Vse pride na dan. t* (Posl. Iv. Tomšič Me daleč od mesta P.. na kolovoznem potu, ki pelje skozi samoten gozd, bili ao na vozu mrtvo telo neeega Cloveka. Prvi, ki je to zapazil, bil je ttirost kmtt iz bližnje vasi, peljajoe so po opravkih ua srojem vozu v mesto. fpridc v mesto, ustavi se pri kremiuji Hudoljniku, katereniu tak6j vss povž, I je videl f gozdu. KrSmarjeva drn2iaa obstop/ kmet* ter gn z ociprtimi tnii poslnša, Tprašajoi1. ga zdaj to zdaj 6110 0 inrtvem Slovnkn. Iz vsegst, Lje kmet povedal, izpozni lnčmar tak6j, da ubiti filovsk nij nihče diug B njegov Eavadni gost, piatDi&it Martin. Kmet in krfmar olideta brž k sodniji. d& stvar obznanita, kakor jima je znana. Šp tistega dne pokliče sodnik krtmaija, da mu izpov^, kar mu je znano o platuii-aTJi Martiua. ,-Platnif-ar Martin — tako pripoveduje krtmar — bila je dobra in po-štena duša. V začetku vsacega Ieta je prišel gotovo v mesto. kjer si je kupil blaga, katero je potem na kolih z jednim konjem po vsej okolioi vozO in prodajal. Kdor je od platnifarja Martina samo jpdenkrat knpij kos platna. ta ga potem drogod nij nikoli kupoval, ker je Martin le z doliriin in poštenira blagoni tržil in je svojim odjemuikom tndi na up rad dajal. PoSteuim in zauesljivim Ijudem je tudi denarje posojeval na zeU majhene obresti. Da ob kmfckem povem: Martin je bil po vsej okolici zel6 pnljubljen človek. Užž vet? let je imel Martia navado, da se je. kadar koli je prišfil v mcsto. ustavil pri meni, kjer smo se ga pazili. kakor najrer-jega prijalelja. Tako je tudi letos vii celih štiroajst dni bival pri meni. Po dueri je liodil po vasčli in sejmih, a po noči je vselej preno66val v mojej hiši. RavnosinoSi smo se Se dobre volje rozgovarjali ž ujim. R«kel mi ja, da danes na vse zgodaj gre v bližnji tržie, kjer bo pobral nekaj dolga . ter bo gledal, da tudi kaj iztrži. In res, zjutraj rano okoii tretje nre otide z vozom in konjem, a okoli desete pride 6ni kinet, ki uii pov6 žalostno novico. da je platnii^ar Martiu rartev." PA povejte mi zdaj — reče izpraievalni sodnik — koliko je Martin nav&duo nosil denarjev 9 selmj, ali vaaj koliko jih je imel po primčri danes Kjutraj pri sebi, ko je odhajal iz vaiSe hiSfl, ia ali jo razven donarjeT imel še kako druge vrednosti pri sebi?" nPreko tiaofi goIdinarjeT je imel Martin rodko kedaj pri sebi." odgovori krfmar. nker dobro vera, da je to. kar je imel odveč, poSiljal vselcj po po.šti sTojej žeui ua cloui. Tudi zdaj, kolikor h jijegovHga sinoCnega rajsgcvora lebko sodim. nij mogcl imeti prnko tiscii goldinavjev s seboj, a nosil je lnpo .frobrno nro pri sebi. To je vso. kar znam povedati 0 prijafcplju Martinu. A zdaj še nekaj. ZeI/5 se čndini, da nijso dobiJi iijpgovoga psa; Martin je imel a seboj lepega in ZTestepi psa — Sarka po ime.mi, lci ga je spreraljal po vseh nje-govih potib." nDobro, zdaj vas ne potrubnjem vef," — re^e sodnik krčmarju Hudo-bnikn , kateri sp poslovi in otide. Tskalo in izpraSevalo Rfi jfi na vsft strani, da bi se priSlo morilcu na sled, a vse