dar brtn šk in arodn í Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 4. marca 1868. Gospodarske stvari. Razločki mleka po molzi. Da krava dá več ali manj , boljega ali slabejega to se ravná po lastnosti klaje (krme) pa še velik, in sicer tak, da zadnje mleko ima dvakrat krat > morebiti celo štirikrat več smetane 7 gospodinje posnamejo ta nauk P čist in do breg 7 da k tri tega naj lej molzejo, sicer osta mleka po druzib rečéh, prav posebno pa po č mol r---------.-- ~---- ~ © \JO vC% ne najmastnejše mleko v vimenu in ako se zastala sme 7 kdaj se tana v zgornjih pre dalih vimena skisa 7 draži vime se vname, oteče in tista bolezen nastane, opold m ^^ v Ni ne mleko vse eno, ali se krava molze zjutraj ali ) 7 ali zvečer Sploh skušnja, da se zjutraj dostikrat vimena imenujemo in ktero ki jo 7 naši da čeč ljudj mleka namolze, ki pa ima manj ■w pri V C VGl UI A JJJVim , UIÇ/U V V« dansko pa so spet razločki č molzi med č smet molzo 7 pa kakor pol- in Moist copermcam připisuj ej o rnost dekle, da ni ne zna ka dekl , čeravno je tega kriva vimena čisto spraznila. zato v Svaj Po mnogih mnogih skušnjah pa se je dognalo to, UV^ d* ÍA c* » UV/aiOlj v kj v ČIJ VJl, Ji. I er ^ivinoreia na visoki stopinji, imajo hlapce, kteri mol- Razloček med pomolzenim prvim in zadnjim _______ 1 v v 1 . T 1 • • « « « ze]ó x v xixuv£xlx uíuu6iu ----T7 mlekom pa se pokaze se i< da večidel vsi ti razločki se opirajo na to, an se preje v vimenu jn to* večidel čez ali kasneje po krmenji (futranji) molze Po teh skušnjah veljá to-le veči, čem dalj po daljem zastanku mleka je tem ure, m ta razloček mleko ostane v vimenu Vzrok tega tem Cem se mlek mol molze zjutraj ali zvečer, se nauiuiz.« i»u» mei<*, j med eno in drugo molzo enak. To učijo skušnj časa je med krmenjem in molzo, Čem manj pa je naj se če je razločka je pa ravno ta, kakor je pri mleku v latvici tudi tam kakor tukaj smet top n a h 5 med tem in unim, tem manj je mleka Mleka se ňamolze ista mera cas Gospodarske skušnje. ploh in še nektere preiskave posebej . Druga pa je in ravno narobe o tem tiče molzo met tem kar se Čem krajši čas je med eno in drugo čem vec pa preteče LL1U12U , tem veo Jc Dujciauc, v^m ' ~ ~ ť4 p0 DCSltl glave. časa med eno in drugo molzo, tem manj ima mleko pokonci držati met * Da biki ali junci ne uidejo ali sicer ne divjajo — se priporoča to-le: Sopek repa preveži z vrvijo (štrikom), potem rep napogni čez hřbet in ga priveži za rogove tako, da bik brez bolečin ne more pobesiti glave. Tako privezana živina mora zmiraj glavo smet mani Jutranie mleko po daljem času molze ima Tudi to smetane kakor opoldansko m večerno. ahko pelje. 7 in je tako pohlevna, da jo vsak otrok so potrdile posebne skušnj Kakor se smetana koj taka je tudi mol hitrej delà kakor pozneje, ravno se koj po molzi hitreje delà se dobi tedaj več mleka kratni tem so tudi z mlekom ; tudi mleko Pri trikratni molzi smetane, kakor pri dva-skušnje soglasne, datrikratna reklo se je, dvakrat Loncene cevi namesti lesenih rorov pa še nekaj druzega. f Iz Golega 1. sušca. Boljše je trikrat odložiti kot ? molza več mleka dá kakor dvakratna da ima mleko več smetane, ako se krava namesti trikrat molze. To pa ni res, kajti že gori ome njene