^)I|C U R I RI ^- ^ Bm. ■ ■ ^ I feto 11 časopis kolektiva industrije motornih vozil Oživeti inventivno dejavnost v SOZD V prilogi Kurirja št. 9 z dne 30. maja 1984 smo objavili predlog pravilnika o inventivni dejavnosti. Ta predlog je na podlagi pripomb na osnutek pravilnika, kije bil v javni razpravi od januarja letos, pripravila ožja strokovna skupina, v kateri so bili predstavniki posameznih TOZD oz. DO. Pravilnik bomo sprejemali na prvem prihodnjem referendumu (do tedaj so še vedno možne pripombe zaradi priprave dokončnega besedila) in bo predstavljal solidno osnovo za oživitev inventivne dejavnosti v SOZD. V tej številki Kurirja objavljamo nekatera izhodišča za nadaljnjo razpravo oz. za obravnavo inventivne dejavnosti nasploh. Osnovni pojmi Inventivna dejavnost (izraz izhaja iz latinske besede inven-tio — izum) predstavlja človekovo aktivnost, usmerjeno na pridobivanje novih znanj, spoznanj in zamisli, t. j. za proces kreacije novega znanja z opazovanjem okolice in razmišljanjem, kako bi se obstoječe stanje lahko izboljšalo ali prilagodilo specifičnim pogojem. V tem smislu je invencija vse tisto novo znanje, ki ga je teoretično in praktično mogoče kot takega dokazati, medtem ko je inovacija prva uporaba tega znanja za dosego določenega komercialnega učinka, ki vodi k ustvarjanju novih proizvodov ali k znižanju proizvajalnih stroškov za že obstoječe proizvode. Zakonodaja Kot je znano, delavec participira pri delitvi dohodka svoje organizacije iz treh naslovov: iz naslova tekočega (živega) dela, iz naslova minulega dela in iz naslova ustvarjalnosti (kreativnosti). Zakon o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76) v 130. členu pravi: „Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom, pravico do posebnega nadomestila v tej organizaciji.” Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 24/83) v 50. členu določa osnove za ugotavljanje delavčevega prispevka k povečanju dohodka z inova- cijami, racionalizacijami in drugimi oblikami ustvarjalnosti (gl. 6. točko 1. odstavka), v 109. in 110. členu pa predpisuje obveznost splošnega akta, da podrobneje določi osnove in merila za materialno in moralno nagrajevanje ustvarjalnosti. Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Ur. list SFRJ št. 34/81) v 8. in 12. členu določa moralne in materialne pravice delavca do njegovih stvaritev, v 10. členu pa pravico do strokovne preveritve utemelje- nosti njegovega predloga s področja inventivne dejavnosti. Sporazum o združitvi DO v SOZD IM V v X. poglavju (stran 65) opredeljuje skupno urejanje ustvarjalnosti pri delu, prav tako ima vsaka TOZD (RI, DSSD) v svojem sporazumu o združevanju dela delavcev pod III. poglavjem — osnovami za urejanje družbenoekonomskih odnosov (točka: načela spodbujanja inovacij) — ustrezne določbe s področja inventivne dejavnosti. Skratka, pravne osnove za urejanje razmerij s tega področja v veliki meri obstajajo, dokončno pa bodo podane s sprejemom pravilnika o inventivni dejavnosti. Pospeševanje MID V naši republiki že več let poteka akcija MID (množična inovacijska dejavnost), katere glavni nosilec so sindikati. Lahko rečemo, da akcija-doslej še ni rodila otipljivih sadov glede na to, da smo se šele v zadnjem času pričeli zavedati pomembnosti lastne pameti in dolgoletnega zanemarjanja dela na tem področju. Res pa je, da so nekatere večje delovne organizacije (Železarna Jesenice, TAM Maribor, Sava Kranj) z organiziranim pristopom dosegle zavidljivo raven MID in iz te izhajajočo gospodarsko korist (finančne prihranke). Obstaja cela vrsta metod za pospeševanje inventivne dejavnosti. Pri nas sta najbolj znani metoda KIP (krožki za izboljšanje proizvodnje), prenesena z Japonske, in metoda USOMID (usmerjena, sistematična, organizirana, množična inventivna dejavnost), razvita pri VEKS v Mariboru. Kako se bomo v IMV lotili pospeševanja MID, je odvisno od nas samih. Nosilec kakršnegakoli projekta v tej zvezi bo najbrž oddelek za industrijsko lastnino v sektorju tehnične operative Razvojnega inštituta. Ne glede na to, kdo bo nosilec projekta in s kakšno metodo se bomo zadeve lotili, pa bo predvsem treba spremeniti miselnost. Pospeševanje inventivne dejavnosti ne more biti posebna zadolžitev posameznikov, od katerih naj jo eni občutijo kot breme, drugi pa naj pasivno spremljajo njihove napore. „Razmišljati, predlagati in delovati” naj bo trajno povabilo vsakemu delavcu. Organizacija obravnave predlogov Obravnava inventivnih predlogov mora biti hitra in strokovna. Da bo res taka, bo potrebno vsestransko angažiranje organov in posameznikov, ki so po pravilniku dolžni v obravnavi sodelovati. Ti so: delavsi svet TOZD (RI, DSSD), odbor za inventivno dejavnost, direktor TOZD (RI, vodja DSSD), strokovna skupina pri vodstvu TOZD (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) (RI, DSSD), koordinator med vodstvom in službo za inventivno dejavnost ter končno služba za inventivno dejavnost, katero je sicer možno organizirati v TOZD, vendar bo zaenkrat zadostovalo, daje za SOZD organizirana centralno v okviru Razvojnega inštituta. Vsak od navedenih organov in posameznikov ima svoje točno določene pristojnosti, nedvomno pa je najodgovornejši za funkcioniranje sistema inovacij direktor TOZD. On je odgovoren za spodbujanje inovatorjev, za predlaganje sprememb, ki jih je potrebno uvajati, za strokovno obravnavo predlogov in nasploh za uspešnost sistema. Posebej je pomembno, da se