zamAn! Preleklo je uže štirnajst dni, ia 0 morilcn nij nobenpga glasu ne tirii. Kar uenadorna petnajstega dne pri-žen6 žandarji Sloveka. ki je bil na snmn. da je mnoril plstuir-arja Mailina. j V gozdn, v katerem so naSli nbitega Martiiia. nckoliko v stran od kol«| voznega pota, stala je majhcna satnotna kor-a. v katei-ej jc prubival log^B Andrejec. ^t človek, kateicga so žandarji pripeljali, nij bil tndi nihi"e drng nego te^H AniJrejec. Pri nj«m so dobili sreberao nro pokojucg.1 Martiaa. katero je rav^^ Iioti"! prodati ni'(»mu meSFanu, a ta. aiutfer-, da bi to znala liiti Martinova »m, uij je botel kupiti, uego jiazniinii jc stvar sodJiiji. Pri preiskavj soje po* kazalo, da jn to res Martincva tira; a ae saino to, tndi denarji ao se dobiM v logitrjcvej kfičt * * t| 116 Vpra&n pri sodniji, kako so prifii denarji in srebrna Martiaova ara 7 njegove roke, odgovori: ,,0rospodje! kriv sem, da so denarji in ura v mojih ivkab, a]i Martinov morilec veudar aijjcm. Bog mi je priča! Ccjte, vse vam poTem. Ono noč, ko je bii ubogi Martin ubit, biJa je mesečina in lepo svotlo kakor po dnevi. Jaz vstanein tak6j po pflunoSi, ter grem po gozdu gledat, ni! bi li Tjel kacega tahi, ki po noči nosijo les iz gozda. Tako dospejem do rvi4ikega hraata", kjer se nekoliko stopinj od njega vsedem na tla. da se malo odpočinem. A iiijsem dolgo počival, da slisim, kako se mi nekdo prav hitro približnje. Človek z reliko gosto brado, klobuk potegnjen globoko čez obraz, da mu nijsein mogel videti 7 Iice, pride do hrasta, postoji, posloda ia se plaho ozira sim ter tja, če ga kdo ne vidi. MislM, da ga nih{e ae opazuje hitro apleza na hrast Sfeni se je zdelo, kakor da bi nad hrastorim duplotn — hrast je bil namreč Totel — nekaj delal, a kaj da je del&I, tega aijsem mogsl rideti, ker mi so biie hrastOTe veje na potn. Zdelo se mi je rendar, kakor da bi uekaj skrival. Nij trajalo dolgo in bil je gotor. Potlej spleza zopet doli in predno sem mogel določiti, kaj naj storim, izginil je kakor kafra med grniovjem. Najpred sem hotel zvedeti, kdo ju ta človek, in ter uii je v gozdu vsaka stezž dobro znana, zatorej jo br/. ukrenem po prekem potu. da bi mn prišel nasproti in niu mogel pogledati v lice. A zaman! On j« ali prthitro šel ali se pa znabiti, čtiteč moje stopiuje, v kak grm skril. Jaz ga pofcein liijsem več videl. Ker tega eudiiega človeka nijsem mogel v pest dobiti, bil sem radovedea, kaj je veudar delal uad hrastovini ijuplom. Zafcorej splezam fcudi jaz na hrasfc in iSCem z roko po duplu. Votlina nij bila ravao globoka, a vendar mi je bilo treba fso roko vanjo potisuiti, da sem jej priSel do dna. Kmaln imain nekaj v roki. Ko roko ven potcgnem ter pogledam stvar, vidim, da imam moSnjo — potoo denai-jev. Lehko si inialito, kako sem se ustrašil. Denarje spravim v žep ter začnem še dalje iskati. Zdaj privlefiem še srebrno uro in poteui tudi inoSnjo, polno drobnega denarja. Vsu to sem vzel s seboj v svojo kdfro. To se zna, da smn druzega dne sližal, čegava je ura iu čegavi so