skušnje so to misel podrle, in vrh tega tudi skuš prenagliti se. Vse leto smo jo košne rore bi si omislili za vo nas »vouv a viv 01 uuiiotiii ua> > uu Lij a k , i\i yu ^gi & v O" nega kapa živi, sedaj pa zavolj suhega vremena in ugibali, k a-ki od cerkve- rorov 7 kakor tica od nje Rhod in Tromerj Po teh skušnjah ista krava pri enaki krmi v 12 dneh, vsak dan t krat molzena, dala 161 kvartov*) mleka in po čez _ odstotke smetane, dvakrat molzena pa le 139 kvarto v ron, tega nas je skušnja učila res y mleka Že in po v m odstotke in pol smetane înu se začne od mleka ločiti smetana 7 kakor se tudi v latvici namolzeno mleko loči od smetane Zgoraj v vimenu se, kakor pri mleku latvici i zmiraj več met dnje pomol nabira, spodnje mleko pa je bolj vodeno mlek m tedaj več smet Razloček med mlekom, ki se iz začetka strohnelih poprejšnjih jelovih nebom zastradan pričakuje in prosi milega dežja. Jelovi , so na mokrem pod zemljo v malo letih sama trohnoba; hrasti veliko večstanejo ker je hrastovje dražje in vrtanje bolj zamudno; pa tudi hrast je le les, in za sklepanje je pri lesenih treba železja. Na besedo našega gospoda dr. Bleiweis-a, da se smemo zanašati na Net-ove lončene rore, smo v enem tednu brez truda in zamude po dveh pi-semcih rore iz Kokrice imeli na Golem. Umetnik Andrej Net sam jih je vložil. Posamezni rori so dolgi P° . . - delani so iz take ilovice, kakor sklede, in ravno tako Čevlja 7 središče votline meri po palca m pol 7 molze 7 in tistim, ki zadnj pride iz vimena, je prav močno žgani tako mv^uu , barvu , Ck v Sklepaj o se, kakor vliti železni da prav jasno zvoné na udarec. 7 m v sklepih se kitaj o *) Kvart je nemška mera in bokale. tolika da 5 kvartov dá 4 s pctonovim kitom, ki se hitro še med delom posuši in okamni tako, da je vsa še tako dolga vrsta ena ce- Ï4 lota. Vdelujejo se v zemljo po 2 čevlja globoko, da jih ne doseže zmrzlina, in ne popokajo, ko bi se přiměřilo, da bi v njih zastala voda zmrznila. Ako to delo na vse straní presojujemo, moramo reci, da je umetno, naglo, po ceni in trdno tako, da v. kdor si jih omisli, naj le dobro zapiše letnico v dnevnik, in kraj, kjer so zakopani pod zemljo, ker nadjati se je, da bo vžival to dobroto rod za rodom. Kdor bi dvomil nad tem delom, naj pomisli, koliko sto in sto let staro lončenino tudi po močvirnih krajih je že vrgla lopata iz zemlje, in vendar je še močna in trdna, da, ko bi kaj služila v zemlji, naj bi počivala lahko še tisoč let, in ako je bila dobro sežgana, se za trohnobo še změnila ne bo. Bolj kakor pri vsacem drugem delu smemo tukaj reči: To delo je dokončano, ker se ni treba bati popravila. Kdor naših bralcev morebiti misii, da preveč hvalim, tega prosim, da s hvalo koga ne zapeljem, naj v občni prid o vrže, kar se mu zdi prenapetega. Verjemite mi, da ne pišem teh vrstic iz samega veselja do pisave, tudi ne, da bi časniki popraševali po Golem, kakor unidan po Cirknici, tudi ne, da bi s tem zahteval Golo poviše vati — hotel bi ga še raje do trtine nižave po-nižati — temveč moj edini nasebični namen je ta, da bi ljudje korist lončenih rorov spoznavali, in kjer se voda napeljuje, da se poslužujejo lončenih dobro žganih rorov, kterih ima Andrej Net v Kokrici še zadosti