Ixhsjs vuk dan raseo nedelj ia prasnlkbv. Issued dally except Sunday« and Hollidays. PROSVETA LETO—-YEAR XXIII. Cena UaU je »6.00 QLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnllkl prostori: 2667 S. Lawndala Ave. Office of Publication: 2667 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 Z»Ur«4 m mini ikn Mtur Jftnuary M. ISIS, M Um »mt-«tttm al Ohl MO», auk. uixWr th« Act of Camgrm» of UaKli I. III». __CMrago, III., četrtek, 13. marci (March 13), 1930, ^riBeneefSinliuITar^^^ ,1 «i for la*ScS!ir7i5!'Tr^ro^ on JunTTTTnT Subscription ftf.OO Yearly STEV.—NUMBER 61 Uporniiki duh prevliduje m rudarski konvenciji Delegatje iz raznih diatriktov bičajo Lewisa.—Velika nezadovoljnost illinoiskih rudarjev m Fishwickovo administracijo. —Zahteva za skrajšanje de-lovnika in socialno zakonodajo Springfield, 111. — (Izvirno Prosveti).—Drugi dan reorgani-zacijske konvencije upornih rudarjev je bil značilen radi treh stvari v ospredju. Na prvem mestu je izvajanje raznih delegatov iz porušenih distriktov, da je Lewis v prvi vrsti odgovoren za propast unije, na drugem je nezadovoljstvo illinoiskih rudarjev s sedanjo distriktno administracijo in na tretjem so njeni konstruktivni in daiekosežni zaključki. Vrhu vsega tega je konvencija pokazala veliko vitalnost novega gibanja. Takoj po otvoritvi tretje seje se je zopet pojavila glavna značilnost springfieldske konvencije. ki je uporniški duh delegacije in velika nezadovoljnost z vsemi voditelji rudarske unije. Sprožena je bila zahteva, da konvencija izvoli svojega tajnika, kar je pomenilo, da Walter Nesbit, tajnik illinoiskih rudarjev, ki je bil po reorganizacij-skem odboru določen kot kon-venčni tajnik, dobi nezaupnico. Med vročo atmosfero je bil v tem smislu tudi sprejet predlog z veliko večino. Ker sta radi te atmosfere Odklonila kandidaturo John Walker in Powers Hap-good, in ker je več razsodnejših delegatov svarilo v govorih delegate pred ekstremnimi ten-flencaani' naapaašal jalo na najvažnejše vprašanje, ki je reorganizacija Unije in potreba harmoničnega razpoloženja. je bil sprejet skoraj soglasno predlog, da se Nesbitu da zaupnica. S tem pa vprašanje konflikta med članstvom in voditelji illinoiskih rudarjev ni bilo rešeno. Prišlo je ponovno na površje pri poročilu odbora za resolucije, ki je priporočal za vrtenje resoluciji' par krajevnih unij, v kateri je bila zahteva, da ta konvencija odstavi ne le Lewisovo maši-no, temveč tudi vse dlatriktne odbornike. Stališče odbora je bilo. da je konvencija Lewlsa in njegove "henčmene" ie odstavila na prvi seji in da glede no-'i""anjih zadev posameznega distrikta mednarodna konvencija nima moči se vmešavati v nje. Ako članstvo posameznega distrikta, v tem slučaju illinoi-yki rudarji, ni zadovoljno z od-Wniki ali pa s kakim drugim "«»t ran jih vprašanjem, je edino «liiM>tvo przadetega distrikta komp«'tentno reševati svoje pro-'»ie. Ako t>i ae mednarodna kon\enclja vmešavala v notra-»I«' distriktne zadeve, bi s tem "dojila avtokracijo lewisfema. kuzija o tem vprašanju je tujala skoraj dve uri in končno J« i»ilo sprejeto priporočilo od '"»n«. da se resolucija ne sprej-r"< in da se cela stvar prepusti 111 " »ihkim rudarjem. Značilno i " t< j diskuzijl je bilo to, da so v illinoiskl delegat je, ki so ime-1 *«esedo, zahtevali—nekateri v tonu, drugI bolj prev-'Wn<>—da se mora pomesti tu-(il v dintriktnl organizaciji. (JU-de Leuriaa In lewlslzma Js dvomljivo, ako Je bila še kdaj k* «a o«eba. gotovo ps ne delavci • uiitelj, v hujšem ognju krl-l'k« in obsojanja kot Je bil Le-in njegova administracija. je bila v tem. da so d, legatje iz raznih razpad !,h distriktov in tudi if IlHnoisa {"" i^rv«lovaU. s kako taktiko Je J-^is 7rušil organizacijo, '»hijske voditelje, katerih zna-i,r">«t je bila v tem. da so bili ^ hrbtenica, je teroriziral. ds fnu nledill pri taktiki "no ^ k ward step." Distriktni od-w j« tri mesece po pričetku zadnje fatalne stavke sprevidel, da je potrebna revizija mezdne lestvice v svrho ohranitve unije v Ohiu. Ko je šel odbor s to zadevo pred Lewiaa, se ni noben izmed uradnikov, razenl Oral Daughertyja, subdiatriktnega predsednika, upal pred njim nastopiti s to zahtevo. Upadel jim je pogum. Ko je bila sklenjena sedanja pogodba med illinoiskimi rudarji in operatorji, se je Lewis pred mezdnim odborom izrazil, da je pogodba najboljša in Članom čestital. Nekaj mesecev pozneje je pa voditelje pričel napadati, češ, da so izdali Jllinoiake rudarje in da bi bili rudarji lahko dobili boljšo pogodbo. Razni člani tega odbora so izjavili, da je bil Lewis še za večje znižanje kot ga pogodba določa. Rudarje v Indiani je naščuval potom svoj&h "organizatorjev" proti illinoiakim rudarjem. Med njimi seje seme sovraštva s tem, da je med nje zanesel domnevanje, da so illlnoiski rudarji krivi, ako nimajo večje plače in boljših delovnih razmer v Indiani. Pri tem delu mu tudi pomagajo distriktni uradniki, ki so se Lewisu prodali z dušo in telesom. Bodisi radi svoje stupidnosti ali radi kakega drugega namena je uničil distrikt št. 21, ki vključuje Texas, Oklahomo in Arkansas. Ko se je pričela zadnja splošna stavka, je Lewis zaplenil blagajno tega distrikta in vzel čarter. Na mesto distriktnih u-radnikov je postavil John P. _«ftiita in nekaj drugih "hsnč- in «P**^SPrSTio' docelkilftOm Vsako sled organizacije. Naštelo bi se lahko še mnogo drugih obtožb, ki so jih podali delegatje. Na primer tajnik tega distrikta je bil odstavljen, ker je bil pošteni Sprejetih je bilo več resolucij, kl so velikega pomena za novo gibanje. Sprejete ao bile resolucije za starostno pokojnino, za vladno brezposelnostno podporo, proti otroškemu delu ln za šeat ur dela na dan ln pet dni na teden za rudarje. Zadnja zahteva je bila sicer sprejeta že pred več lati, a Lewis je bil prezaposlen pri razbijanju organizacije in nI imel časa, da bi delal za izboljšanje članskega položs-ja in njlhovfh družin. Sprejeta je bila tudi nova, oziroma prvotna izjava, ki pravi, da so rudarji upravičeni do polne socialne vrednosti svojega dela. Zadnja konvencija je to točko črtala, ker je bila "preveč radikalna." Iz Dyneas, Wyo., je prišlo še eno brzojavno poročilo, ds je kompanijs zagrozila, da bo odpovedala v svoji prodajalni ves kredit rudsrjem, ako takoj ne odpokličejo svojega delegata, Huston Martina. Grožnja je pad-la na gluha ušesa. Konvenciji je bilo tudi poročeno, da je Van Bitner, Lewlsov "henčman," pri-peljsl iz zapadnega dela Vlrgi-nije 73 "delegatov" na Lewisovo konvencijo, ki ne vrši v Indi-anspolisu. Tem delegstom je Lewis plačal vozne stroške in jim obljubil po deset dolarjev dnev-nice. Unija Ims v West Vlrginlji deset člsnov. To pokazuje, na Vkšen način je Lewie prišel do Velike delegacije, kl mu aplav-dira. Med bolj poučenimi krogi vlada tukaj mnenje, da Je Lewis prejel večjo vsoto od jeklarske-ga trusta in drugih protlunlj-skih operatorjev. Na apringfleldski konvenciji Je okrog 460 delegatov, namreč takih, ki reprezentlrajo krsjev }• Kini je in ne ssmo 310 kot Je bilo včeraj v Prosvetl poročeno. Konvencije Je tudi sprejeis toč ko, ki zabranjuje osebam, kl no člani dualne unije, kuklukskla-nov. komunistične stranke In butiegarjem biti člen nove rudarska unij«. "Berač" umrl in zapustil $28,000 New York—Jakob Frankel je bil tako "reven," da mu je Abraham Sirotaa dajal celih petnajat let brezplačno sobo v svojem tenementnem stanovanju. Frankel se je vlačil po ceetah ves razcapan ln prinašal domov milodare. Zadnjo nedeljo je umrl v starosti 65 let. Ko so odprli njegove kov. Cege v sobi, so našli hranilne knjižice, ki izkazujejo $28,-000 v prihrankih. Sirotaa bo zdaj tožil za stanarino za vseh 15 let. Konflikt v haitski krizi Ameriški diktator nasprotuje priporočilu Hooverjeve komi- sije _ Washington, D. C, — Med Hooverjevo haitsko komisijo in generalom Russellom, ameriškim visokim komisarjem, ki s svoji-mi pomorščaki vlada na Haitiju v imenu Združenih držav, je nastal oster konflikt. Komisija, katero je poslal predsednik Hoo-ver na otok, da preišče situacijo, je priporočila predsedniku, da ameriške Čete odidejo domov in da se imenuje "nevtralen in nepolitičen" provizoričen predsednik, ki naj prevzame režim po 16. maju, ko poteče doba sedanjega haitskega predsednika Borna. Provizorična vlada naj potem vodi volitve novega predsednika. General Russell pa priporoča Hooverju, da čete ostanejo ln da se Haitičanom naloži prohibici-ja. Haitski predsednik Borno je tudi proti priporočilu komisij« ln Združenih 4J**vah, Ta cerkvena podpis*, ameriškega diktatorja. | korporaoija ja ifAla v prešlem > U«... ei iSD Dvs jugoslovanska veješka le- Kriza aa motorični konfaraaai v London Francija hoče imeti nov pakt, toda Amerika j« proti l^ondon, 12. marca. — Konferenca petih pqjnorskih sil je zajadrala na kled, na katerih ji preti nevarnoat. Krizo je povzročila Francija, ki' zahteva nov pakt. ki naj bo dodatek k mor-naričnl pogodbi. 