Vittoria (ria Travniku) 1© (znotraj). Cenjenim odjemalcem, pekovskim niojstroin, slasčičarjem in občinstvu na- znanjem, da glavno zastopstvo in zalogo za goriški okraj n»m*fc4r ¦ ^ _ / fpr A^ ]z dobroznane tovarne „D1STILLERIE DI ¦*¦ ^*^J«i ^ICLC^ MILANO" imam vcdno v isti ulici Oberdan HSMHHHHHHHBBB9HBHI (/-a kasarno) na dvorišču gostilne „pri I.uni". V zalogi imam tudi opeko za pcči, vclikost 30 Ä 80 cm, iz Nemčije, stekla (z vdelano mrežo), potem raznc potrebščinc in blago za pekovsko obrt, kot diamalt itd. V okolico razpošiljam potom korijer in vlakov. Marcello Bi«atuš. Qdljkovana pekarna in slaščičarna 3ÜHDB BRflTUŽ (prsj Scuole). Prvovrstne velikonočne pince, potice, gubance le s pra- vim domačim maslom delane dobite v —-------— — — odlikovani pekarni In slaščičarni J- BRATUŽ Gorica^ ullca Mameli © cprej šoisk©ui.) IfouQ prsiirejena slaščičarna Bratuž üia Mnmeli šteu. 6 (prej Scuole).