v zalogi. Priporočam pa to delo sedaj , ker se lahko brez velike zamude stori, dokler poljska delà počivaj o. Kakor pa zvon, ki na daljave brenči, na dva kraja bije, tako želim tudi jaz zarad Ne ta še eno povedati. Bralcem „Novic" je znano, da je on sadjerejec z dušo in telesom; prepričal se bo tega, kdor stopi v njegovo drevesnico. Sedaj, posestniki, je ravno pravi čas zemljo zboljševati, sadno drevje saditi, čediti, cepičev si nabi- rati in cepiti; sedaj — predno poljsko delo pride na vrsto — vas lepo vreme vabi k delu po vrtih, travnikih itd. Kjer je kaj svetá, se v sadni vrt prestvariti dá. Sedaj naj se oživi, kdor še spí, in naj začne marljivo kopati zaklad, ki mu bo v malo letih to, kar je bogatinu mogočen visoko naložen kapital. Ker Vam Andrej Net v vseh rečéh zamore postreči, privoščim častitim bralcem, da bi se v lastni prid tudi vdeležili izdelkov vrlega sadjerejca, in s postrežbo tako zadovoljni bili, kakor sem jaz s cepiči in drevesci. Lovro Mencinger. s podkvami in žeblji za podkve. Avstrijski generalkonsul v Trapezuntu (v turški Azii) je poročil dunajskému ministerstvu kupčijstva, da na veliki kupčij ski cesti iz Erzerum-a v Bajazid in Tebris (vse to so velika kupčijska mesta v jutro vi deželi) se sprehaja vsako leto okoli 100.000 konj, mul in oslov, s kterimi t o v o r i j o blagó iz mesta v mesto, in da živina, ker mora podkovana biti, potřebuje vsako leto veliko podkev in tudi žebljev, s kterimi se kuje. Vrh tega imajo trgovci v Samsum-u, Sinopi in In e b o li veliko tovorne pa tudi vprežne živine za pre-važevanje svojega blaga. Gori imenovani konsul tedaj misli, da le-sem bi se dala iz našega cesarstva velika kupčija s podkvami in žeblji za podkve odpreti. Da kovači naši vidijo, kakošne so podkve in žeblji, ki jih v jutrovih deželah rabijo, poslal je podkev in žebljev na ogled. Cena 4 podkvam konjskim se žeblji vred je ondi 1 gld. našega denarja, 4 podkvam za mule 80 kr., za osle 60 kr. Žeblji morajo biti različne velikosti po velikosti podkev, in pri velikih naročilih bi se moralo nekoliko prijenjati od cene. Ministerstvo kupčijstva je dalo to vedeti zborni-cam kupčij skim na Dunaji, v Gradcu, Ljubljani, Celovcu, Leobnu, Linču in Pragi; na ogled (zamušter) poslane podkve in žeblje pa je izročilo zbornici dunajski sè sporočilom, da jih pošlje tudi drugim zbornicam na ogled, ktere se za to oglasé. Kovači naši na noge! Obrnite se na kupčijsko zbornico v Ljubljani, ktera vam bo rada vstregla. Morebiti se dá nova kupčija odpreti. Podučne stvari. Spisal Veliki dar, ki ga je rajnki dekán Holzapfel zapustil gluhomutcem kranjskim, daje mi povod, da govorim o gluhomutcih in njih izrevanji. Obširno popisovati, kako nesrečni da so ljudje, ki so gluhi in mutasti, stalo bi preveč časa in prostora. Naj tedaj posnamem le nektere crtice z njihovega življenja, predno stopijo v hišo, kjer se izrejajo ti reveži. Misli si, dragi moj, malo dete na maternih prsih — misli si, kako ga ona na srce pritiska, poljubuje, boža, kako mu lasce popravlja itd. Vsak materin pogled na mlado dete kaže ti iskrico onega švigajočega plamena, ki v njenem srcu za-nj neugasljivo gori. Misli na dalje na njeno pogovarjanje z nežnim otročičem, ki še ne more