'V tem paktu naj bi bila garancija Anglije in Združenih držav, da ji prideta na pomoč v slučaju, da je napadena od katerekoli druge evropske sile ali skupine sil. Ako Francija dobi te garancije, tedaj je pri volji zmanjžatl svojo bojno mornarico. Ameriška delegacija je privatno povedala ' Briandu — ki zdaj vodi francosko delegacijo — da Amerika n« podpiše nob*?-nih garancij ln n« mara nobenega pakta, pa čeprav se konferenca razdere radi t«ga. Vsa znamenja kažejo, da sporazuma še ne bo tako kmalu. Križarska vojna proti sovjotski vladi Cerkvene organizacije so as združile a kapitalističnimi interesi aa boj proti aovjetom. — Cerkveno pomožen je so Je pomnožilo za dva milijardi dolarjev v prošlsm desetletju New Yortt. —' (F. P.)—"Wall 3treet Journal", glasilo ameriških plutokratov, prinaša v svo-li zadnji Izdaji zanimivo poročilo o dohodkih ln pr^niženju Trinity Church korpor*cije, ki je najbogatejša carkvjnu občina v letu $1,4«,840 dohodkov in njeno premoŽenje j« vradno čez sedemnajst milijonov dolarjev Toda vse to je le drobtinica imetja, ki ga poseduje episkopalna ¿erkev in druge v Ameriki. Ako upoštevamo bogastvo cerkvenih organizacij v Ameriki, prav lahko razumemo, zakaj ar je epiakopalni škof Manning pridružil katoliškim ln židovskim zerkvenim organizacijam v boju proti Sovjetski uniji. Križarska vojna, kl so Jo napovedale tr organizacije, Je obenem vojna kapitalizma proti socialistični vladi. Papež in Akof Manning, ki vodita vojno, n« rsprezentl-rata samo najbogatejši cerkveni organizaciji na avetu. temveč tudi interese svetovnega kapitalizma. Cerkveno premoženje v Ameriki je od I. 1916 narantlo od $1,-876,600,000 na $3,842,600,000. Od vsega tega liogastva cerkvene organizacije ne plačajo niti centa davka. V teh Številkah niso uključene razne denarne u* stanove za vzdrževanje misijonarjev v tujih državah In ftole. V penzljskem skladu protesten-tovske eplskopalne cerkve Je sedaj okrog $26,000,000. Sklad u-pravlja J. P. Morgan. Večins kapitala Jc vložena v železnice in pri Standard Oll To. Vse to kaže in pojasnjuje, zakaj so se ameriške cerkvene organizacije vrgle z vso ailo na pro|>egsndn proti sovjstski vladi. Žarki o/^ravljajo slaboumno«! otrok Dunaj, 12. marca.—Dr. WoK-gang Wieser naznsnjs, ds Je odkril proces zdravljenja z Roeiit-genovimi Žsrkl alsboumnih o-trok. Proces vpliva ns idiotske otroke, da lahko razvijejo normalno razumnost. PoskuAnje so bile izvršene v r» kem zavodu zs slaboumne otroke. Ženske aevzemajo moška dels Asheville. Tenn. — Kuka Rayon Co. je pričela uvajati nov aistem v svoji tovarni a tem, de odpušča delavce in na njihovs talcs ubita mesta nastsvlja delavke, kl so Belgrad. 12. marca. — Dvs pripravljen« deleti ss nizko ms-vojsšks pilota sta se včeraj ubi- zdo. Podjetje aaposljuje nad dvs le. ko j« njuno letalo padlo t tieoč delavcev, od katerih j« se* plamenu iz višine 900 čevljev pri daj že vsč kot polovice Ženak In Mostarju. otrok. NASKOK M DELAVSKO VLADO V ARGLIJI Kombinacija torijev in liberalcev v zbornici hoče poraziti premogovni zakon. Odločilni moment je danes London. 12. marca. — Mac Donaldova delavska vlada morda pade jutri, ko bo zbornica glasovala o vladni predlogi za reorganiziranje premogovne in-duatrije. Kriza je nastala včeraj, ko so toriji ln liberalci apra-vili akupaj osem glasov v«Čin« in sprejeli amendment k predlogi, a katerim so ovrgli važno točko novega zakona. Točka se tiče davka na domač premog v svrho subvonciranja Izvozne trgovine. Pri glasovanju je Imela vlada 274 glaaov, opozicija pa 28B2. Nato je MacDonald naznanil, da vlada ostane ali pade s premogovno predlogo v celoti. On smatra. da glasovanje o tej predlogi uključuje vprašanje zaupnica In zbornica naj o tem vprašanju glasuje v četrtek. Toriji In liberalci ao zdaj v ve-liki zadregi. Odločiti morajo, da II lahko riakirajo splošne volitve še to spomlad. Delavska vlada je prepričana, da Izide iz nove volilne bitke a pretežno veČino v zbornici. Irazplafta« klinika za bolnika aa raka v Chicaju Nakl bogatin bo financiral projekt sa dobavo as ruma proti laku It San Pnutclsca Chicago, — Dr. Andre L. Stapler, Član zdravnišksgs šta ba v bolnišnici Lake View Ho-ipital na severni strani mesta, je naznanil pred par dnevi, da je neki čikaškl kapitalist, čigar brat je umrl za rakom ln čigar ime je ie zamolčano, obljubil fi nancirati kliniko za brezplačno zdravljenje raka. Klinika bo nastanjena v omenjeni bolnišnici In prostora bo najv«č za dvajset bolnikov. Zdravljenjo, kl bo popolnoma brezplačno, s« bo vr-lilo po metodi dveh znanih sdravnikov dr. Coffeyja Iti dr. Humberja v Sari Franclacu, ki sta odkrila aerum Iz Izločevin« ovčje adrenalne žleze. Eksperimentiranje v Lake View bolnišnici bo trajalo toliko časa, dokler se ne pokaže us|x«h novega zdravila. In če ss pokaže, tedaj neimenovani fllantrop zgradi v Chicagu bolnišnico, ki Imi namenjena samo za trpin«* na raku. Kdaj odpro kliniko za eksperimentiranje, nI dr. Stapler povedal. Nov politični umor v Chicavu Chicago.-—Zadnji torek Je bilo registriranje volilcev za primarne volitve v aprilu. Vpisalo se je •novih 232,271 voliloev In volilni imenik v m«stu J« nsra-•»tel ns 1,M3,000 imen. Msd vpisovanjem je pa izbruhnila rt-vol verska bitka v 47, wardi ln rev, Willism Klaughter, zamorski pastor, Je obležal mrtev. Policija prsvl, ds Js bil ubiti pristaš Tfcompaofiove fiolltlčne ms šine. John Panpinslla js bil aretiran kol morilec. Jugoslovani predlagajo, da se car Nikolaj razglasi svetnikom Dunaj, 12. marca.—Na javnem shodu pravoslavnih Srbov v l^eekovcu, kl a« j« vršil zadnji pond«lj«k, j« bil sprejet predlog, da arbska cerkev apelira n« sveti sinod pravo-alavne cerkve, nsj proklamtra aadnjega ruskega carja Nikolaja svetnikom omenjene cerkve radi "zaslug," kl Jih Ims med Jugoslovani in pa radi mučeništva, ker ao ga boljševlki ekaekutlrall. Spre-jeta j« bila tudi resolucija, kl obsoja aovJ«t« radi protlvtr-ske kampanje v Rusiji. Lewi$ova konvencija HtrmoglavlJenl vodja rudarske unij« Ima lahko d«lo v India-napol lau Indianapolia, — "Unointrid«-seta rodna ionvsnclja" rudarake unije United Mine Workera of America, kakor se imenuje zborovanje, kl ga J« sklical John L. Lewis, t«Č« gladko kakor hoče Lewla. Zbranih je okrog tisoč Md«legatovM iz raznih krajev. Vse kaže, da j« Lewis vso t« "delegate" sam izvolil In Jim aam plačal vožnjo. Zborovanje poteka mecl Lewi-sovim rohnonjum napram upornikom, ki »borujejo v Hprlng-ficldu, lil., "delegatjo" pa ploskajo. Pripovaduj« jim o korupciji Fiahwlcka in Farrlngtona v Illinoisu, nI pa povedal, da so d«-legatja v Springfieldu že obraču» nail a temi voditelji. Prvi sklep Lawlsove konvencije Je bil, da s« ratificira ustava unij«, tako da bo Uborovanja legalno. Stara ustava Je potekla že lansko leto. Ta korak J« pa pridal prepozno. Sprlngfi«ldska konvencija je sprejela novo u-stavo 40 minut prej In a tem J« dobila legalno pravico do unij«, Koagraoaik zagovoraik starostno pokojnino Izjavil J«, d« bo podpiral akcijo, kl jo j« propagiral pokojni Dargar * Washington, D. C. — (F. P.) — Kapublikanski kongresnik Stafford iz Milwaukoejs, kl Je nasledil pokojnega soc. kongres-nika HergerJa, je te dni izjavil poročevslcu Federslizlrsnegs tiska, da bo zagovarjal predlogo za federalno starostno pokojnino, da so tako podžge državne legislature, da s^ tudi one zavzamejo zs stvar. Stafford J« s tem immJiitI dslo pokojnega Her> g<*rja, ki js dvakrat predložil predlogo ss starostno |M»koJnino v nižji /.Ijomirl kongresa. "Oskrba starih »lelsvcev Je postala javna zsdevs", J« «Hal Stafford, "In Js z s« fxipolnoms Ntrinjsm g zagovorniki stsrost-ns iMikoJnine In Jih bom podpiral. <;isvne vzroke sedsnje vs-like brezposelnosti Je nsjtl v taktiki delodajalcev, kl odpuščsjo delavca, ki so pustili svoje mlade sile v industrljsh". SOCIALNA ZAKONODAJA RA JIMSEPA tireen govoril v prilog sprejetja (»dškodninskega zakona pred člani državno legislature Jackson, Miss, — (F. P.) — William Gr««n. predsednik A-meriške delavske fMeracije, ju bil povabljen, du nagovori članu državne zbornice Missit^jppija. Povabilo je aprejel in govoril j« v obeh zbornicah o potrebi apre-jotja državnega odškodnlnakega zakona. Ta država je ena izmod petih v ameriški Uniji, ki še ni-majo odškodninske postave. tj resno v govor je bil še precej naVdušeno aplavdiran, dokler se ni dotaknil predmeta o socialni legislaciji. Komaj pa j« sprožil vprašanje, je že prišel odmev od strani državnega senatorja Bar-Iowa. kl predstavlja pravi tip na-zadn/aštva v južnih državah. Barlow je ugovarjal Greenu, čeA, da a svojo propagando v prilog 'državne odškodninske postav«. I* igra v rok« bogatim korporaci-|jnm in zavarovalnim družbam, ki skušajo br«mo odgovornosti sa poškodb« delavcev naložiti na pleča davkoplačevalcev, I leda dela rakih «kijev v Phils dslphljl Philadelphia. Ps. — Radi stav-ka v tekstilni tovsml js nsrs-stls splošns beda v severnem dolu mesta, ki Je sedež lekatlln«- Industrij«. V sled stavke je prize drtih več kot dva tisoč delavukih družin In dobrodelne orgsfflzari»| je so preobložene s prošnjami za pomoč. V zvezi s tem J« zanimiv po Jsv stališče meščenakega časopisje, kl dosledno molči o situs elji, kot ds bi brezpoaelnoot ne obalojsls. flrivri pripomogli k pora/u na zada jak s h os to m, Mass.