zaveda pomembnosti prispevka inovacij k povečanju produktivnosti dela in pomembnosti informiranja delavcev o vsem, kar se v TOZD dela in kar se pripravlja v prihodnosti. Direktor predstavlja center, na katerega so vezane vse aktivnosti sistema. Imeti mora polno podporo vseh vodij strokovnih služb in DPO. Odstotek vključitve delavcev v inovacijski sistem je najbolj primeren pokazatelj direktorjeve sposobnosti in sposobnosti okrog njega^zbrane poslovodne ekipe. Če je direktor TOZD šibek člen v inovacijski verigi, potem sistem ne bo funkcioniral. Nagrajevanje inovatorjev Inovatorji bodo za svojo prizadevnost materialno in moralno stimulirani. Menimo, da so osnove in merila za obe vrsti stimulacij v predlogu pravilnika dokaj natančno opredeljena, tako da se problemi okrog tega načeloma ne bi smeli pojavljati. Materialna spodbuda (nagrada ali plačilo inovatorju ali posebno nadomestilo) bo šla iz sredstev, ki bodo zagotovljena z letnim planom. Višina te spodbude bo odvisna vključno od gospodarske koristi (inovacijskega dohodka), ki jo bo inovacija prinesla TOZD. Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja v 166. členu določa, da gre avtorju tehnične izboljšave posebno plačilo, ki je odvisno od tega, koliko taka izboljšava prispeva k povečanju dohodka ali zmanjšanju stroškov oziroma izgub v OZD, ki jo uporablja; to plačilo mu gre za čas njene uporabe, največ pa za pet let od začetka uporabe. Po predlogu pravilnika bodo izplačila posebnih nadomestil letna, če ne bo drugače dogovorjeno. V primeru, da inovacijskega dohodka ne bo mogoče izračunati, se bo uporabljal poseben točkovni sistem vrednotenja predloga, avtor pa bo na podlagi izračuna po tem sistemu prejel enkratno plačilo. Ker smo ljudje pač nevoščljivi, se bodo ob priznavanju posebnih nadomestil pojavljali različni ugovori oz. pomiselki: — da ne gre za inovacijo, ker je predlog izpeljava znanih tehničnih sredstev oz. tehnoloških postopkov; — da avtorju ne gre plačilo, ker je predlog v okviru njegovih delovnih nalog in je nagrado že prejel v obliki OD; — da je višina izplačila v nasprotju z moralo socialistične družbe, ker znesek presega vse normalne meje; — da vloženi fizični in psihični napor ne opravičuje tako visoke nagrade itd. V zvezi z navedenim se bo treba držati naslednjih pravil: — strokovno presojo, ali gre za inovacijo ali ne, prepustimo strokovnjakom; — v predlogu pravilnika je posebno poglavje namenjeno razmejevanju med delovno dolžnostjo in inventivnostjo predloga, pri čemer pa mora načeloma veljati, da delavec (z izjemo nekaterih v RI) ne more med svojimi deli oz. nalogami imeti tudi naloge, da se ukvarja z inovacijsko dejavnostjo kot neke vrste poklicni inovator; — višina posebnega nadomestila (nagrade) je izključno odvisna od tega, v kolikšni meri je inovacija povečala dohodek TOZD oz. zmanjšala stroške poslovanja, s tem da glede te višine ne more biti nobene omejitve; — prav tako višina izplačila inovatorju ne more biti odvisna od fizičnega ali psihičnega napora, ki gaje vložil v inovacijo, temveč, kot rečeno, zgolj od višine inovacijskega dohodka. Moralna spodbuda inovatorjem bodo priznanja, diplome, objave v sredstvih obveščanja, prednost pri štipendijah in stanovanjih, več dni letnega dopusta, prednost pri napredovanju, omogočanje študijskih potovanj itd. Tretma izplačila inovatorjem Omenili smo že, da bo sredstva, iz katerih se bodo izplačevale nagrade inovatorjem, treba vsakoletno planirati, v zaključnih računih pa posebej prikazati, koliko teh sredstev je bilo na eni strani porabljenih, na drugi strani pa, koliko je bilo inovacijskega dohodka. Na ravni SOZD se bomo morali dogovoriti o tem, kako bomo obravnavali izplačila inovatorjem v računovodski praksi: Možnosti so tri: 1. Kot sestavina delavčevega osebnega dohodka. V tem primeru se nadomestilo obravnava enako kot druge sestavine OD, kar pomeni, daje od njega treba obračunati vse prispevke in davke. Jasno je, da se v tem primeru nadomestilo všteva v pokojninsko osnovo. 2. Kot avtorski honorar, ki se knjiži v breme materialnih stroškov. Inovatorju se v tem primeru od nadomestila obračuna le krajevni samoprispevek, saj so dohodki od tehničnih izboljšav v vseh sloven- skih občinah oprošečni davka (vključno z dodatnim prispevkom solidarnosti za Črno goro). 3. Iz posebnega sklada, oblikovanega v te namene iz čistega dohodka (konto 965 — sklad za izboljšanje materialne osnove dela). Nadomestilo se v tem primeru lahko obravnava kot odškodnina ali pa kot avtorski honorar — v obeh primerih je oproščeno davka iz dohodka od tehničnih izboljšav, ne more pa se vštevati v pokojninsko osnovo (prav tako ne primer pod 2.). i. Sedanje stanje Sedanje stanje na področju inventivne dejavnosti v IMV ni rožnato. Verjetno je glavni razlog v tem, da nismo imeli splošnega akta, na čigar podlagi bi lahko stimulirali inovatorje. Upamo torej lahko, da se bo stanje s sprejemom pravilnika izboljšalo. S pomočjo vprašalnika, ki smo ga poslali po delovnih organizacijah, smo dobili naslednje podatke za leto 1983.: 1. izumi: RI (2), 2. tehnične izboljšave: TA (9), TP (1), TS (2), RI (105), 3. koristni predlogi: TA (62), TP (17), TS (15). Ali in v kolikšni meri so bile navedene inovacije uporabljene (z izjemo tehničnih izboljšav v RI) ter kolikšen je bil inovacijski dohodek, o tem podatkov nimamo. Prav gotovo pa nobeden od inovatorjev ni dobil posebnega nadomestila, glede na to pač, da ni bilo pravilnika