izgovoriti tako težko pričakovane „mame". Kaj pa vsaka mati, kaj vsak oče čuti, ako jih njihov otrok nikoli ne more poklicati po imenu, in kterim ne morejo dopovedati nobene stvarce, kterih ne morejo učiti moliti itd., to pripuščam bralcem samim v razsodbo. Veliko teh nesrečnih, ki so med največimi reveži prvi, prebije svoja prva leta v takem stanu, kterega ne privoščim še neumni živini ne, tem manj člověku. Da so pa gluhomutci res ljudje, kakor mi, ne kažejo nam samo njihovi blagi čuti do pravega, temoč vse duševne moči, ki se dajo razviti na čudo stopinj o omike. Ubogi ti otroci ostanejo pa vkljub vsem zmož-nostim, vkljub neumrjoči duši vendar le bolj žival nego člověk, ako jim ni dano spoznati svojega stvarnika. Rekel sem o nekih blagih čutih do pravega; da, to je reč jasna ko beli dan, da mutci vedó, da treba jim je spoštovati svoje stariše, da ne smejo krasti, poškodovati svojega bližnjega itd. Tega pa ne vedó, ker jim nihče ne zná povedati; kar storé, to storé le po notranjem nagibu, ki ga je natora slehernemu vcepila v srce. Naj bi si zapomnili vsi stariši, kterim je dala nemila osoda tako nesrečnega otroka, da je treba ljubeznjivo ravnati ž njim, Jsajti vsak dobro vé , da iz ljubezni kali ljubezen. Se drugi dečki, kojim lahko povemo, kaj je prav in kaj ne prav, se razpasejo, ne marajo za opo-minjevanja svojih roditeljev ter se nic ne zmenijo za solze matere svoje, — kaj bodo še le oni, ki ne vedó, kaj in zakaj da so? Naj veča nesreča so taki otroci gotovo sebi samim, ker, razun očesa, nimajo nobenega druzega čuta, s kterim bi zajemali zlatih naukov v rahlo srce. Samo z očesom razločujejo reči, ki se razprostirajo krog njih ter si jih zapominjajo po njih različnih lastnostih: barvi, podobi, velikosti itd. Veliko jih je pa še vrh tega kratkovidnih, da jim je bolezen, odvzemši jim sluh in govor, dva najdraža darova, tudi po tretjem raztegnila svoje pogubne kremplje; morebiti pa je tudi zanemarjenje tega krivo. Zeló škodljivo bi bilo toraj, kar se pa žalibog pre- pogostoma godi, prepuščati gluhe dečke vednemu spanju cum dem adh m titut morib za pečjó, tako, da se po cele tedne ne vmijejo ter jim utantur, incertum est" — (Germ. cap. 28), in cap. 43 krmiželj in pepél očí skoro zamašita. Jako koristno je, vsej mladini šetanje po travnikih med blagodišečimi cvetlicami; pogled v zeleno travo krepčá vid Skrbeti moramo za ohranjenje pise: Germ y 77 O an oni ca lingu coarguit non esse sacemu BIA pri gluhomutcih tem ker okó je še edini dar, ki ga še vvrstuj v člo bolj, v _ _ # veško društvo; ono jim služi mesto našega ušesa in pomenja: bitij Na gori omenjenih denarjih stojí tudi beseda: TEC ; in prikladnišega napisa ne moremo iskati na denarjih, kot je ta, saj še v stari in novoslovenščini 7 biti ; jezika VTzaç&Ç, pecuniae, Vermog Guter, Vorrath, Geld (Miklošič Lex. palaeoslov 7 Med gluhonemi razločujemo take, ki so že gluhi voce) ; dubrovaški se dili na svét, ki tedaj vse svoje žive dni nikoli (Vuk rječ. sub voce) biti ; Vermoge 7 Habe 7 sub Gut niso slišali nobene besede. Take prištevamo še srec- nejsim vedó y kâjtl UUi OWJ UV ^/VWUMJV W VAAMV/ »g M V V kako velik dar božji da je uho. Njih odrej oni saj ne poznajo velike z gub 7 7 ne pa