—-Unijski brivci ao veliko pripomogli, da Je bil pri volitvah v Coolidgevem dis-trjktu, kl as Js amstrsl zs trd« msko repuMiksnsk« strsnke, poražen nezednjsškl kandidat zs kongraaniks, zs ksterega so šl« v boj vas sile pristašev staro-g.irdnikov republikanak« strsnke. Brivci so rszatsvill v svojih delavnicah letake, kl so opl-aovall rekord nszsdnjsškega kandidata i ozirom na njsgov« protidetavske sktivnostl. Prvič v zgodoviai distrikta se je zgodilo, ds je bil republlksnsc poražen pri volitvsh. Trnst oloktriks skriva profila Eksperti manipulirajo a števil. kaml, da aa truet iaogne do- hodninakemu davku Waahlngton, D. C. — (F. P.) — iohn M. Blckley, računski Izvedenec Fedsral Pow«r komisl-Je, je podal pred člani te komi-«ija-poročilo o preiskavi knjigovodstva pri Ohlo Powsr Co., ki Ja podružnloa elektrarsksga trusta. Bicklsy je pokazal, kako ta družba skriva avojs profite v poročilih državni komisiji, ki I-ma nadzorstvo nad Javnimi napravami v državi Ohlo. The Ohio Power Co. J« poročal« državnim avtorit«tam, da so njvni dohodki I. \WŽM znašali $L6,647,M70 pri prodaji 1,13«,-000,000 kilovatnih ur električne sil«, dočim ja zvezni računski Iz-vodenet dognal, da so dohodki znašali $18,002,4*0 za 1,127,000,-000 kilovatnih ur. To pomsni, da je elektrarsks kompsnijs prejela nail tri milijona dolsrjev vsč kot se glasi njeno |>oročllo državni komisiji. Trik Je bil Izigran, ko js produkcijo elektrik« v svoji elektrarni v VVindsorJu označila "kot «Isktričiio ailo iz drugih virov". Tako se je elektrarska kompani-Ja izognila plačitvi davkov na vsč kot tri milijone dolarjev dohodkov, ki jih je prejela od svojih odjemalcev. Ta družim zaznamuj« velikanske profite, odkar Je dobila pod svojo kontrolo devetnajst drugih neodvisnih elektrarskih kompa-nij, Njen dobiček v prošlem letu Je narastel za sto odstotkov na investicije, ki Jih Je vMlln v podjetje. Ko ae je vržilo zaslišavanje o teh manipulacijah pred zvezno trgovinsko komisijo In Je priAlo odkritje na dan, Je bila dvofa-ne napolnjena zastopnikov od National Klectric Light asociacij« In njenih dobro plačanih pravnih svetovalcev, kl ao skušali ovreči izvajanja računskega Izved« ncs. Kengroanik olimll plašč po vetru New York. — Republikanski kongrennik it države New York, kl je v prejšnjih časih vedno zagovarjal stališč«, naj amerUka vlada prizna aovjete, Je spreme-nil svoje nszore o tem vprsšs-nju, V svojem govoru v nitji zbornici kongresa Js vodil ostsr nspad proti sovjetski vlsdl In l»> Javil, ds Je ns robu bsnkrota. Njegov govor proti aovjetom as J« v glavnem nsnsšsl na poročlls o peraekuclji religij v sovjetski Rusiji In ns «ksekucije židovskih rablncev, ki se niso nikoli dila." ' Četrtek, is. marca. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT « GLASILO IN LASTNINA SLOVrWSBB XABOOKB rODPOB-MB JKOMT* <>,... mi mmà puktM M »W «MW N.iMmI b«MH S«Mr naredil.« t m ZáruUf* érU>* Ilm** cw»ra) »" «a.M m M». WW t« M Ma. ILM m «•*« M«; m Chirac I« Clem. UM « Mo. Mil M (M Ma; m MMI.« W M Huterrlptio» r.1*.« kr Um- unltm bum m chlmo») „nu cm* mao r-r. Untaa» «m omrrv fIM m f«ar. Glasovi (>n« wlMM PO 4o«»»or^ K'AssM M M «W» will Mi M ' NmU* m »-. mr »tik i IM«wi PROSVETA MST-M Hm t h lawMab Al». (»Mm«, IMmM m km ft'.k of thk k» okbatbd fl pa t um v >SI«0»lii M »ril»« okažejo sledeč i nsslovi postnih pridig, ki jih oglsšuje neka versks občins nu severni strani Chicaga: "Ali je Bog? Kdo je bil Jezus? Ali ja znsnost ubils vero? Ali lahko verjamem bibliji? Kaj Je prsv in kaj ni prsv? Ali je cer-kev fslirsla" K to t To Je vera v Ameriki,' In 1029 Ut po Kristu! Pa imajouše "guts", ds se repen-čljo glede Rusije In kriče o "nepremagljivo-nt i" religije! Ssmi niso še dane* na jasnem, kaj bi verjeli! — Ali ni zabava, če se tepec buta s pestjo i*) svojem nosu? Mussolini je velik revež. 1'kazal je Itall-jankam. da mu morajo v letu 1929 naroditi milijon novih fašistov, pa so r«»dllr stotisoč milih manj kot v letu 192*1 Ali ni to borovska smola? Toda Muaao še ni oiiu|>al. Za letos je naložil Italijankam pol milijona porodov. "Pomoai Bog i tristo svetacov." je rekel Zagrebčan. ko Je lezel na konja. Ko je teleb-nil na tla. je dejal resignirano: "Bilo je pre-više svetacov, neka jih odiazi polovica." Tako dela tudi Muaao. Neka odiazi polovica k vragu! Musso hoče zdaj. da nune in stare device širit i rs jo ta pol milijona "svetacov." Zakaj ne bi Musso nagnal nune In stare device, ki so še sposobne, naj tudi one prispevajo svoj d<-lež In teh je v Italiji kot II»!js in trave. Za-kaj pa žive? Mar niso nutk- in civilne stare device biološko žene? bila priobčena polemika dr. Vur nika glede Cankarjevega spomenika. Bila je «Milj kritika nego polemika. Dr. Vurnik je pisal, da se postavlja spomenik Cankarju samo zato, ker so ai Vrh-ničali zahoteli Imeti spomenik na Vrhniki za nekakšan ponos, da odbor na Vrhniki vodi akcijo tajno in da se spomenik misli postaviti nekam pred eno štalo in končno, da bi moral vas narod odločati, kakšen in kja se naj postavi spomenik. Vsaka kritika je dobra, ako je utvar na, odkrita in brez zavijanja. Slovenski delavci v A-meriki so prišli toliko naprej z izobrazbo, da dobro presodijo vsako polemiko sli kritiko ter pridejo hitro do rešitve, odkod polemika ali kritika prihaja. Vsem tem umetnikom moram odkrito in brez ovinkov odgovoriti tole: da njih kritika in odprta pisma na javnost ni nič drugega nego to, da so izvedeli, da so zavedni rfelavci zbraU nekaj dolarjev za Cankarjev sporne nik. In sedaj je vprašanje, kdo bo dobil to delo. Vsi tisti, ki le kaj čitajo in se zanimajo, imajo v spominu da je bil leta 1918, takoj po I-van Cankarjevi smrti, organiziran odbor v Ljubljani za Can karjev spomenik. Temu odboru je pristopilo na pomoč drama tično društvo Ivan Cankar Iz Clevelanda. Prirejen Je bil koncert in dobili so nekaj dolarjev ter jih poelali odboru v Ljubljano za Canksrjev spomenik Torej vprašam, ali je tudi odbor v LJubljani hotel postaviti Cankarju spomenik v ponos Ljub-Ijsnl? Dr. Vurnik, kje bil ta odbor od leta 1918 do leta 1928? Leti 1926 se je organizira odbor na Vrhniki, se oprijel de la ter apeliral na zavedna delav ce za prispevke v Ameriki in Jugoslaviji. Tu v Ameriki smo se zavzeli ter ¿brali nekaj dolarjev potom koncertov in prostovolj nih prispevkov za to dobro idejo in da ae stvar enkrat ras uresniči. £laš namen je bil iakren in pravičen, da naš pokojtH genij, naš učitelj pravice in resnice res dobi spomenik, pa bil na Vrhniki ali v Ljubljani, da ga bodo še dolgo let videli tisti, ki so ga pre zlrall In preganjali. In to še nI vse. Da bo naš narod spoznal našega umetnika, Je treba, da se njegove knjige, njegovi nauki širijo po vsej Jugoslaviji, da prida Cankarjev spomenik v vsako hišo. Da ne bodo slovenski kipsrj preveč pretiravali in ae tepli za to pomembno delo sedaj, ko so dolarji na Vrhniki, naj vas bls gohotno vprašam, kje ste bil poprej, dokler ni bilo nič v blagajni? Zakaj niste vzpodbujal in pisali odprta pisma sloven skemu narodu, naj pomaga nabirati prispevke in naj daruje v ta sklnd, ako ste imeli restio voljo in iskreno željo, ds se postavi spomenik Cankarju? Ako bi bili Vi to storili, potem bi bili naredili veliko delo In ako bi narod pomagal z denarjem v večji sumi, potem bi imel tudi odločilno besedo. Odbor na Vrhniki ni delal nič na akrivaj ali za kulisami. Dokaz je to, ker smo Slovenci v Ameriki čttali apel In prošnje v vseh naprednih listih — v Prosveti in Proletarcu, Enakopravnosti in Glasu naroda. Torej tu Je dovolj dokazov, da stvar nI tajna. Zakaj si torej ae ne sme uganjat burk z mrtvim umetnikom. Kakor izgleda, ste vi začeli burke, ker so prepiri med' vami, kdo bo dobil to delo, da bi zaslovel po Jugoslaviji. Malo manj polemik in critike in odprtih pisem na narod in več stvarnega dela. pomota takoj naznanite, da powms. ' Vaš sobra t in rojak brez obeh nog.