oz. osnove, po kateri bi nadomestilo lahko izplačali. Zaključek Vuj je po vsem povedan jasen: inventivno dejavnost v SOZD je treba postaviti na trdne temelje, to pa bomo dosegli s postopnim angažiranjem vseh dejavnikov — od samoupravnih organov prek poslovodnega organa in strokovnih služb do delavca. V osnutkih statutov, ki so v javni razpravi, imamo inovacijsko dejavnost obdelano v posebnem poglavju. Tam je med drugim rečeno, da se v letnih planih opredelijo proizvodni in organizacijski problemi, ti problemi se razčlenijo in selekcionirajo ter določi prioriteta reševanja, kar vse je osnova za plan inovacijske dejavnosti. Predvidene so javne objave (natečaji) za reševanje problematike. Da bi oživili inventivno dejavnost, bomo po sprejemu pravilnika na referendumu: 1. izvolili predvidene organe in zadolžili posameznike; 2. se odločili za eno od metod pospeševanja MI D ter v tej zvezi organizirali potrebne se- minarje; 3. definirali probleme, rešljive s pomočjo inovacij (t. j. sestavili sezname možnih izboljšav); 4. po potrebi razpisali natečaje za reševanje problemov oz. se jih lotili samoiniciativno; 5. spremljali in analizirali rezultate MID. Smisel usmerjene in načrtovane MID je v doseganju pomembnih ciljev SOZD (povečanje dohodka, zmanjšanje stroškov, humanizacija dela itd.). , V razmerju do delavcev pa MID predstavlja možnost razvijanja in demonstriranja ustvarjalnosti posameznika ter možnost osebnega zadovoljstva potem, ko vidi svoje konst-ruktine ideje uresničene v praksi in ko /participira pri gmotni koristi, ki izhaja iz njegove zamisli. Informacija o osebnih dohodkih v IMV Novo mesto v obdobju januar — maj 1984 ----------- i-------«----------------------------------_ ■A§> V obdobju januar —'maj 1984 smo izplačevali v IMV osebne dohodke po veljavnih samoupravnih aktih, usmeritvah v gospodarskem načrtu za leto 1984, zakonskih omejitvah, ki urejajo področje rasti sredstev za osebne dohodke OZD, ki poslujejo z izgubo, ter v skladu z zakonom o za-jamčenem osebnem dohodku. Za osebne dohodke smo razporedili 656,109.198 din burto ali 37,4% načrtovane mase. Povprečni neto osebni dohodek na delavca na mesec je znašal 16.351 din. V tem obdobju smo omejevali rast osebnih dohodkov zaradi nedorečenosti osnutkov zakona o prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov, pri čemer smo želeli preprečiti naknadno usklajevanje osebnih dohodkov z zakonom, kar bi se odražalo kot vračanje oz. zniževanje osebnih dohodkov. Zaradi omejevanja rasti osebnih dohodkov smo v IMV iz- plačevali za 9% nižje neto osebne dohodke na delavca glede na zadnje trimesečje preteklega leta. Izplačani povprečni osebni dohodek je za 26,2% nižji od povprečnega osebnega dohodka, ki je bil v obdobju januar-marec 1984 izplačan za gospodarstvu SRS (22.145 din) in 17,1% nižji od gospodarstva občine Novo mesto (19.721 din), ob izključitvi IMV pa za 28,1% nižji (22.742 din), ter 14,8% nižji od povprečja podskupine dejavnosti SRS (19.187 din). Zaostajanje rasti osebnih dohodkov je porušilo notranja razmerja, zastavljena z enotnim sistemom nagrajevanja, zlasti po 1. juniju 1984, koje bil uveljavljen nov najnižji znesek osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca (12.200 din). Z uveljavitvijo novega zajamčenega osebnega dohodka je število delavcev, razporejenih v najnižje kategorije (300 do 395 točk), ki so prejeli pri sedanji vrednosti POVPREČNI OSEBNI DOHODKI OD 1.1. do 35.5.1984 v IMV TOZD z nadurami brez nadur POVPREČNI OD POVPREČNI OD bruto neto bruto neto DO tovarna avtomobilov 22.412 16.119 21.594 15.688 tozd Proizvodnja avtomob. 21.479 15.454 20.461 14.913 Beli Manastir 24.240 17.372 24.183 17.333 ZIF 25.492 19.105 23.967 17.906 Commerce 14.752 17.789 24.524 17.700 DSSD DO TA 30.646 22.059 30.416 21.934 DO TMEA 20.988 15.288 20.918 15.260 Proizvodnja prikolic 20.618 14.930 20.541 14.889 TAP Brežice 19.248 14.044 19.144 14.012 TO Črnomelj 21.418 15.789 21.389 15.794 Podgorje Šentjernej 19.509 14.198 19.453 14.164 PO Mirna 21.034 15.325 20.953 15.292 TOKG Šmarjeta 19.427 14.176 19.238 14.062 PO Semič 20.414 15.074 20.622 15.233 DSSD DO TMEA 29.266 21.014 29.122 20.961 DO RAZVOJNI INŠTITUT 32.780 23.485 32.652 23.498 DO STORITVE 25.750 18.289 24.850 17.959 Tehnoservis 25.725 18.447 25.270 18.263 Transport 26.922 18.807 25.047 18.073 DSSD 23.827 17.004 23.408 16.958 DSSD SOZD 28.320 20.329 28.081 20.215 SKUPAJ IMV 22.683 16.351 22.101 16.057 točke in upoštevanju dodatkov (minulo delo, presežek norme, drugi dodatki) razliko do zajamčenega osebnega dohodka 1.175 ali 20% zaposlenih v IMv. Po osnovnem vrednotenju del in nalog pa je teh delavcev 2.655 ali 44,2% zaposlenih v IMV. Razpon med najnižje in najvišje vrednotenimi deli in nalogami po samoupravnem sporazumu o vrednotenju del in nalog je 1 : 4,7. Pri sedanji vrednosti točke, ki je bila nespremenjena v obdobju januar — maj 1984, znaša najnižji osebni dohodek 9.159 din, najvišji (predsednik KPO IMV) pa 45.184 din. Z izplačilom razlike do zajamčenega osebnega dohodka se je dejanski razpon znižal od 1 : 4,7 na 1 : 3,7. Izplačana sredstva za osebne dohodke za obdobje januar — maj so v skladu z 4. členom Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje sredstev za osebne dohodke. Poudariti moramo, da z izplačili nismo v celoti izkoristili dovoljenega % povišanja osebnih dohodkov (21,7%) glede na povprečno izplačano neto maso sredstev za osebne dohodke v letu 1983. S pokritjem izgube