Zraven tega panonsko-rimski spomeniki so nam ohranili troje imen Rabiščanov, ktera so čistoslovanska in sicer: BATO TRANTONIS filius A raviscus najtežavniša to vrsto štejemo tudi one gluho norum 7 an- hic situs est. MOGITMARVS testamento mon mutce ki so zarad kake bolezni ali hudega udarka na numentum posuit oglušeli, predno so še znali govoriti. Naj loža je 2 Bat znamenu pa odreja lacm , JS.1 SU K>uaj guvuini, putem p«a lev xauuuuv vuoi *jf*u\j7 pil o tanu ae je ilisn gubili sluh in govor. Oni se spominjajo poprejšnjih oče tudi velel: baťa, pri slovaških pastirjih in Bačva ^ i. • • i i • •• « • v ••• • 1__1 _ J • _ _______________"1 • . • • m tacih ki so kdaj že govorili, potem pa lec Panonov velel oče t 7 gospod zato je vlada ^uopuuai jyů Kako naj bi se mutci pripravljali za sprejem v gluhomutnico, povem prihodnjič. imenu : tina, Trôtk Trut, ki je ubil lutega zmaja ««u Auv^gc« ame»j«,, primeri. a iu vesi na Stajarskem, soseska Trot 7 se veli: Batjik kove je iz korenike mog Back Mogitm > Starozgodovinske stvari. Aravisci. Zgodovinska črtica. Spisal Dav. Trstenjak. Plinij (Hist.nat. III. 28.) imenuje v zapad ksom it primeri jarskem 7 in pridevkom Godemar posse 7 valere z adjektivnim sufi m mě > Vi tom 7 m ) vesi na Šta ; Tako zraven panonsko-slov. besed: kam par a vij baj znamenovanja za pivo 7 p 7 P panja, platneno oblačilo itd. se je še ohranila beseda biat bitij bitj nonn rodič: „Araviser*; Ptolomej (IIL 16.) jih na- dokaz, da junaški starodavni P , pecunia, m mi imamo nov bili SI ziva: lAoctjj To ime se tudi omenja v vojenskem diplomi, naj denem leta 1841. v gornjem sv. Ivanu zapadno od Bu ktero je dal cesar Antonin Pius nekemu ojaku Družbine stvari. Vsled sklepa obcnega zbora priobčuje odbor telo- 1Z naroda z imenom Eraviscorum „E X C , X « , kar je zlomek za vadnega društva „Sokola' (9leJ Arnetli 200 diplome". Wien 1843). Na denarjih iz leta 60 pred Kristusom najdenih blizo vesnice Bije, ne daleko zioolf romisehe Mili- dotični nasveti ali popravki pravila izročé s prošnjo da naj se do 15. marca t. začasnemu starosti „Sokola". od Bude RAVIS > se ber ej imena RAVISCI ) IRAVSCI, in neth XI. toraj obliki : ARAVISCI in IRA VISCI. (A 77 KJ . . , luioj vuiirvi . Sitzungsberichte der Akademie der Wissensch str. 308.). Bili so tedaj A Pravila telovadnega društva „Sokola44 v Ljubljani. . Telovadnega društva „Sokola" namen je: Dajati podbudo, priložnost in navod pravilnim telesnim prebivalci kraj reke Rabe, ktero so Rimljani in Grki imenovali: Arabo. Korenika imena te vode je sansk rbh vaj am Da društvo doseže svoj namen napravi u, kar pomenja: albus, lucidus, splendidus. Raba je toraj starej a oblika in jednaka z Lab 7 in da so te korenike stari Slovani poznali 7 potrjujejo telovadno učilnico za svoje ude, in postavi za-njo društvene učitelje, ter bo ta učilnica tudi neudom pristopna ; izdajalo bo knjige in časnike, telovadbo tikajoče; samo obilna imena rek in rečic v slovanskih deželah ostavimo Rab : Rab, Raba, bčica, Rabka na Ceskem, Rab y li Ol UX VCMy JLi «I U V CM y Polj skem in gornjem Rab 7 7 napravljalo bo društvene izhode in druge primerne zabave, na priliko : večerne shodě z deklamacijami, petj em, glediškimi igrami, z berili