—John Novak, član društva veland, Ohio. Ca Je pisal, je bila ranica, ne laž. Nihče mi ne »are očitati laži. Jaz bi lahko nekaj napisal, pa maj bo zaenkrat doati. V mojem št 6 flNPJ, 1121 E. MUi st., Cle- dopisu nisem nikogar osebno na padel, pa tudi nisem pričakoval, da me boš ti osebno napadel in Smrt člana Ambridge, Pa^—Prosim, da tudi meni odmerite košček prostora v našem cenjenem listu. Ne bom dosti omenjal delavskih razmer, ker mislim, da so povsod, kakor tudi tu, bolj slabe. Omeniti pa moram drugo stvar, namreč žalostno novico, da je 26. febr. preminul naš rojak Frank Shuster po kratki in mučni bolezni, za zaatrupljenjem krvi, v starosti 52 let. Bil je samec in zaposlen pri Amer. ridge Co. nad 20 let. Da bi bil pa mislil na kakšne prihranke, mu ni prišlo na misel. Bil pa je v dobrem stanovanju in tista družina ga je pripravila, da je bil v enem podpornem društvu, namreč v Workmen's Beneficial Union of America, Dist. No. 1, v Am-bridge, Pa. Imel je tudi zavarovalnino pri Amer. Bridge Co. za slučaj bolezni in smrti. Družina Frank Zormanova, kateri moram izreči čast in spoštovarije, ga je tudi vzela na svoj dom in preskrbela lep pogreb. Ko so prjšli pokojnikov brat, njegova hči in zet na dom omenjene družine, so vsi Imeli solzne oči, ko so videli, kako lepo je bil pripravljen ter so tudi izrekli hvalo in čast omenjeni družini, ker niso nikdar mislili, da bi bil pokojnik tako dostojno spravljen. Tu je lep zgled vsakemu. Pri stopajte k društvom in jedno-tum, ker one skrbijo za bolne In sorodnike umrlih. Kako lepo je videti, ko prihajšjo društveni bratje trumoma, da skažejo zad njo čast svojemu umrlemu so-bratu. Pogreb se je vršil dne 1. mir-ca po cerkvenem obredu, toda pokopan je bil na javnem po» kopališču Economy Cemetery Bodi mu lahka ameriška gruda. Naročnik. M i Svarilo pred agenti Kaylor, Pa. — Želim opozori^ ti Slovence in Hrvate, da ne na-* sedejo na limaniac raznim agentom, ki nabirajo delavce za Brady Bend Break kompanljo, pri kateri je stavka že od lanske spomladi. Družba skuša cfcra-tovatl tovarno že enajst mesecev, a nima sreče. Skebi priha js jo in zopet odhajajo. V tem Času je bilo že tudi veliko are-taclj radi spopadov med skebi in tudi med temi In «tavkarjl. Nedolgo od tega je zopet prišlo do pretepa in aretiranih je bilo več oseb. Med temi sta tudi Frank Dolmovič In Jože Stimac, ki sta pod varščino $300 vsak. Oba sta člana našega društva. Poleg teh sta še dva Jugoslovanu. dvs Italijana in en Amerika nec. de enkrat opoaarjam člane, da se drže proč od Kay-lorja. — John DoJmovtt. Hamttton. Oni. — Predsednik rimokatoliške svetovne organizacije Pij je pričel silno kampanjo proti proletarski Rusiji. Kaj se bo izcimilo iz tega, se še ne ve. Apelira na vse svoje agente in voharje, katerih ni malo, po celem avetu, kako na-hujskati ljudstvo, v prvi vrati versko politično, zatem pa skočiti z oboroženo silo nad nje. Rusija, se jim posmehuje, ker ve, da besede same in božji blagoslovi ne zaležejo nič, ampak sveti papa sam aebe blamira. Ce pride do oboroženega kon flikta, kdo bo šel reševat rimske-ga očeta in njegove kardinale, patri jote? Mogoče bi šel Trunk jrvi — če ni preveč zaposlen na pisanem polju. Pa njih bratci kapitalisti? Kdo bi bil še danes gripravljen reševati tistega, ki ga danes pritiska k tlom? Zadnja vojna je odprla oči tisočem n milijonom proletarcev. Vsaka vojna potrebuje le proletar-sklh žrtev ali ne? Naj pridejo enkrat na vrsto oni, ki kopičijo milijone In poverjeniki nebes in pekla! Zakaj tak strah pred proletar-cl? Jaz se jih ne bojim, pa če preplavijo celi »vet. Saj smo vsi tfkupaj nič drugega kot judje. Vsak ljnbi pravico, saj je tudi najlepša. Zakaj se je papaž boji? 8trah ga je, če pride pravica na dan. — Ker sem Že prej omenil, ida se sam blamira, naj povem samo en greh, ki vpije v nebo, nad strašno krivico, ki M sveti papa ne zmeni zanjo. Ali se je vsepravični papež ¿ele sedaj prebudil Iz dolgega sna? Kot je hodil sadnjih 12 et, da ni videl milijona Slovencev in Hrvatov, ki prenašajo trpljenj« iz dneva v noč, pa še vedno hujše so okovi. Ali so mu več prptestantovski popi, kakor njegovi katoličani? Najprej nai reši svoje, potem naj gre reševat drugam. Dokler tega ne stori, mu lahko Ruai poreko: Ti sam s*>i v sobe pljuvaš. Pometi in očisti najprej svoj prag, potem pridi Še k nam, če kaj ostane za tet Kdo krade večjo svobodo kot papež in Mussolini? Samo za sebe htevate prostost. Proletaraka Rusija izvršuje načrt, katerega f i je zapisala že ob svojem vstajenju. Italija je na laskav in hinavski način obljubljala Slovencem medu in slave. Pod MussoHnfjevo kapo se je skrivala hinavščina in papežev kelih, ki je menda že prazen in bi se rad napolnil s prole-tarsko krvjo. Jofcn is Canade. obsnl z očitki laži.l Ce bi ga zdaj izključili, po-| tem ko ste teliko let pobirali a-sesment od njega, dasi ste ve-| deli, da ni izpolnoval vaših pravil, tedaj je bilo zapisano po-1 petnoma prav, da ae vam je zahotelo njegovega denarja. Vpra-| šuješ me, če je katera jednota zastonj. To moraš sam najbolje vedeti, ker si jih poskusil. Jazi pa sem ponosen, da sem član SNPJ, ker se mi ni treba bati takih neprilik.—-i Kdaj bo belle? La Salle, IlL — V sedanjih slabih časih gotovo skoro sleherni premišljuje o prihodnosti inj se vprššuje, kdaj se razmere izboljšajo za delavce. V pred-pustni sezoni smo imeli par ma škeradnih veselic v tukajšnjem SND in se na ta način nakoliko pokratkočasiti. Dne 26. februarja sta se tukaj poročila sin u gledne Frank Mallijeve družin«; in miss Dular. Mlademu paru| želim obilo sreče v novem stanu. Mary Furar. Smrtna kernt Red Lodge, Mont.— Po šti-j rimesečni hudi bolezni je tukaj pred par dnevi preminula v silnih , bolečinah v Adama bolnici rojakinja Sophie Burkeljca, članica društva št. 81 SNPJ. V i-menu društva izrekam sorodnikom globoko sožalje! Charles Zakely, tajnik. Tnulkbsem-bunkizem Avtor "Pisanega (skisanega) polja" je pred kratkim omenil, da piše v konoščim K maki potem je pisal o "lačenbergerjih." Ker te pisane besede ni v slovarjih kranjščine, be-lokranjščine, štajerščine in prtasorščine. bo najbrž doma med koroškimi učenjaki. V latinskem slovarju je tudi ni! "Trojčki" sklepu jo, da bo to trunkovftčina. e e e V "Pisanem (skisanem) polju" čitamo tudi to: "Kdo dela politiko na Hrvaškem? Jud Kdo hoče balkansko federacijo? Jud. Kdo je gospodar v Rusiji? Jud. Kdo demonstrira v VVashingtonu, Detroitu, Chicagu, Berlinu, Madridu, Bueno« Airesu, Montevideu? Jud, Jud, Jud." — Se eno vprašanje manjka: Kdo pa-pagira judovski bunk iz starega veka? e e e Učenjak Trunk tolmači po judovskem vi. ru besedo "ustvariti" Kdor je še zaverovan v papigando starih judovskih verzov, misli, Ju ustvariti pomeni "iz nič narediti." Po neiu-dovskem, novem pojmovanju pa pomeni sploh narediti nekaj. Iz nič ni bilo nikdar nil. Trunk naj vzame na znanje, če hoče. e e e Bila je dolga klobasa o "umazanem buai-nessu". Dolga vrvica besed. Ako Človek vzame revni vdovi dober denar pod pretvezo, da bo to koristilo njenemu pokojnemu možu, dasi nič ne ve, kje je mož, ni to lep business. ♦ * • Pisec "Pisanega (skisamga) polja" tudi pravi, da je pravi napredek človeštva prišel s krščanstvom. To je mazilo za tepce, brate. Pravi napredek človeštva je priSel in še večji pride — kljub krščanstvu. Zahvala in poročile Cleveland. Ohio. — Iskreno se zahvaljujem vsem članom društev SNPJ in posameznikom prostovoljne prispevke: št. 636 — $2; št. 62^ — t2-7*: *t- 517 ~ $2: št. 39» — $2; št. 499 — 91; št. 117 — 12; št. 212 — $10; ____.______„ mmw_____ .št__ članstvo žirije toliko glavo beli št. 401 — $6.60; št 161 — $2; glede Cankarjevega apomenika? l.ets 1929 Je bil postavljen In odkrit spomenik v Ljubljsni Napoleonu, največjemu monarhlstu in militaristu. Kje je bilo član. stvo žirije s protesti in odprtimi pismi na slovenski narod? Vse je bilo tiho, samo is Amerike je bilo neka i zgražanja. Članstvo umetniške žirije naj si zapomni, ds delavci v Ameriki se ne damo sbegatl tako lahko, ker se zavedamo, kdo In kaj je bil pokojni Ivan Cankar. Zatorej se zavedamo, da on v resnici zasluži spomenik in smo tudi to. da dolil takega, da bo ponos našemu narodu. Obenem apeli« ram na zavedne delavce v Ame- «t 448 — $2.60; št. 232 — $3; št. 189 — $2.60; št. 119 — $6; št. 634 — $2; št. 608 —- $6; št 696 — |2; št 10? — $4-90; št. 214 — $2; št. 467 — $2.60; št HA — $2; št. 8M> — $1; št. 586 — $4- Vsem skupaj najlepša zahvala za pomoč, katero sem v resnici potreben. Se priporočam in nadalje prosim in apeliram še na vsa drugs društva slovenskih in hrvatskih podpornih organizacij. katera se še niso odzvala na mojo prošnjo sa pomoč. Vsak najmanjši dar bo meni dobrodo-** šel. za katerega se vam že vnaprej zahvaljujem. To je moja druga objava ---------------- ----- prejemkov, kar je pa bilo posla- riki, sko imate še kaj denarn* društvenega tajnika zbranega, ga pošljite odboru na, Ludvik Medteška. bo on sam Vrhniko, da gre s delom naprej.