po ZR 1983 vsaj do 15. julija 1984 bi bilo omogočeno izvršiti proračun osebnih dohodkov za prvo polletje v višini 6,7%. In kakšne osebne dohodke smo izplačevali po TOZD in v DSSD? Glej tabelo Plan v DO TA dosežen 95 % V prvih šestih mesecih tega leta je bilo planiranih 18.297 R 4, prodanih je bilo 17.504 vozil ali 95,6%; R 18 je bilo planiranih 1.398 vozil, od tega je 1368 vozil prodanih (97,9%). Rezultati pa so slabši pri dos- 1 tavnem vozilu, kjer so v DO TA planirali proizvodnjo 659 . vozil, predali so jih 377 ali j 57,2%. Izpade v proizvodnji dostavnih vozil pripisujejo v TOZD Proizvodnja avtomobilov pomanjkanje voznih materialov menjalnikov, servo aparatov itd. Vendar pa v TOZD Proizvodnja avtomobilov načrtujejo v drugi polo- vici leta bistvene premike tudi v tej proizvodnji, saj naj bi po predvidenem planu proizvodnje izdelali skupno 1.900 dostavnih vozil. Glede na plan, ki smo ga sprejeli v skupnem dogovoru s francoskim partnerjem, lahko ugotavljamo, da je le-ta v celoti uresničen. Za boljši pregled doseganja plana v proizvodnji v juniju 1984 in v obdobju januar-junij 1984 objavljamo tudi tabelaričen prikaz, ki nam ga je posredoval sektor centralnega planiranja DO Tovarna avtomobilov. PREGLED PROIZVODNJE ZA OBDOBJE JANUAR — JUNIJ 1984 Tip vozila Plan postavit. % postav Predaja % planNedovr prodaia30/6-1984 R-4 2096 2696 128,6 2603 324,1 103 R-4 TL IZVOZ 4524 4093 90,4 4002 88,4 93 R-4 GTL IZVOZ 6400 6070 94,8 6112 95,5 19 SKUPAJ: 18297 17598 96,2 17504 95,6 241 R-18 1398 1404 100,4 1368 97,9 72 M-84 TU DOSTAVNI AVTO 659 389 59,0 377 57,2 12 Neopravičeni izostanki z dela in prenehanje delovnega razmerja Pri delu pravne in kadrovskih služb se večkrat srečujemo z vprašanji posledic neopravičenih izostankov delavcev z dela. Zlasti gre za vprašanja, ali in v kakšnih primerih jim zaradi takega izostajanja preneha delovno razmerje, po kakšnem postopku in v kakšnih rokih jim preneha in kako jim kadrovske službe lahko zaključijo in izdajo delovne knjižice. Zato bomo poskušali ta vprašanja kratko razjasniti, s tem sestavkom pa prispevati k obravnavi osnutka novega pravilnika o delovnih razmerjih, ki ureja v določilih o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tudi ukrepe zaradi neopravičenega izostajanja z dela (osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih je bil objavljen v posebni izdaji Kurirja 14. maja 1984). Neopravičenih izostankov z dela ni potrebno podrobneje definirati. Vsak delavec dobro ve, kako je izostal, opravičeno ali ineopravičeno. Izhajamo iz dejstva, da je neopravičen vsak izostanek z dela, za katerega delavec pravočasno, v predpisanem roku, ne predloži veljavnega dokazila o odobritvi oziroma opravičenosti. Vsaka odsotnost z dela mora biti odobrena predhodno (letni dopust, izredni plačani ali neplačani dopust in druge odsotnosti po naših samoupravnih splošnih aktih, o katerih odločajo odgovorni delavci oziroma pristojni organi TOZD oziroma DSSD), o odsotnostih, o katerih ne odločajo odgovorni delavci ali organi TOZD oziroma DSSD, pa je delavec dolžan takoj, ko je zanjo zvedel, obvestiti svojega vodjo (pozivi državnih in drugih družbenih organov na vojaške vaje in opravljanje drugih dolžnosti SLO in DS, pozivi sodišč in vabila za opravljanje delegatskih in drugih samoupravljalskih ter družbenih funkcij in podobono). To mora storiti nemudoma, pred odsotnostjo, če pa to ni mogoče (npr. nujni pozivi, bolezen in podobno), pa takoj potem, ko je odsotnost nastopila, in najpozneje v 24 urah. Delavec, ki tega ne stori, krši delovne obveznosti in je disciplinsko in odškodninsko odgovoren. Vsem nam je jasno, da so lahko posledice neopravičene- ga izostajanja z dela zelo hude. Zaradi motenj pri delu povzročajo drugim delavcem oziroma TOZD ali DSSD večje ali celo velike materialne škode, še večje pa so lahko njihove negativne moralne posledice, ki zopet vplivajo na doseganje planiranih nalog in materialnih rezultatov dela. Negativne moralne posledice se odražajo pri negovanju, za vsako uspešno delo nujno potrebnih dobrih delovnih in tovariških odnosov, pri zagotavljanju delovne, tehnološke in poslovne discipline in podobno. To velja zlasti za 1MV, kjer so dobri medsebojni odnosi in delovna disciplina prvi pogoj za uspešno sanacijo. Posledice neopravičenega izostajanja z dela so lahko zelo hude tudi za delavca, ki jih je zagrešil, saj je normalno, da mora odgovarjati za svoje neodgovorno ravnanje in za njegove posledice, ki jih trpijo drugi delavci. Po določilih našega še veljavnega pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti odgovarja tak delavec disciplinsko in odškodninsko, enako pa ureja to odgovornost osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih, a jo na podlagi sprememb zakona o delovnih razmerjih iz leta 1982 zaostruje. V nadaljevanju bomo prikazali delavčevo odgovornost po ureditvi iz še veljavnega pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in opozorili na spremembe, predvidene z osnutkom novega pravilnika o delovnih razmerjih. Pri tem ne bomo obrazložili postopka za ugotavljanje odgovornosti, saj so nam pravila o delu organov, ki ugotavljajo odgovornost (disciplinske komisije in komisije za ugotavljanje škode) več ali manj že poznana. Neopravičeni izostanek z dela do dveh delovnih dni je lažja, neopravičeni izostanek nad dvema delovnima dnevoma pa težja kršitev delovnih obveznosti. Za obe vrsti izostankov izrekajo disciplinske komisije primerne disciplinske ukrepe, ki so glede na okoliščine posameznih primerov lahko zelo hudi. Za neopravičeno izostajanje z dela pet delovnih dni ali več v obdobju treh mesecev lahko izrekajo disicplinske ukrepe prenehanje delovnega razmerja, za vsak neopravičeni izostanek, ki traja pet delovnih dni ali več neprekinjeno, pa so tak ukrep dolžne in ga morajo izreči. Torej v primerih, ko delavca ni na delo pet delovnih dni ali več v obdobju treh mesecev, disciplinska komisija lahko glede na okoliščine primera izreče milejši disciplinski ukrep (zaradi opisanih posledic, ki so v obdobju sanacije težje, so milejši disciplinski ukrepi v praksi izjemni), v primerih, ko je neopravičeni izostanek pet delovnih dni ali več neprekinjen, pa disciplinska komisija nima izbire. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja mora izreči obvezno. Izjemoma lahko njegovo izvršitev pogojno odloži za dobo do enega leta, toda le, če nesporno ugotovi na strani delavca bistvene olajševalne okoliščine (njegovo prejšnje delo, manjše posledice izostankov, delavčevo slabše gmotno stanje in njegov socialni položaj, njegovo aktivnost in prizadevnost pri delu in podobno). Tako pogojno odložitev imenujemo v praksi pogojno prenehanje delovnega razmerja- Osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih opredeljuje kot lažjo kršitev delovnih obveznosti le enodnevni neopravičeni izostanek z dela, izostanek nad tem pa kot težjo kršitev. Pri tem je predvideno, da bodo disciplinske komisije glede na okoliščine posameznih primerov povzročene motnje in škodo in podobno lahko izrekale disciplinske ukrepe prenehanja delovnega razmerja za vsako težjo kršitev delovnih obveznosti, morale pa jih bodo izrekati v primerih neprekinjenih neopravičenih izostankov pet delovnih dni ali več, ali v primerih neopravičenih izostankov šest delovnih dni ali več v obdobju šestih mesecev. Delavec, ki neopravičeno izostane zdela, je dolžan povrniti povzročeno škodo. Ta se ugotovi po dejanskem stanju, če pa dejanske škode ni mogoče ugotoviti ali bi njeno ugotavljanje povzročalo nesorazmerne stroške, pa se določi v pavšalnem znesku, v višini dvajsetine delavčevega bruto osebnega dohodka za tekoči mesec, in sicer za vsak dan neopravičenega izostanka. O vračilu škode odločajo disciplinske komisije po predlogih posebnih komisij za ugotavljanje škode, istočasno, ko odločajo o odgovornosti in disciplinskih ukrepih zaradi neopravičenih izostankov. Glede na odškodninske odgovornosti osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih ne predvideva sprememb. In kako delavcu zaradi neopravičenih izostankov preneha delovno razmerje? Počakati mora, da je disciplinski postopek končan in da je sklep o prenehanju dokončen. To pomeni, da mu mora biti po opravljeni obravnavi pred disciplinsko komisijo vročen sklep o „nepogojnemu” prenehanju delovnega razmerja in da poteče osemdnevni rok, v katerem lahko on ali predlagatelj disciplinskega postopka ugovarjata pri delavskemu svetu njegove TOZD oziroma DSSD. Ko postane sklep tako dokončen, se delavec razreši. V ta namen se razdolži z vsemi obveznostmi in materialnimi oziroma delovnimi sredstvi, pristojna kadrovska služba pa mu zaključi in izda delovno knjižico. Pri tem je pomembno, da delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko je zadnji dan delal. Če je neopravičeno izostajal in se ni javil na delo z dnem, ko je zadnji dan delal pred izostankom, če pa je potem še delal ali se je javil na delo in delal do dokončnosti disciplinskega postopka, pa z dnem, ko je postal sklep o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja dokončen, to je z dnem, ko mu je po morebitnem ugovoru vročen sklep delavskega sveta oziroma zadnji dan osemdnevnega roka za ugovor (če ugovor ni bil vložen). Tako določen datum prenehanja delovnega razmerja se vpiše tudi v delovno knjižico. Pri vsem velja poudariti še novost po novem pravilniku o delovni knjižici (izdanem v letu 1984), po kateri se delavcu vroči delovna knjižica, ko mu preneha delovno razmerje, delavcu, ki mu je izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov, pa z dnem dokončnosti odločitve o prenehanju delovnega razmerja. Kadrovski delavec, ki zaključi in delavcu izroči delovno knjižico pred dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja ali brez sklepa, prekorači svoja pooblastila in hudo krši delovne obveznosti. Opisana novost je zlasti pomembna za preprečevanje primerov izsiljevanja prenehanja delovnega razmerja oziroma „samovoljnega prenehanja”. To so primeri, ko želijo posamezniki „na hiter način” prekiniti delovno razmerje in zato enostavno ne pridejo na delo, po določenem času pa zahtevajo izdajo delovne knjižice, ali pa sicer podajo pismeno izjavo, da želijo prenehati z delom, vendar prenehajo prihajati na delo in zahtevajo delovno knjižico. Takšno ravnanje je ostalo v veliki meri posledica določil prejšnjega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, po katerih je veljalo, da je delavec podal pismeno izjavo, da želi prenehati z delom, če je prenehal prihajati na delo in se je to dalo ugotoviti iz okoliščin, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih. Opisanega prenehanja delovnega razmerja zakon o delovnih razmerjih in naši samoupravni splošni akti ne poznajo več. Delavec, ki želi prenehati z delom, mora to pravočasno in predčasno ter pismeno sporočiti komisiji za delovna razmerja v svoji TOZD oziroma DSSD in