in plesom, potem Labiava, L Ogerskem; Lab, Laba, Labnica, borca, Lab nov itd., temoč tudi beseda: lab od, avis « « « m A t ar candidus, albus. Staroslov. pi pa se izgovarja kot • • • 1 V • •• v • _ V 7 er, ir, pnmeri 7 javna telovanja. V dosego društvenih zabavnih namenov sme društvo svojo lastno godbo imeti. Zabave, ktere društvo napravlja, bodo ali deč 7 rJ ž pa kot: ra, re, ru, zato oblike : A , erzeni, Ara- biščani, Iravisci, E scani. Irbiščani, Erb zraven tega slovanski jezici med radi vrivajo vokal, primeri rusko : g o rod, gol se razjasnujejo oblike: Arab 7 m r tako Erab 7 1 Arab PtEO Arab omenja tudi Tacit govoré o Osih 7 samo za ude ali tudi za druge, z vstopnino ali brez vstopnine. Sokolov odbor sprejema ude v društvo po svoji previdnosti. Vsak ud ima pravico do vseh iz društvenega namena izvirajočih naprav in ima pristop do vseh društvenih glavnih skupščin. Njemu gré pravica: predloge glasovati, in izvoljenemu biti v odbor. delati voliti kteri so v Germanii živeli in jednak in uprave imeli, jezik 7 Ai an kakor Arab in Panoniam ab navade sed utrum Germanorum natione UCiakl J VUUW , giaouvcvbt , JU IŮVUÍJOUDIUU U1U V vUUvl . Vsak društvenik ima dalje pravico , društveno obleko 77 7 2 ab A in Germaniam commigravennt, Hist. Classe. J. 1853" str. 308. Ar neth, loco citato. Arneth „Sitzungsber. der k. Akad. der Wissensch. Philol nositi j pa takrat > kadar napravi društvo izlete ali kako veselico Andrej. Pri sodnii sem imel opraviti, in res sem . Dolžnosti udov so svojej moči pospešujejo da namene društva po danes ž njo tako zadovoljen, da še nikoli ne tako Stefa Si da plačujejo v blagajnico je pomagala pa že kog prav stisnil in sodnij ti mesečne in druge doneske, kakor je to da so v društvenem vstopnmo, odločil glavni zbor (§. 9 d.) ^ ljenji brez ugovora pokorni naročilom društveneg ziv-od- bora in po njem postavljenih organov . Društvena opravila oskrbljuje društveni odbor. Andrej. Stefan! ko te ne bi poznal, da rad burke uganjaš, drugo bi ti pokazal; tako pa ti ne zamerim. posebno danes ne, ker sem tako posebno vesel J glavni zbor, erbščino staknil? Kaj neki more to biti? Si mar kakošno A ndrej. Erbščine ravno ne, al neko drugo Vsako leto konec meseca decembra skliče vico, ki je tudi kos erbščine odbor redni glavni zbor. dano. sklicati izvanredni gl Razun tega je odboru prosto zbor, mora pa to storiti, ) ktere moji sosedje veseli, kteri ne znamo nemški sem jaz m vsi J M«**^** w w---0 ----/ 1. ako ga, dodavši vzroke, pismeno nasvetuj družbenikov. Kaj tedaj? vsai 10 A ndrej. Danes se je v kanceliji vse lepo po do Glavni zbor ima naj višo pravico v vseh dru mače z nami govorilo pa tudi pisalo tako umel štvenih zadevah in odločuj z adpolov večino da na koncu vedel, kaj sem podkrižal sem vse * > naj si bode udov nazočih kolikor hoče. Posebno mu pri pad pravila voliti društveni odbor, b) prenarediti društvena so po svoje pisali; zmiraj sem mislil, Bog potrditi društvene račune in proračune m v določiti vstopnino in sklepati namen pregledovalce voliti, mesečne prineske za društveno blagajnico,^ o predlogih odbora ali posamesnih društvenikov (Jože Jaka in Matevž mu pritrdijo enoglasno). Řes je tako bilo. Jože. Jaz gospodom nikoli nisem prav verjel, ker ' pi- šejo. vendar križa. Glejte ) vedi danes pa sem čisto vse zastopil 7 o pošteno, da tudi ubog kmet ve 7 kaj da pod Matevž. 