| sporočil, ako še ni. Ako opašite. Apeliram ns umetniško žirijo za da ni vaše številke 'priobčene. mt Bivši član katoliške jednote piše WlHard, Wis. — V "Glasilu KSKJ" št 9 sem čltal dopis An-tona Trukkt, ki me napada in mi očita laži. Evo ti resnice: Prizadeti član je Mike Lešnak, že star samec. Imam priče—12, če jih hočeš— ko j« povedal, da je poslal asesment po nekem članu In ga niste hoteli sprejeti, pač pa ste ga vrgli is društva radi tega. ker ni bil pri spovedi. Vprašal aem ga, kolikd časa ni bil pri spovedi, pa je rekel, da ae ne spominja, ker je že dolgo let. Nato sem nagovarjal, naj gre zdaj k spovedi, saj vidi, da je že atar in je škoda, da bi izgubil podporo. Odgovoril je. da ne gre. Ali je to laž? Jaz nisem pisal, da ste ga vrgli zaradi starosti iz društva, temveč zaradi vere (spovedi). Povedal je tudi, da sta prišla k nJemu dva člana in mu rekla, naj gre k spovedi in naj plača asesment. ker še ni ven vržen. Tudi za to imam priče. Ali je to laž? Mene ne briga vaše društvo, niti vas nočem učiti, kako ga morate voditi. Pisal sem le, zakaj ga niste izključili takoj pr-vo leto. ko ni bil pri spovedi. Zak*j ste čakali toliko let da se je postaral? To je resnica, ni laž. Kar se pa tiče pravil vaše jednote. so mi dobro znana, saj sem bil član katoliške Jednote približno IS let—gotovo dalj časa kot ti, Anton. Ako je dotičnik še član. je pa irotm.i pripomogel dopis kakor vidim. Oh, boy!—Kar sem jat LJUDSjO GLAS Odmevi iz Coilinwoeda Collinwood, Okio. — Na našem društvenem polju je tako, da nekateri delajo za plačilo, da se jih potem kritizira ali zmerja, drugi pridejo zraven le zato, da kritizirajo in dajejo navodila. Kadar pa pride do izvršitve njih predloga, prepuščajo to navadno drugim. Seja društva V boj št. 63 SNPJ dne 9. marca je bila dobro obiskana. Kadar sta dva "Moka" skupaj, vedno pazita drug na drugega. To je zanimivo za "neblokarje" — zato dobra udeležba. Poslovanje društva seje izboljšalo zato, ker imamo tajnico, ki se ne briga kako mi hrabri člani akušamo drug dru gemu odstriči peruti z ostrino jezika. Pri nas ne rabimo Brusa, da bi nam jezike brusil. Zato je hotel priti v glavni odbor, da bo v glavnem uradu bruail u-radnikom, posebno urednikom, svinčnike. Ce ni zato hotel iti na glavno letno sejo, pokaj pa naj bi šel? Domača zabava se bo vršila kmalu. Za uspeh te zabave se bomo priporočali našim članicam, da bodo prišle akupaj in postregle nam dedcem in pokazale kako se delajo zabave. Tako je sklenilo društvo. In če rečejo članice o. k. — zabavali se bomo. Društvo i ms tudi dosti bolni kov. Nekaj jih je, da bi že lah ko dali drugim priliko dobiti kaj iz bolniške blagajne, dokler ne bo prazna. Kdaj pa V) mir v Collin woodu? Kadar bomo pomrli.| F. RarMf, član društva št. 63. Opoldansko «panje Večkrat se o ničevih stvareh vn6ijo velike in strastne debate ter se pišejo o njih dolgi Članki. V resnici so take stvari večinoma prav malo pomembne. Tako vprašanje je tudi vprašanje spanja po kosilu. Nekateri so za to in hvalijo vrednost opoldanskega spanja, drugi so veliki njegovi nasprotniki in ne morejo najti dosti ostrih besed o njegovi škodljivosti. Ce hočemo biti pravični, moramo reči, da je resnica v sredi. Gotovo je, da je za dojenčka spanje po jedi naravno in zdravo. Pri odrashh spanje po glavnem obedu ni potrebno, s predpogojem seveda, da je bilo nočnega spanja zadosti. In vendar je dosti ljudi, in sicer prav zdravih, ki potrebujejo po kosilu kratkega polurnega ali eno-urnega spanja, da so popoldne zopet sveži in čili. Zlasti so to taki ljudje, ki veliko in naporno delajo, posebno duševno. Sploh se na vprašanje o spanju ne more splošno odgovoriti; dobijo se fiaiologični "dol-gospalci", ki potrebujejo najmanj osem do deset ur spanja, dočim so "malospalci" po šestih do osmih urah popolnoma naspani. Prvi morajo pač več spati, da ostanejo zdravi. In tako je tudi z opoldanskim spanjem. Kdor ga potrebuje in komur dobr6 de, tako da je potem res osvežen in ojačen, ta naj al privošči opoldanski počitek bres očitanja. Sicer je med spanjem prebava nekoliko počasnejša, a to nič ne pomeni spričo koristi, ki jih ima opoldansko apanje za onega, ki ga potrebuje. Na vprašanje, Če je opoldansko spanje zdravo, je treba vaaj odgovoriti, da gotovo ni škodljivo. Njegova potreba se pa ne more splošno presoditi. Kdor ga potrebuje, naj si ga z mirno vestjo privošči. BISTVO VSEGA NEGOVANJA ZOB OBSTOJI v tem, da se presledki med zobmi po vsakem o-bedu z zobotrebcem ali s povoščeno svileno nitko dobro osnažijo in nato a krepkim izpiranjem z vodo od ostankov jedi temeljito očistijo. V vodo pač lahko vliješ par kapljic običajnih ustnih voda. Vrhu tega moraš zobe vsak večer, preden greš spat, osnažiti z mehko ščetko in prašno kredo. Zjutraj zadostuje potem navadno ščet-lcanje z vodo, brez zobnega prnška. Seveda radi rabimo dišeče praške, a ne zaradi zob, temveč radi slabega duha. Od časa do časa. najbolje vsak mesec ali pa na dva meseca si daj pogledati zobe od zobozdravnika, ki odstrani zobni kamen in ki bolne zobe pravočasno plombi ra. S tem preprečimo predčasno izpadanje zob in pa slabo sspo Iz ust privedla bendite k bivše-1 Ameitfko Življenje ma mož« | „ 106. Trinajst deklet In trhaaj* avtov Schuyler C. Schwartz Je imel trinajst avtov in vsak je bil druge barve. Njegovii avti ao ae ujemali s njegovimi ljubicami. Višnjevo pobarvan avto je bil za deklino, ki je Imria kot nebo višnjeve oči; črn avto je bil za drug-miss, ki je imela kot oglje črne lase. Itd. M« težko je našteti trinajatero barv za oči in la*;. ampak tako je trdila njegova žena št 2 in sodnik se ni hotel prepirati z njo. Mrs. Schwsrts je povedala sodniku, ds se je poročila s Schwartsom dva tedna potem. ^ se je od njega ločila njegova prva žena i kej po poroki sta odpotovala na Kubo in dom sta se vračala preko New Orleansa. Med i; ' jo so pa že nastale sitnoeti. Mož je gredoč kupoval svtomobile rasnih barv in vsak dsn j* Imel drugo dekle v avtu. Njegov poklic je: ** pravljenje denarja. Drugega dela ne oprs* I ja. Po starem očetu je podedoval veliko pre-moAenje. ki mu donaša $».000 na leto In idsj samo zapravlja. Sodišče mu mora postaviti varuha. žena Chicago. — Njeno Ime je Myrtle, priimkov pa ima najmanj sedem, ker je bila tolikokrat še omožena in ločena. Zadnji teden Je bila aretirana a petimi band i-ti vred. katere je vodila pri napadu na svojegs bivšega moža Theodora Kopelmana, podpredsednika neke zavarovalne družbe. Mota so ugrabHi in ga odpeljali v zapuščeno poslopje, kjer so mu groaili s mukami. Če plača $4000. Ko je plačal, ao ga izpustili. Ljubeznjiva bivša na je zdaj v zaporu. Pešar eniHI ktfto merilen starker )ev Marion, n. c.—Jack Owensu. ki je sodaèoval kot šerifov depu-tij pri maankru šestih stavkar-jev, je te dni pogorela hiša do tal. Oblasti so aretirale pet tekstilnih delavcev, katere dolže požiga. ČETRTEK, 13. MARCA i-p i ike MEDNARODNE TEK ME V ROKOBORBI V LJUBLJANI (Izvirno.) Ljubljana, 23. febr. 1»30. I jubljančani imamo topot iz «dno zanimivo novost v mednarodnem obsegu in sicer medna- ^dne tekme v rokoborbi, ki so ^pričele z nedeljo 38. februarja Velika dvorana "Uniona" M Miklošičevi cesti bo v teku prihodnjih dni zbirališče vseh tistih, ki jim je strašno pri srcu rivsanje in kavsanje, boksanje in butanje svetovnih rokoborcev in šampijonov. K nam zaide malokdaj kakšen težji rokoborec. Le sem pa tja se pojavi kak potujoči umetnik, ki kaže svoje u-metnoftti z raznimi zvijanji želela i vožnjo avtomobila čez prsi raznimi razsekavanji težkih in velikih skal na golih mišičastih I Topot pa imamo take stvari v prav neverjetno velikem obsegu. Cele predstave znajo trajati tudi 14 dni, vsaj tako mislijo prireditelji teh tekem v rokoborbi. V Ljubljani pa se ob tej priliki mudi tudi Kari Weygold, tajnik internacionalne zveze rokoborcev. Zmagovalcu bo kot delegat imenovane zveze izplačal na roko 30,000 dinarjev. Rokoborbe bodo širokopotez-ne. Nastopijo šampijoni iz različnih evropskih drŽav. Tako je opaziti med njimi Budrusa, ma-zurskega šampijona s težo 105 kg, potem Wehrama, evropskega prvaka v rokoborbi v letu 1924. Doma je iz Nemčije in je težkega kalibra. Tehta 113 kilogramov. Mnogo simpatij je vzbudil gibčni Štajerc Lob-mayer, ki je nosil naslov evropskega prvaka v letu 1922. Prav zanimiv je tudi Kop, jugoslovanski predstavitelj boksarjev in