počakati njeno dokončno odločitev, pri tem pa ostati na delu toliko časa, kot je določeno URiRJEV OBJEKTIV „KATRCA” — TAKSI Integral TOZD Faksi preizkuša „katrce” kot taksije. S prvimi vozili naj bi ocenili spretnost, okretnost teh „malih” taksijev v gostem ljubljanskem prometu. Z večjo ekonomičnostjo vozil R 4 in večjo okretnostjo, kar v Integralu „katri” pripisujejo v plus, naj bi nov model taksija pocenil tovrstni promet. s pravilnikom o delovnih razmerjih („odpovedni rok”). Če tega ne stori in preneha prihajati na delo ali samovoljno zapusti delo v „odpovednem roku”, krši delovne obveznosti inje potrebno začeti disciplinski postopek. Brez dokončnega sklepa disciplinske komisije o prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov se delavcu, ki neopravičeno ne prihaja na delo, ne more in ne sme izdati delovna knjižica, za disciplinski postopek, izdajo disciplinskega sklepa in prenehanja delovnega razmerja pa velja vse, kar je bilo že opisano. POPRAVEK V 8. številki Kurirja, ki je izšla 22. maja 1984, nam jo je neljubo zagodel „tiskarski škrat” in povzročil na ta račun vrsto neumestnih in neokusnih komentarjev, zlasti izven IMV, celo v delegatski skupščini. Pri tabelaričehm prikazovanju podatkov o povprečnem neto osebnem dohodku na delavca v obdobju januar — marec 1984 nam je „škrat” pripisal kar precejšnjo vsoto 22.521 din, kar je znatno več kot v resnici. Povprečni neto osebni dohodek na delavca je dejansko znašal v tem obdobju le 16.521 din! Gašenje požara v lakirnici V okviru vsakoletne akcije NNNP je štab civilne zaščite organiziral prikaz celotnega sistema gašenja požara v lakirnici karoserij TOZD Proizvodnja avtomobilov. Namen vaje je bil preverjanje in prikaz sistemov gašenja požarov v lakirnici, za katero vemo, da je možnost požara največja. Na vaji, kamor so bili vabljeni vsi direktorji TOZD, DO in člani KPO, naj bi se vodilni delavci seznanili s požarnovarnostnimi ukrepi. Zal ne moremo brez kritike, udeležba na dobro pripravljeni vaji je bila dokaj skromna, saj se je udeležilo le 10% povabljenih. Vaja je bila sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V sejni sobi EDO RI je prisotnim predstavil požarnovarnostne naprave sprinhkler Leopold Ribič, Emil Moravec je pojasnil delovanje le- tega, Mihal Horvat organizacijo gašenja požara v lakirnici in Ivan Tovšak organizacijo civilne zaščite v TOZD in DSSD SOZD IMV s sedežem v Novem mestu. Ob primeru požara je uporabnih, glede na obseg, pet sistemov gašenja. Ob manjših požarih naj bi prvi posredovali delavci, zaposleni v lakirnici, ki so za to usposobljeni in to tudi dolžni storiti po zakonu o varstvu pri delu. Drug način so avtomatski sistemi za gašenje požarov, v lakirnici sta dva; sprinhkler in CO, sistem. Naslednja, ki se vključi v gašenja požara, je poklicna gasilska enota IMV, v pomoč ji prihitijo prostovoljne enote iz proizvodenj. In kot peti, ob večjih požarih in ob signalu gorenja, prihitijo na pomoč gasilci zavoda za požarno varnost in ostala novomeška industrijska gasilska društva. Ob teoretičnem delu je bil za prisotne nedvoumno zanimiv in poučen praktični del vaje, kjer je bil aktiviran sprinkhler sistem in delovanje le-tega ob nastanku požara. Aktivirane pa so bile tudi gasilske enote, s predpostavko: požar v kabini linije reparaturnega laka. Ob sprožitvi sirene, kije opozarjala na požar, so prvi prihiteli na kraj dogajanja gasilci poklicne gasilske enote IMV, v pomoč so jim prihitele prostovoljne enote (sestavljene iz članov IGD, CZ in delavcev) ter gasilci Zavoda za požarno varnost Novo mesto. Napad, kot imenujejo gašenje ognja gasilci, je bil izvršen s kombiniranimi gasilskimi vozili in z uporabo osebne zaščitne opreme, azbestnih, na ogenj odpornih oblek, dihalnih aparatov. Požar je bil hitro pogašen, a, kot je dejal predsednik IGD IMV in načelnik štaba CZ Vlado Bahč, je vrhunska tehnika ob pomanjkanju ljudi nema. Gasilci zavoda za požarno varnost so opazovalcem vaje predstavili tudi najsodobnejše gasilsko vozilo RW 2 — magi-rus, ki pomeni vrhunec tehnike za tehnično reševanje ob primeru nezgod v industriji in prometu. Ob zaključku vaje so udeleženci vajo ocenili kot uspešno, vendar pa poudarili, da nikakor ne smemo biti zadovoljni s trenutnim stanjem ter da so nujne korenite spremembe v organizaciji gasilske službe. Ne gre čakati plamenov, ki bi » V praktičnem delu vaje so svojo spretnost in usposobljenost prikazali gasilci. Žal se je zanimivega in koristnega predavanja udeležiloTe malo povabljencev. nas lahko katastrofalno oškodovali, ukrepi so nujni takoj. Tako je nujno razrešiti in razmejiti vprašanje čuvajske in gasilske službe, ki se nikakor ne moreta enačiti. Nujno potrebno je postaviti ustrezno strokovno tehnično požarno-varstveno funkcijo, saj danes naši poklicni gasilci v tej organizaciji izgubljajo svojo funkcijo in postajajo vratarji. Neodpustno je tudi dejstvo, da imamo strokovnjaka za gašenje, ki mu v naši novi organizaciji nismo mogli ali znali najti prostor v novi reorganizaciji. Kako pomemben v takšnih primerih pa je ravno človeški faktor in njegova strokovna usposobljenost, pa je pokazala tudi vaja, in upamo, da nas o tem ne bo moral prepričati požar. KORDINACIJSKI KOMITE za SLO in DS SOZD IMV Komite za SLO in DS DO tovarna avtomobilov Komite za SLO in DS DO Adria tovarna prikolic Komite za SLO in Komite za DS DO Storitve DS EDO RI Odbor za SLO in DS DS SD Štab CZ TOZD - DS SI V Novem mestu Tov. Ribič , vodja lakirnice v TOZD PA, je prisotne seznanil z delovanjem sistema sprinhkler. Druga plat medalje ___________*-------------------- Organizirano nad probleme v družbeni prehrani Ko smo se v prejšnjem Kurirju obregnili ob nekatere probleme v družbeni prehra'ni, ’ točneje, ob nepravilnosti pri razdeljevanju in planiranju tople malice za delavce v starem delu tovarne, smo naleteli na odločno zahtevo, naj se pogovorimo tudi o problemih, o katerih delavci v vlogi (ne)zadovoljnega porabnika običajno ne razmišljamo. Gre namreč za to, da se strokovne službe, ki se ukvarjajo z organiziranjem družbene prehrane v IMV (vemo, da se te po novi organiziranosti nahajajo v DSSD DO Storitve), kljub bistvenim pozitivnim premikom soočajo s številnimi problemi, katerim same ne morejo kljubovati. V zadnjem času je bilo veliko storjenega pri izboljšanju pogojev za delo delavcev v družbeni prehrani, predvsem pa pri boljšem organiziranju in, ne nazadnje, tudi pri kulti-vizaciji prehrane. Pisali smo že o prenovljeni jedilnici v starem delu tovarne (za delavce TOZD Proizvodnja prikolic, Commerce, DSSD SOZD in še nekatere), ki daje možnosti za kulturno uživanje malice. Vodstvo DO Storitve si veliko prizadeva, da bi čimprej (končno) odprli tudi jedilnico II v TOZD Proizvodnja avtomobilov, kar je pogoj za kakršnokoli izboljšave pri razdeljevanju malice, pri čemer sedanjih razmer sploh ne gre komentirati. Tudi kvaliteta obrokov je, z občasnimi izjemami, na zadovoljivi ravni. Čeprav nekateri radi potožijo, da je na primer premalo mesa v obroku, pa morajo vedeti, da primerjave z drugimi delovnimi organizacijami kažejo prav nasprotno. O tem je tekla beseda na pogovoru, ki sta ga kot odmev na uvodoma omenjeni članek sklicali vods?vi DO Storitve in DSSD SOZD, sodelovali pa so tudi odgovorni delavci iz družbene prehrane, predstavniki sindikalnih organizacij v tem delu tovarne in še nekateri, ki jih ta problematika zanima. Živahno razpravo so strnili v dogovor, da bo strokovna služba pripravila celovito analizo problematike družbene prehrane v IMV s predlogi, ki bo po poprejšnji strokovni obravnavi podana v javno raz- pravo in odločanje 'ha ravni samoupravnih organov. Upati je, da bomo na ta način odgovorneje reševali problematiko, katere pomen ne gre podcenjevati, saj so si že zdavnaj pred nami izmislili tisto o ljubezni in želodcu, praznih Žakljih in še kaj. Ne moremo, da ne bi omenili še nekaj pikrih, ki so upravičeno letele na vse nas, na razmere v celoti. Tako je na primer skrajno neprijetna ugotovitev, da so med nami l judje, ki kradejo jedilni pribor (!). Samo v februarju je zmanjkalo kar 280 nožev boljše kvalitete in le kakih 30 aluminijastih. Očitno je, da so se nekateri že dobro oskrbeli z vilicami, žlicami in celo s skodelicami, ker teh ne zmanjkuje toliko kot prej. Krajo se da zmanjšati z boljšo organiziranostjo (na primer z osebnim vračanjem pladnja z jedilnim priborom ob izhodu iz jedilnice), čeprav ne bi bile odveč tudi bolj „klasične” metode. Verjeti je namreč, da bi bilo teh kraj manj, če bi koga izmed zbiralcev zalotili pri delu ter njegov podvig zabeležili s polnim imenom tudi v Kurirju. Kruha pri naših malicah nikdar ne manjka, vendar imajo nekateri med nami prav neverjeten tek. Razdeljevalke malice vedo povedati, da je v tovarni prikolic možakar, ki se dnevno založi s količino kruha, ki ne bi šla v navadno vrečko. Zanimanje nejevernih razdeljavalk po njegovem zdravem apetitu običajno zavrne z godrnjanjem. Njegov dietetični kolega, ki zahaja v jedilnico tovarne avtomobilov, je po poklicu inženir, zato svojega obnašanja ne komentira z godrnjanjem, ker je pač izvišen. Oba pa še kar, kljub opozorilom, družno z desetinami somišljenikov iznašata količine kruha, ki bi jih brez tvorne pomoči prašičkov ali kurjega rodu težko pospravila. Ni kaj, dober recept, kako iz kruha narediš meso. Našega kolektiva ni nikdar krasila pretirana točnost, niti v poslovnem niti ^ v disciplinskem smislu. Častna in redka izjema pa so prihodi na toplo malico. Čeprav že desetletja velja časovni razpored prihodov posameznih orga- nizacijskih enot na malico, so naši vrli režijci vedno v prvih vrstah, večina že ob pol devetih, devetih..., le redki pa ob pol desetih, ko se sicer prične čas malice za delavce v režijskih službah. Pravijo, da zaradi tega, ker je malica slabo planirana in je večkrat ob pol desetih zmanjka. Že res, toda kako naj ljudje v družbeni prehrani točneje planirajo, če so simpatije velike večine na strani kotletov, medtem ko nas naslednjega dne ričet močno pogreša. Problem baje še kar uspešno rešuje tov. Vardijano-va po lashi „šac” metodi, ker druge itak ni. Zadeva se pa zelo zaplete in tudi njen planski sistem odpove, če kdo v vodstvu proizvodnje pozabi sporočiti, da naslednjega dne ne bo delalo 135 delavcev. Tisti, ki so delali, so bili presenečeni nad presenetljivo obilno porcijo pečenih rib, katerih največji del pa je le šel vnemar, kajti še ni dokazano, da se kure in prašički navdušujejo nad ribjim mesom. Vemo pa, da postana riba ni zdrava. Verjeli ali ne, v IMV v Novem mestu imamo, reci in piši, trinajst razdelilnih mest za malico, da o odnašanju pladnjev v pisarniške prostore sploh ne govorimo. Prevažanje malice iz centralne kuhinje do razdelilnic poteka sicer načrtno, žal pa praviloma ni moč pravočasno posredovati, če kje zmanjka tople malice, drugje pa morda ostaja. Ne moremo si provoščiti dežurnega vozila, za prenašanja