de-naTJi, a jaz sem ostal pri svojeui sklepu, da najdeno blago zatajim in sebi pridržim. Da sera to storil, krivo jn uioje siromaStvo. Mislil sem si. kadar ae siroinaMva otresem in kadar se moje stanje iiekoliko zboljSa, potlej vse to povrnem itfartiaovej roctoviui, bodi si po kateruin koli potu. In to gospodje, kar sem knel povedati, sein povedal, a da ssra Cisto resnico govoril, — tega mi je Bog priSa." Logarju Andrejcu vsa ajegova uočna pripovest nij poinagala nie. Sodniki mu uijso verovali, iiego še dalje so ga izpraševali na vse stnmi, da bi prišli fesniei na sled iu bi ga pripravili na to, da prizna svoje hudodelstvo. Ali Andrejee ostane v preiskavi ves Cas lo pri tcin, kav ,je prrifi povedal. Nn, vse to ne Iji bilo niC izdalo iu gotovo lii liil za moriloa proglašen, ako se ue bi bilo nokaj zarea čudnega pripetilo. V Trtu krSm&rja Hndobaika je bila večerna veselica. Ljtidi je bilo vse polno. Godba je rarao prestala igrati, da se od jedue etrimi zaslHi strašno Tpitjo. Mnogo Ijudi pohitl tjii, lia bi videli, kaj da je. In ko Ijti ilospejo, inicfi »o tndi kaj gledati. Velik Icp pes je skožil na krAmarja Huilobnika, podrl ga na (la ter ga tako neusini^jejio trgal m grizol, (la Iji hilo slalio ?a krCmarja, 8* 116 ¦ ako bi ne bOi hitro gostje priskoCili in besnega psa od njegs zape^f Kmnarja odnes6 vsega raztrganega in krvavega v sobo. ^^ Eo se ljudje zopet nekoliko umirijo. pristopi policaj k gospodarju ome-njenega psa, ter mu re{e: »Gospod, vam se bo treba pred sodnijo zagovaijati zaradi tega dogodka. Kako mcrete tako hodobnega psa s seboj t krčmo peljati, kjer je polno ljndi, ako veste. da pes grize in je nevaren ljudem ?" Gospodar tega psa od atrahu ves izvan sebe, reče: ,To je dosti inino. Moj pes. toliko pohleven, miren in zvest, da nij 5e nikoli nikomur storil kaj žalega, kar bi se jaz spominjal, more kaj tacega storiti. Jaztega ue urnejem!" Policaj je pazno gledal na psa, ki se je na gospodarjevo povelje uairno spnstil na tla, ter je prijazao gledal ? go.ipodarja. Nato rele policaj: nAko je pes res tako pohleven, kakor pravite, potlej rau je mogel kremar nekdaj kaj žalega storiti, da ga je zdaj pes iz sovraStva napadel. Psi imajo zel6 dober sporain." Prej nego je tuji gospod moge) odgororiti, dogodilo se je zopet nekaj, čemur so se ljnilje še bolj Cudili nego poprejšDemn dogodkn. Mlad Clovek pride na vrt. Ko sy približa k gospodarjn omenjenega psa, tak6j skoči pes po konei, \iha ušesi ter ostro opaznJR mladega cloveka. A teinu 11 ij bilo dolgo taku, kmalu začno pes glasuo lajati, a to takij, da se je vsacemu adelo, kakcr bi kotol pns s tem svoje veselje pokazati. Vnselo mab» z repom, dobrika go mladeimi gospodu, — speDJa se nanj, in mu še ceK roki liže. Ta se je iz začetka temu čndil, a kmalu se je sprijaznil 3 psom, pri-pognivši se k njemu, gladil ga je z roko ia tafl rekel: rŠarko, zvesti to-Taris moj. ali si tudi ti tukaj?" Z<1&3 ko bi bili videli, kaj je pes saiSel, ko je sliSal ta glas. Skoči! j« mladfinu gospodifiii na raiiie, lizal