rokoborcev. Ima samo 114 kilogramov. Prav interesantna sta Mrna iz Cehoslovaške, kjer je odnesel iz boja že nešteto la-vorik in Proller, ki je močan dunajski rokoborec. Med pisanimi možmi se nahaja tudi Slovenec Doberl iz Celja. Tehta samo 88 kltogramav,,, flft.J* ,1» i t man kot celjski šampijon-ama-ter. Potem je treiba omeniti tudi tamorca Johnsona iz Afrike. Tuli ta hodi po svetu, da pretepa ljudi in si služi lavorike. Težak je 100 kg. Iz Avstrije je veliki iampijon Bachratty, ki zastopa. )bičajno avstrijsko zastavo na nednarodnih rokoborskih tekmah. Ima 110 kilogramov. Mod utdnjimi je omeniti tudi fran-:oskega rokoborca Krausa iz Pa-iza s 112 kilogrami telesne tele ter Italijana Nino Equatorre ¡99 kg. Podrobne rezultate zlasti pa smagovalca bomo prineali prl- lodnjič. TIHOTAPCI NA DELU in Zanimivo ozadje tihotapcev carinskih uradnikov v /umnem goljufanju države, izpred ljubljanskega eodišča Ljubljana, 18. februarja. Tihotapstvo v naši državi je silno akutno vprašanje, toda nikakor ne vprašanje zaae. Je sil-n > dobro organizirano in po-vrnxa državi ogromno škodo.1 S<> celo primeri goljufanja i« takorekoč tihotapljenja a poltjo carinskih uradnikov. Tr-P»vee, ki naroči iz inozemstva kKiljko Mvtle na primer, bi moral zato pošiljko plačati ailno Uliko carinakih tak». To se pa to rešiti drugače. Sporazumen ^rin^ki uradnik, ki ima kontrolirati i>ošiljko svile, referira, to je prišla katerakoli druga NM)ina pošiljke, aa katero je N"- treba manj plačati carine. Take diference gredo v stoti so-" in ni ruda, da so nsjbolj re-J*ni ravno cariaeki uradniki, ki 1 /najo i><»iskati zaslužks na način. ^«•veda so odkrili mnogo slu-ljudje se skregajo in M*m jih lovi sodišče. V beo-rr*jHki carinarnici so šle pone-v«*be na milijone dinarjev, prav J*ko v drugih večjih car. mestih. Tu aretiranih veliko število oseb. Največ aretacij je bilo izvršenih v Trstu, zelo veliko pa je bilo aretiranih tudi na Krasu. Mnogo areti-rancev so sicer izpustili iz zapora, ker so dokazali svoj alibi, toda še vedno je v zaporu nad — dvesto oseb. Kaj bo'Z njimi se Že ne ve. V splošnem pa se misli, da vsi ti hiso bili udeleženi v tej atentatorski aferi. 18. februarja ae je vršila pred glavnim preiskovalnim Hodnikom daljša konferenca vojaških izvedencev, višjih artiljerijskih o-ficirjev, ki so pregledali ves ma-terijal, ki je bil najden po eksploziji v palači tiakarne "Popola di Trieste". Tehniški veščaki ao potrdili še enkrat prvotno domnevo» da izvirajo -najdeni železni drobci od vojaške granate kalibra 149 mm. Se vedno pa je za preiskovalnega aodnika uganka, kako so mogli atentatorji spraviti v poslopje tako veliko težo. Kajti kraj, kamor so položili peklenski stroj, je zelo prometen in ima poleg tega tudi avojega stalnega čuvaja. In tudi policija vrši avoje stalno nadzorstvo. Med drugim ao zaslišali tudi vse osobje med uredniki, upravniki ter tiskarnilkimi nameščenci. 100,000 lir za izaleditev tržaških atentatorjev Da se razčisti zadeva z atentatom na fašlatovaki "Popolo di Trieate", je razpisala italijanska vlada v Rimu veliko nagrado o-nim, ki na katerikoli način pripomorejo izsleditvi atentatorjev. Nagrada je razplaana v višini 100,000 lir. Tako je končala želoatna epizoda atentata v Trstu. Kam vodi taka poUtika ve vsak, kaj pa pomen ja tak protifašističen« manever, pa je tudi vsakomur jasno. Italijanaka deviza: Kri za kri se uresničuje. Topot ao na vrsti fašiati. O nadaljnem poteku dogodkov bomo poročali še prihodnjič. Blagodejen vpliv glasbe na tuberkulozne. — Tozadevna opaža- nja so priobčili prvi Amerikanci Poleg treh osnovnih principo\ zdravljenja tuberkulozi«, miru dobre in zadostne hrsne, ter svetega zraka so vpeljali še glasbo ki sprsvljs bolne v dobro duševno rszpoloženje, ki igra vidno vlogo pri zboljšanju tuberkuloznih. Glasba odpravila predvsem slabo voljo, domotošje, skrbi in misel na bolezen, kar gotovo iprečava sdravljenje. Bolnikom se predvaja le lahka In vesels rlaoba. Zdravniki in bolniško o «obje iz takocvanih glasbenih «ob, poročajo enoglasno o vidnem napredku zdravljenja in zboljšanem stanju obolelih. 'Temu gospodu, ki grs Um mimo. se imam zahvaliti za vsi moj«» premeten)« "K«ko. U je vendar lastnik številnih «ledolednic." "Je res. Jas pe dobavljam tablete proti želodčnim bolečinam.' Dr. Zakrn: ZDRAVILNOST MEDU Ako bi hotel tolmačiti zdravilnost medu po stanju zdravniške vede ob času, ko sem se strokovno izobrazil, bi moral molčati A danes objavljajo že strokovni zdravniški listi spoznanja, ki nas ne morejo pustiti hladne. Seveda ao taka spoznanja iz najnovejših časov, in so danes, povdarjam, šele danes mogoča tolmačenja zdravilnosti medu in sicer za enkrat s gotovostjo le za zunanja zdravljenja. Brez skrbi smem zapisati: V vsako umaaano ali sumljivo rano naj ae dene ali vlije pristni Čebelni med, ne da bi se prej rana izpirala. Po 24 urah bomo našli rano čeato brez vnetja. Nobeno aredstvo ne zasluži po mojih izkušnjah toliko zaupanja pri ločen ju ran. To sredstvo pomaga več nogo vaak aseptičon ovoj. Ne strašijo me več rane, v katerih je ceatni prah, samo da jih za more m pravočaano zdraviti z medom. Tovariš zdravttni-hitfjentk, je hotel poskusiti mojo trditev. Vzel Je 1>akterije, ki za gotovo umorijo male šivali, ako ae jim polože v kožne rane. Polovico tako okuženih živalic je puatil brez lečenja (zdravljenja) in so vae poginile; drugo polovico okuženih Živalic je zdravil z medom, od teh ni nobena poginila. Zdravnik kirurg je poakuall zdravilnost medu pri ranah, u-speh je bil popoln; priznal Je rad, da doalej ni imel še nobenega zanesljivejšega zdravila za rane. Med se rabi za rane tak, kot je, ne sme se mu primešati kaka moka, maat ali oaek. Vlije se v rano, nato ae rana zavete z razkuženim ovojem. Med pa mora biti priaten (najboljAi na-tavnost od čebelarja). Za ovoj se vzame aaeptične vate iz loka me, ki se omoči v med in na rano priveže. Ni verjetno, da me4 zamori bakterije, kakor n. pr. surovo mleko glivice kolera, ampak med povzroči, da naatane večji dotik krvi in drugih telesnih aokov v rano, ki doloma iaperejo bakterija, deloma uničijo. Preiskava Iz ran vzetega eoka je pokaaaia, da vsebujejo bela krvna telesca neverjetno množino od belih krvnih telesc uničenih bakterij. Verjetno je, da Igrajo tudi v pristnem čebelnem medu se nahajajoči kvasovi močno vlogo, da izgleda površje rane neverjetno čisto. Gotovo Je, da napravi med rane avežo^iate in odstrani Iz njih tuje snovi. To-lje ran ostane nepopačeno pri zdravljenju z medom, med tem ko ne moremo tega trditi od ran, ki ae zdravijo z Jodovo tinkturo. Na podlagi tega danes že jss-negs tolmačenja adravllnosti mpdu pri vnanjem zdravljenju (pri ranah), smemo soditi, da tudi pri zdravljenju notranjih obolenj med podobno učinkuje. Kazni najnovejši načini zdrav-Ijenja nas nekako napotijo k zdravljenju s medom. V zadnjem času so začeli zdrs-viti črevesno bolezen malih o-trok, ki poteka kakor zastrup-IJenJe, z injekcijami groadnegs «Isdkorjs. Zsl je to zdravljenje združeno z začetnim poslabšanjem, ki pogostokrst izzveni v smrt mslegs bolnika. Isti uepeh kot z injekcijami se doseže z do-vajanjem medu v organizem o-troka. M «i zahteva manj prebave kot voda; že sluznice koj za uetno votlino ga deloma vsrkajo in mali bolniki ozdravijo po zavživanju medu brez nevarnega predhodnegs poalsbšanjs. Se en zgled naj novejšega načina zdravljenja z medom: Stara goeps je trpela na srcu in Je Imela otekle noge, da«l je rabila običajna zdravila. Dolgo je odklanjala zdravljenje z medom, dasi sem Ji to takoj svef>-vsl. Ko se Je vendsr odločil« za zdravljenje s medom, je postalo njeno stanje normalno. I*hko prebavljivi med ojsči arčne mišice, ker jim dovaža potrebni kalcij. Med vsebuje fosfor, ki je narav noet hranilo žlveev. Kdor trpi na živcih, na pobito*!, slabi volji, bo oživel s svojimi iz-črpanimi živrl vred, ako Jim do-vala fosforja potom medu. Vemo za gotovo, da pospešuje telesci v medu tvorbo krvi, kremenčeve kislina krepi mišičevj«, kvas v medu pospešuje prebavo, kisline imajo blagodejen vpliv pri mrzličnih obolenjih, kakor kislina limone. Seveda nam ni danes še mogoče te blagodejne vplive tolmačiti, kakor so nam reznani tudi varoki, da v posameznih slučaji med odpove, tako da ne vemo vzrokov, zaknj odpove med v enem alučaju, ko v sto enakih učinkuje zdravilno. Sicer pa ni potreba čakati, da postane bolezen Že popolnoma očitna. Marsikaj je v človeku že dolgo prej bolno, nego se sam tega zaveda, in ravno takem začetnem obolenju je vlivanje medu kot varstveno sredstvo proti obolenju neprecenljive vrednosti. Tudi homoopatič-na zdravila, ki se jemljejo v malih količinah in zelo razredčeno, imajo bolj namen