pa ni niti ljudi niti časa. Mnogi so mnenja, da bi z uvedbo drugega menuja odpravili del problemov pri planiranju malice in tudi zanimanje delavcev za toplo malico bi se povečalo v škodo hladne malice, ki je vsestransko problematična. Osupljiv je podatek, da je potrošnja mesa za hladno malico neprimerno večja kot za toplo. Ne gre posebej poudarjati, da je hladna malica zasilna rešitev in da jo je potrebno omejevati na najmanjšo mero, vendar ima včasih nekatere prednosti Za več blokov se da dobiti spodoben kos suhomesnatega izdelka, ki kar prav pride za malico v vinogradu ali na zasebnem gradbišču. Kakšna je pa naša učinkovitost ob praznem želodcu, je posebno vprašanje. To sicer ne velja za tiste, ki svojo energijo obnavljajo v Kmetijski zadrugi, Mercatorju, pri Kosu in še marsikje. Se marsikaj je bilo povedanega v omenjenem pogovoru m težko se je iznebiti vtisa, da precej zadev na tem področju nimamo urejenih zaradi neusklajenosti prizadevanj, neodgovornosti in nediscipliniranosti. Od tod tudi upravičena jeza tistih, ki grajajo našo prehrano med delom, in enako upravičeno užaljenost večine tistih, ki pri njenem izvajanju neposredno delajo. Očitno je, da je edino smotrno energijo ene in druge strani usmeriti k skupnemu cilju, s tem da vsak dosledno spoštuje dogovore in odgovarja za eventuelno nedoslednost. V nasprotnem bo marsikaj od vsega tistega, o čemer smo se večkrat dogovarjali, izzvenelo v prazno — v škodo vseh nas. SOZDIMV DO Tovarna avtomobilov TOZD COMMERCE OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE — tajnice direktorja TOZD Pogoji: — končana srednja šola ustrezne smeri, — sposobnosti komuniciranja in lastne organizacije dela, — 3 leta delovnih izkušenj. Podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi TOZD COMMERCE, kjer vložite tudi pismene vloge. SOZDIMV DO TOVARNA AVTOMOBILOV Kadvosko-splošni sektor RAZPIS ODDELEK ZA OSVAJANJE PROIZVODNJE Zap. št. Naziv delokroga št. izvrš. šifra del in nalog naziv del in nalog točk po katalogu ■j Vodja oddelka za profzvolfnje 1 08 07 10 vodenje oddelka 1045 Kandidat mora poleg pogojev, ki jih določajo zakon, družbeni dogovor in samoupravni sporazum, izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka ali višja izobrazba tehnične smeri in najmanj 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje enega od svetovnih jezikov, organizacijske sposobnosti. 2. Strokovni sod. 06 „ 70 £& visoko zah,. 915 l. spec. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: dipl. inž. strojništva ali inž. strojništva, pasivno znanje enega od svetovnih jezikov (zaželena francoščina), več let delovnih izkušenj v industrijski proizvodnji. Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v KSS DO Tovarna avtomobilov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. SOZDIMV DO STORITVE TOZD Tehnoservis vabi k sodelovanju inženirja strojništva ali strojnega tehnika z delovnimi izkušnjami na področju kontrole kvalitete. Pismene prijave za razporeditev zainteresiranih sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba DO Storitve, kjer dobite podrobnejše informacije osebno ali po telefonu 24-888, int. 21. KOMENTAR JOŠKA PODGURSKEGA Jošk: Zdravo Lojzk! A s kej vidu pisarnške, kaku so ŠvicaI na traku? Lojzk: Ja, ja — garal so, da so b li usi mokr. Jožk: So ja. Veš, da me je kr strah, da mi bo mojstr normo dvignu zdej. Lojzk: Zakuga pa? Jošk: Ja, k ne vejš, d je Andrej, tist z nabave, delou, d je normo še presegu. ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata in strica se zahvaljujeva OOS RI za izrečena sožalja in podarjeni venec. HLAVATY ZAGORKA KRANJC BARBARA INTERNI RAZPIS! V skladu s 33. členom zakona o usmerjenem izobraževanju in ugotovljenih potreb v SOZD IMV objavljamo interni razpis prostih štipendij za pridobitev strokovne izobrazbe ob in iz dela za šolsko leto 1984/85 izobraževalni program stop. zah. DO TA DO Adria Caravan DO Storitve EDO RI DSSD tozd PA COM DS IMV 2 l>l> BR ČR Ml ŠT ŠM Sl! DS THS TR DS a) ob delu — obdelovalec kovin II. 30 — oblikovalec kovin IV. 20 — preoblikovalec IV. I0 — obratni strojni tehnik v. 2 4 1 1 1 1 — inž. strojništva VI. 2 2 4 — dipl. inž. strojništva VII. I 2 4 1 4 — obdelovalec lesa II. 5 20 5 3 — inž. lesarstva VI. III 1* II — ekonomist VI. 1 1 1 1 4 — dipl. ekonomist VII. 1 2 2 1 6 — organizator dela VI. 4 — organizator dela VII. I — industrijska šivilija II. 10 — inž. elektro VI. 2 — dipl. inž. varstva pri delu Vil. 1 b) iz dela — poklicni gasilec — dipl. inž. strojništva VII. 1 1 V primeru da se prijavi i več kandidatov, kot je razpisanih mest, veljajo naslednja prednostna merila: — delavec že opravlja dela in naloge, za katere nima ustrezne izobrazbe; — uspešnost opravljanja del in nalog; — ustreznejši letnik in uspeh; — ustreznejše psihofizične lastnosti kandidata; — družbenopolitične aktivnosti in angažiranost delavcev v procesu samoupravljanja. Prijave na razpis se zbirajo v izobraževalnem centru na posebnem obrazcu, ki ga dobite v kadrovskem oddelku TOZD ali v izobraževalnem centru. Prijavo je potrebno oddati do 15. 7. 1984 Izobraževalni center ZAHVALA Za izkazano denarno pomoč se zahvaljujem OOS in sodelavcem TOZD Proizvodnja avtomobilov — lakirnica ob smrti očeta Murgelj Alojza. PO V ŠE MARIJA lakirnica TOZD PA IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 5500’izvodih — Ureja uredniški odbor:Zvonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: Tiskarna Novo mesto.