mu je lici in roki, ter si nij dal iniru. dokler ga tujpc m utolaži. nZdi 80 mi, da se vidva drug drnzega poznata," vpraSa prijazno go-spodar oracnjeaega psa mladega (iloveka. nTo je moj pes, pes mojega uinorjenega očeta, ki je bil gotovo priča gtozuega uinorstva," odgovori z otožnim glasom ubogi mladeatč. flTndi jaz gledam in se čndim, da je moj pes šarko, ki je bil poprej tako miren in pohleven, malo ne Sloveka raztrgal." nKaj pravite, kaj ? Koga jn pes napadel ?" vpraša Martinov siu. nTukajSnega krSuarja Hndobnika," scže nagio v besedo policaj. jfartinov sin obledi pri teh besedah. rEaj ?" reie čudeč se, nstarega prijatclja mojega očeta, katerega je Sarko dobro poznal?" NavzoSi gostje so se zel6 fiudili, ne veMi, kako s<> bode stvar razmotala. nA prosim vas, gospod," reče mladenic, npovejte lni, kako ste doljili tega psa?" ,Jaz sem graSMk iz tnkajšne okolice. Neoega dne pošljem srojega uv-Carja v mesto po npraviln, a ta domčr prišed.ši, pripeljn tnga psa s sclraj, pripovpilajoS , da ga jo našel na pol žirega v ackeui grabnu. Ker se 11111 je smilil ubogi pes, poflese ga do bližnjega potoka, kjer ga opere iu dom6y 117 prinese. Fes se me kmaln privadi in od onega ita*. je vedno pri meni. Toliko vain ieni povedati o tem čudnem psn." Policaj, ki jo vse to poslnšal, otide, A kuisJn zopet pride na vozu, pripcljavši s soboj še jednega pulicijskega slniabnika. Oba greata naravuost v krčmarjevo sobo. nOče. Hudobnik !u retie policaj, rv imenn posta?e morate z nama, fcer ri :;te ua ^uiuu, tia ste umorili platuičarja Martina.11 KrC'iuar Hudolmik obledi, trese se po vsem telesu t«r pade znak v stolu. Ko se zopet zave, rečc: nTo je ljil Martinov pes, pozod me!" Nato vataue i..r s povzJignjeuim glasom izpregovori: nTukaj sem, peljita me pred sodnijo, ila bo poprfj konec preiskovanju in tudi mojemn ttpljenju; kajti vest mi ne ila niirii ne pokuja, odkar sein kriv straSucga umora. Bog je pravKen, ia resflica je, da vse pride ua dau, hodi si uže prej ali pozneje." Policaja deueta krčmarja ua voz ter ga odpeljeta preti soduijo, kjer je olj^Lal svo]o budobijo. nJaz seui pLatničarjit Martina 6no noč čakal v gozdu jii soui ga — uuioril,^ reue krčmar Hudobuik. nPtlsi ki je branil svojega gospodarja, planil je na uieue, a jaz sem tudi psa udaril po glavi in sem ga otlnesel v graben ob cesti. Pri Martinu sem uašei tisoč sto goldinarje'? in srebrno uro. Vse to sem holel v hrastovain duplu tako dolgo skrito imeti, da se vsa stvar pozabi- Ali komaj stvari skrijein in splezam zopet z brasta, da sli.^im nekake stopiuje za suboj. Ko se ozrem, spoznam logarja Andrejca. Ivaj se je dalje zgodijo, to vam je nže vse ziiano." Kremar Hudoljnik je bil za to grdo hudodelstvo obsojen T jeCo za vse itni svojfga življouja, a logar Andrejre je moral še uekaj Casa v ječi sedeti, kor je liotel tuje IjJago. uiebto da lii ga bil soduiji izroeil, sebi pridržati. Otivci, ue storite nikoli niL hudega, misiei;, da ne priiia ua iian. Vsaka še tako akrita stvar, pride gotOTo na videlo.