preprečiti o-bolenja nego jih ozdraviti; tako naj jemlje zdrav ali vsaj dozdevno zdrav človek med v malih količinah (1 do 3 kavlne žlice dnevno) razredčen v gorki (ne vreli I) vodi ali Čaju ter le po malem v presledkih in polir-klh. S tem cenenim sredstvom si bo vaak ohranil zdravje, nadomestil poaamaanlm organom manjkajoče snovi, odstranil tuje šoke iz života in si prihranil trpljenje, ki je neizbežno združeno z resnim oboljenjem. M. Hoščenko: ŠTIRI DNI Svetovna vojna In različni atrelski jarki, državljani, \m to Je pustilo svoje j>osledice. Val smo postali od tega bolni. T« nI-ma noaa v redu, drugemu ae Že-lodeo krči, pri tretjem apet nekaj drugega ne funkcijonira, kakor bi človek hotel. Vse to so rezultati, i Kar se mone tiče, ae ne morem pritoževati čez svoje zdravja. Sem zdrav. In živim čiato spodobno. Moje spanje tudi dobro. Ampak vsak trenutek ae bojim, da se tudi pri meni ne pokaže teh atrelakih jarkov. A ni dolgo od tega, vstal tem iz postetje In si natikal, kakor se še spominjam, škorenj na nogo. In moja soproga mi je rekla: "Zdi ae ml, Vasja, da Je tvoj obraz danea nekoliko aiv. Tako neadravo, Jfepetnaato barvo i-ma." Pogledal sem v zrcalo. Zares — grozna pepelnata barva. Dober alt — sem al mialil. To js učinek strelskih Jarkov. Morebiti mojo srce ali kak drug važen organ ni v redu. Zato poeta-jam aiv. — Pot I pel sem ss žilo —. bila je počasi, smpak bila je. V vendar «em čutil znotraj nekakšne bolečine, In nekaj je bolelo. Pobit sem se oblekel, in ne da bi pil Čaj, sem šel na del», del aem na delo in asm si mislil, če ml kakšen vrag kaj reče, kako izgledam in kakšno barvo imam — grem k doktorju. Saj ae velikokrat dogodi: Človek živi in Živi i« v hipu «— bums — umro. To ae velikokrat dogodi, Pet minut pi*ed ena jati ml, spominjam ae na to kakor bi bilo sedalie, stopi k meni višji mojster Ziton In mi reče; "Ivan Fjodorovič, dušica, kaj ti je? Obupno barvo," mi reče, "imaš danes. Tako nezdravo barvo, sivo kakor zemlja", mi reče. Bilo mi je, kakor du so mi te besede prebodle srce. Ti ljubu Mati božja — sem si mislil — s mojim zdravjem je konec. Tako daleč sem prišel — sem si mislil. In «pet me je začelo znotraj boleti in postalo ml je sla-. bo. Komaj sem prilezel domov. Hotel sem celo poklicati rešilni voz. Prišel sem domov, vrgel sem se na posteljo in obležal. Moja žena se je jokala (n skrbela. Sosedje so prišli in stokali. "Slabo Izgledaš, Ivan Fjodoro-vič," ao rekli. "To ni noben o-braz več, Čisto samo še |>epelnu-ta barva." Te besedo ao me še bolj spravile v strah. Ležal sem iztegnjen in nisem mogel zaspati. Zjutraj sem vatal kakor kako kljuse ves sbit. In ukazal aem, naj kakor hitro mogoče pokličejo zdravnika. Zdravnik bolniške blagajne je prišel in rekel: "Simulant". Najraje bi bil doktorja zaradi te besede ubil. "Ti bom že po-kazul", aem rekel, "slmulanta. Jaz," sem rekel, "bom takoj moral žrtvovati tri rublje in iti k profesorji*!" • Začel sem se pripravljati, ftel sem z britvijo po licu, odstranil milo In zagledal — belo, zdravo lice a prijazno rdečico. Brž aem a cunjo obrlaul svojo fizijogno-mlJo, in — glaj — pepelnata barva je člato izginila. Moja žena je prišla in rekla \ "Vasja, ti gotovo ivojega obraza nisi en teden nič umll!" Jaz aem rekel: "Kaj praviš, koza, nemogoče, da bi bilo od te-gu en teden. Ampak lahko," aem rekel, "da ao štlrjo dnevi, to bi bilo že mogoče". Vaega tega je kriva naša kuhinja, ki je mrzla In neprijazna Človek nima nič veaelja, da bi se umival. Ko pa ao enkrat začeli jokati in stokati nad menoj, sploh nisem več mislil na ^ umivanje. Niaem vedel, kako bi najhitreje zlezel v posteljo. Takoj aem ae umll, obrll, za* vezal kravato in šel avež kakor kumara k avojemu prijatelju. In bolečine ao takoj minile in srce tolče »pat čiato spodobno. Republikanski klub za odpravo prphlblclje New York. — Tukajšnji Na* rodni republikanaki klub je v pondeljek odglaaoval a 4411 proti ,'UIA glasovom, da ae prohibicijn odpravi. Pri zadnjih prodeeditf« ških volitvah Je klub toplo zagovarjal sušo. Predsednik Hoover jo Član tega kluba. Profe«or, ki ga «prevodnik v vlaku pro«i za vosni listek, iščo zaman po «vojlh žepih. "Pridem poaneje zopet", js dejal uljudnl «pevodnlk. Nato profeaor: "O-«tanite, vozni listek moram na vaak način najti, ker aicer na vem, kam potujem." Airrtftff ••iskl, hI mékthh la N«« V*rka v fW«i« »mrnUk» l»t*t—. f V 1)1 \ ! PI \ KM wrs VI.ill I \ III I ( O M 1*1)1 M) in ever had/ .or Y0§r/ ,monovy V back / if your ' \ 1 / DEAIER O can not supply you, lOfi writn dirnct v4tr< t>onr«w l>e UiS Suvepi*' thc I>M t matbb he'd1 Ulk« To ' i coupLA^ TÍ* A Flu» SlWFS OF ETHER. □ □ □ □ Sir Arthur Conan Doyle: IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) Roman iMMUM ■■■MHnKflBnBHVflaHHMMHMNMi "0 tem ni govora," ga je rezko prekinil Summerlee. "Zdaj. ko nam je pra*krt*l iznajdljivi in podjetni mister Malone zemljevid (Ne zamerite, prosim, da moram navesti te besede!) imamo samo dolžnost, čimprej »rečno odkuriti iz te nevarne dežela." "O, mesa polni lonci civiliziranega sveta!" i« zagodrnjal Challenger. (Te lonce — v E-giptu — so objokavali židje, kadar jih je Mozes vodil »kozi puAčavo.) "Črnila polni lonci, sir! Nalogo imamo, p<>-dati poročilo o tem, kar smo videli, nadaljnje raziskovanje pa prepustimo drugim. Saj »te t* vi » tem strinjali, le preden nam je mUter Malone naredil zemljevid. "Dobro," je rekel Challenger, "je že res, da bo tudi meni dokaj odleglo, kadar »e mi posreči, predložiti prijateljem v domovini zaključke našega raliskovanja. Steer nimam sedaj pojrna, kako bi «e lahko »pustili » planote, a ker nisem ie nikoli »rečal naloge, katere ne bi lahko reAil moj duhoviti razum, vam obljubu-jem, da »e bom jutri temeljito bavil s tem vprašanjem, kako bi »e vrnili." Tako »mo torej «sklenili. Porabili »mo preostali večer za sestavljanje podrobnega prvega zemljevida izgubljenega sveta pri luči našega ognja in edine sveče. Zabeležili smo natančno vsako stvar, katero sem na hitro označil yori z razgledne«! stolpa. Challengerjev svinčnik je pričel krožiti nad veliko belo liso, ki je pomenila jezero. "Kako ga bomo krstili ?*' je vprašal. "Zakaj ne bi vi porabili izredne priložnosti, da bi oteli pozabijenju vaše ime?" je vprašaV kakor vedno nekoliko strupeno Summerlee. "Upam, sir, da bodo imela poznejša po-kolenja vse druge, bolj tehtne razloge, ohraniti v spominu moje ime," je odgovoril ledeno Challenger. "Pustimo neizobražencem, da skrbijo za ovekovečenje svojih brezpomembnih imen, po katerih imenujejo gore ln reke. Jaz ne potrebujem takega spomenika." 8un)merlee se Je prisiljeno nasmehnil in zopet hotel zbadatl, a lord John je pobltei in mu segel v besedo: "To je vaša pravica, dragi mladenič, nadeti temu jezeru katerokoli ime," je rekel. "Vi ste ga prvi zagledali, in, pri svetem Jurju, če ga boste krstili "Maloneovo Jezero," imate po-. polno pravico." "Seveda. Naj ga krsti naš mladi prijatelj," je pritrdil Challenger. 'Totem," sem rekel in zardel pri svojih besedah, "naj se imenuje (iladjrsovo jezero." "Mar se vam ne zdi, da Je bolj primerno ime Osrednje jezero?" Je vmes pripomnil Summerlee. "Ne, mi Je bolj všeč Glady»ovo jezero." Challenger me je sočutno pogledal, vendar pa Je zmajal zasmehoval no-nezadovoljno » svojo mogočno glavo: "Otroci so pač otroci!" Je rekel. "Naj bo Gladysovo jezero." DVANAJSTO POGLAVJE lludo jo bilo <\ gozdu Reke! sem — ali menda še nisem rekel, tekom teh napetih dni se ml Je nekoliko zmešal spomin, — da sem bil hudo ponosen, ko so se ml zahvalili trije taki možje kot so bili moji tovariši, ker »om rešil ali vsaj znatno izboljšal ves položaj. Kot najmlajši nted vsemi, pa ne samo po letih, temveč tudi po izkušenosti, značaj nosti, izobrnzhi, kratkotnalo po vsem, kar človeka naredi moža, sem od kraja v primeri z njimi igral samo neznatno vlogo. Zdaj sem pa prišel v ospredje. Naslajal sem se pri tej zavesti. Joj. lastna hvala mi ne bo dobro dsla! Ta malenkostna domišljavost me je slednjič tako napihnila, da me je zapeljala *e iste noči v najgrozovitejše izkušnje, katere sam kdajkoli imel; kar sem doživel, me je tako pretreslo, da mi še zdaj prj spominu o tem lazijo mravljen-ci po hrbtu. Vse se je zgodilo sledeče. Doživljaj na drevesu me je tako hudo razburil, da sploh nisem mogel zaspati. Summerlee je bil na straži in čepel s puško čez kolena poleg malega ognja: čudno je bilo gledati njegovo koščeno postavo in kozja ozka bradica se mu je stresla vsakokrat, ko se mu je zopet spustila na prsa trudna glava. Lord John je tiho spal, zavit v svojo južnoamerikansko pončo (dolg širok pastirski plašč z luknjo, skozi katero se vtakne glava), dočim je smrčal in sopihal Challenger tako, da je odmevalo v gozdu. Jasno je svetila iwlna luna in zrak je bil čvrsto hladen. Kaka lepa noč za »prehod! In takoj me je prešinila misel: Zakaj pa ne? -— Recimo, da jo na tihem pobrišem, pridem do Osrednjega jezera in ob zajtrku se povrnem z novicami o tem kraju — mar bi me ne dvignilo to v očeh mojih sopotnikov? Povem pa, Če bo Summerlee prodrl s svojo zahtevo in se nam posreči odkriti pot navzdol, povrnili ae bomo v London-s prvimi poročili o skrivnostnih v notranjosti planote in jaz bi bil edini človek na svetu, ki je tja prišel. Spomnil »em se na Gladys in njenih besed: "Povsod nam je dana prflika za junaštva." .Zdelo se ml je, da slišim njen glas. Mislil sem tudi na McArdlea. To bi bil članek za tri stolpiče v našem dnevniku! Pa koliko bi to zaleglo za moje napredovanje! Nemara bi mi poverili kar poročevalsko službo pri prvi večji vojni. Pograbil sem najbližjo puško — moji žepi so itak bili napolnjeni z naboji — razmaknil grmovje ob vhodu v našo zarebo in urno smuknil ven. Ozrl sem se in še zadnjič pogledal dremajočega Summerleeja, — ta je pač veliko zalegel na straži! — ki je še vedno kimal z glavo pred ugašajočim ognjem kakor smešna mehanična igrača. Preden sem odkorakal sto yardov proč, sem se že globoko skesal svoje nepremišljenosti. Omenil sem Že menda nekje v tej zgodbi, da imam preživahno domišljijo, kakor je ne bi smel imeti resnično pogumen človek, In da se ničesar tako ne bojjm, kakor izkazati stra-hopetnost. Ta občutek me je zdaj naravnost podil naprej. Sploh nisem bil v stanu, da bi se povrnil praznih rok. Ce me tudi ne bi pogrešali in torej ničesar zvedeli o moji slabosti moji tovariši, preveč bi mi očitala lastna vest pa bi se vedno na tihem hudo sramoval. Istočasno pa mi je bilo vendar grozno pomisliti, kaj vse sem tvegal, in takoj bi dal vse premoženje, če bi se mi posrečilo na časten način se odkrižati tega početja. Hudo je bilo v gozdu. Drevje je rastlo tako natesno in listje Je bilo tako gosto, da sploh nisem videl mesečine; samo tu pa tam so srebrno zasvetlikale med zvezdami v temnem nebu visoko prekrižane veje. dele potem, ko so se navadile moje oči teme, sem razločil, da ni bila tema med drevjem povsod enaka — ponekod »o se videla posamezna dobla kakor v megli; ponekod pa so zopet .zijali kakor premog črni madeži: spominjali so me na vhod v podzemeljske jame, in »trah ml je stiskal srce, če sem moral mimo. Spomnil sem se obupnega kričanja razmesarjenega iguandonn, pošastnega vpitja, ki je tako odmevalo po gozdu. Spomnil sem se ludi odprtega, gnusnega, okrvavljenega žrela, ki se mu je za trenutek prikazalo v luči lord Johnove blaklje. Zdaj sem bil baš v loviščih tega brezimenskega, orja. škega strašila. Vsak trenutek bi lahko nama planilo iz U«me. Obstal sem, dobil iz žepa naboj in odprl puško. A čim sem se dotaknil za-tvora, mi Je od strahu okamenelo srce. Pograbil sem namesto prave pušk« lovsko dvocevko! . (Dalje prihodnji«.) 11 j« llritan: MUČNA NOČ Najel sem sobo pri armenski rodbini. MoJ K"«l,0gel ujeti niti besedice iz njegovega samogovora. Končno sem pa le zaslišal: — Kje neki je ta preklicani nož! Vrag ga vzemi, kje neki tiči?! — so se razlegali po ka binetu goapodarjevl klici. — Rezati, rezati hočem . . . Kam si vtaknila nož, mrha grda! Evo, zdaj pa imaš! ... Za vsak slučaj sem potegnil z drhtečo roko iz predalčka svoje pisalne mize nabasan revolver. Iz gospodarjevega kabineta se je še vedno razlegalo ogorčeno mrmranje in glasno, zmerjanje. Kar je nekaj počilo, potem še enkrat, in tla »o zadone-la. Knjige so se vsule s pisalne mize in s polic. In zopet so tla močno zadonela. Oči vidno se je prevrnila cela polica. Med strahovitim ropo torn so se pa razlegali ogorčeni klici:' — Kje je moj nož! Kam si ga vtaknila, mrcina? Ura je odbila deset. Končno je vse utihnilo. Moj gospodar je najbrže legel k počitku. Hodil je redno spat ob desetih, posteljo je imel kar v kabinetu, v kotu na.preprogi. Previdno sem sezul čevlje in stopil na-hodnik. Pogledal sem skozi luknjico v ključavnici. Tema. Nastavil »em uho na vrata. Slišal sem razločno, kako Btarec smrči. — Loži ali ne? — sem se vprašal. To Je bilo Hamletovo vprašanje. k kaj če se je samo potuhnil? Kaj bo, če ponoči vstane? \ Krvava notyia tragedija mi je stopila v vsaj svoji grozi pred oči. Bolje bo, da sploh ne ležem. Vrnil sem se po prstih v svojo sobo in vso noč sem prešel za pisalno mizo, na kateri je ležala "Zgodovina rimskega prava", kraj nje pa browning. V hiši je vladala grobna tišina. Razen mene so menda vsi spali. Ob sedmih zjutraj je moj gospodar kakor po navadi vstal in odšel v jedilnico. Naglo sem se umll in hitel za njim. Sarkisov in njegova žena *ta sedela mirno pri samovar ju, pi la sta čaj in se živahno o nečem pomenkovala. Ko sem vstopil je starec vstal, v zadregi je povesil oči in zajecljal: — Oprostite, gospod študent, da sem sinoči v svoji sobi tako razbijal. Tak Akandall Ta pro-kletu kuharica je vtaknila nekam moj nož, moj nož za rezanje papirja. Hotel sem razrezati novo knjigo, pa ni bilo noža nikjer. Oprostite torej, ta pro-kleta kuharica je vsega kriva. Globoko nem si oddahnil in pomislil: — *Ti «am bodi proklet! Potem sem se pa razjezil nase tako, da sem se kar ustrašil. Tepec neumni! Vso tragedijo sem si izmislil in vso noč nisem zatisnil očesa za prazen nič. Drugi dan sem se pa na veliko gospodarjevo žalost vendarle preselil. Aahik [m ni bila žalostna. Bilo ji je pač vseeno. Dal sem JI naslov svojega novega stanovanja. EXPRESNA SLUŽBA V EVROPO prek* Hamburga na naših modernih paraikib HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska od plutja. Zmerne ceae. Dirketna železniška sveža s Jugoslavijo. Redna odplutjs tudi na naših znanih kabinskih parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 177 N. Michigan Avenue ♦ ♦ Chicago RAD BI IZVEDEL za mojega brata Joe Mrak, leta 1017 sva bila skupaj v Rock Springs, Wyo., in od tistega časa nisem več čul od njega, če kdo ve za njegov naslov, prosim, da to sporoči, ako bo sam čital ta oglas, prosim naj se mi javi svojemu bratu na naslov: Anton Mrak, R. F. D. 10, Box 197, Craft Branch, Pittsburgh, Pa. (Mr.) FARMA NA PRODAJ Na prodaj je farma tu v Mau-ston, Wis., obsegajoča 120 akrov zemlje, vse fino razdelano in pripravljeno letovišče dobro gre trgovina, a jaz sem primoran prodati to ali pa zamenjati za kako srednje velikosti posestvo v Sloveniji, ker sem bolehen in moram odtod. Kdor ae zanima, naj piše lastniku na naslov? John Kalina, Box 64, Mauston, Wis. -(Adr.i Za slab apetit in za zgubo spanca Ljudi«, ki trp« vatod »l«bwa apctlU in ■cul» spanca, bi morali poaknaktl Huta-Tpna vaaj ta ru-k*J dni in opaiill bodo lavnton uapeh. ' T« gradile« moli in *dr«vjn da boljli apetit. pomaca prebavi, stimulira in oji »Ive«. oU»iM In orcan«, praftaea laprtnico »n vam povrne poiinto mirno apanje. Nuga-Ton« pr«i«n« abirani« atrupa U va-i,i> »latama, pomaca obiatnamu in mehur-umu dratonju. daj« aiio in moč »»črpanemu, oslabelemu teiaau. Nuga-Ton« nima para sa igubo moči aH padanj« v »dravju In «• niat« »dravi, ali če se počutit« slabi in iačrpani. bi morali vtlvatl Nuga-Ton«. VI lahko kupit« Nuga-Ton« v vsaki lekarni. Ako pa va* lekarnar taca nima v taloii. raclte mu. n«j istega nauči sa vas od njegovega prekupčevalca. • -m !*a ¿ele rjutrs ¿.'do navado vstajati s pettd so bila najina kratka sr«vt» v j« -dilniri rek« ^udna J t* • tnu voMHi "dobro jutro*, «>n it |m» odgmarjal "lahko n«^ hlednjlf mi je zabelo «t u življenje prew»d*tl In za/«I iskati mi im mitb t, Oír It b'gu ni pr«t«*tlral, nasptoi i ¿javil je ecio. da mi pri m»« slu ruMjev ta vsakdani* |r ki. »(«'(lilo U tega, si lah-¿ItaUlJ **m misli. Ni trd» fMMiMrJ omenjati, da si-iti zaiei •lajali derna, knj- s»* jc zdelo mojemu «s'elu tek) duduo. VtMf-I n<«. kadar nti jo telefoniral, sum 1 »topil nnm k telefonu in smele ■i ni |M so škripale stare lesene stop-niee ihhI njegovimi tetkimi koraki in kakor vedno s« j« sli*a- Zlobno Pesnik: "Ta pesem tu vam kale mojo nevesto, kakršna je v vsem svojem iivljenju." Kritik: Potem vas pač odkritosrčno pomilujem." o Preodkrltonrčno On : "0 čem premišljuje*, dru-gaT* Ona: "O tem. kako je marsikdo neumen.'* On: Misli rajAi name" Ona: "Baš to delam.** " Morija n noče o lanitvi niti »ItAati.** — "Da. da. to je bil vedno tagrisa« pacifist.'* tritfftate op henm is Are öornMU. \T rf AlNT STOPPED írtl. al» THAT \T IS.-Too CiatAtMuY PLAt A NOISY OAMB of POK1R SOUNDS Mone M KB "LEAP FROO; HOW t>0 You »ÄpfCTUS lb SMp DOWNSTAinS? . 1H A NOISE PROOP VAULT Z Cm soanv, prikno.- YOo KNOW How IT 15 You tirrenTAiM ASTWAH6I, [0AN6.- Yoo T>OHT XNou; WHAT Yodas etTTIN'a -ro HM« ÖWBM %EM THE