10 Telovadni odbor obstoj iz Jaz imam zavoljo tega presnetega nem-odbornikov, skega jezika že veliko škodo. Dvakrat sem padel v ki se volijo v glavnem zboru za eno leto, pa se smejo kontumacijo, ker nisem znal sam brati potem zopet voliti Odborniki volij me nesel o*? DLLit/ju —-«.j w, »v. U.MWUX auui o«ui uioiti j ucoci sem pismo seboj sta- člověku brati, ki se štuli, da zná nemški, pa mi je po rosta in njegovega namestnika, potem učitelj m med seboj razdelé dotična opravila, * lazem se, ce rečem, da i Društvo ima svoj sedež v Ljubljani, pa ima že nemški jezik napravih zneji dan povedal, lažem se, Će rečem kdaj da imam k tožbi priti. Ne 11 pravico, sogl da več kot 200 gold, škode mi je Naj ga ima vojvodini napraviti vu ilua OVUj acuo/i v jujuuijaui, jjc* luioi -------«w^j.«,!!, ^"J Z> ima 7 auyi s tem pravili poddružnice po kranjski saj mu ga privoščimo; al nam naj ga ne silijo. kdor ga zná i Odborniki društva morajo pre Jaka. bivališče v Ljubljani imeti 12 njegovi sklepi obvel odbornikov in nji trditi. J aJ hova Meni je ravno taka pela, in v kanceliji so me še z oslom pitali, ko sem dva dni prepozno na odgovor přišel. Andrej. Sam Bog vedi, da je res to, da sem dpolovična Večina "mora pri- celih 300 gold, zgubil, ker sem en dan prepozno pri- ično. Da mora biti v seji pričujočih vsaj Odbor opravlja svojo službo brezpl segat přisel. Dohtar Toman me je sicer spet v pravi Starosta ali oziroma njegov namestnik pred- stan pripravil z rekurzom na višo sodnij o, pa kaj je po- sedu je giaVUlUl ZiDUI'UUl IU UUUUIVVIUI ocjaiu, vuui mû- ---O—" f —— Jw mvu wviu TOV BTVJV» ťiuuiv- prave, skličuje odborové seje, podpisuje s tajnikom vred ženje iz rok dal, in nisem imel druzega prijeti, kakor pravovezalno vsa pisma, potem dopise in naznanila ter praznega dolžnika. 13 glavnim zborom in odborovim sej am vodi raz- magalo ker je moj dolžnik med tem vse svoje premo- stopljuje društvo proti zunanjstvu Janez. Domačih pišem je res vse veselo celó 14 irusivo prou zuuaujsiYu. ^ 7 ^v^ », ^ciu v Odboru pripadajo vse pravice in opravila, oštarii se je govorilo o tem in vsak je zadovoljen s to ktera niso naročito izročene glavnemu zboru. Odbor prenaredbo v naši sodnii. napravlja, kar se mu potrebno in za društvo koristno Jože. Sosedje, jaz sicer tudi kranjskega jezika dozdeva ; §. 15. vjdDor naznanja svoje ogiase, KaKor se mu ^««.qv oww#uuuu, uu jo vac preurai, j^ai awu uu »uu- potrebno dozdeva, bodi-si po časnikih, bodi-si po po- nije v kranjskem jeziku dobil, in dobro sem zastopil. PelJ da se cijc red, in nadzoruje, da se izpeljuje. Odbor naznanja svoje oglase, kakor se mu ne znam ne pisati ne brati, al moj v našo šolo hodil sin Primaž, kteri je mi je vse prebral, kar sem od sod- sebnih naznanilih 16 Jaz sem zadnji čas že enekrat dobil pisma v domačem društveno premoženje spada: a) telovadno jeziku iz kranjske sodnije. Poprej pa sem hodil po orodje m druga oprava, dj vsiopnina in reuovni me- vox ovm iv^^cg«, nemahu u» vjei, ua uu je is.au sečni prineski udov ali učencev, c) prostovoljni darovi, celijski list prežokai, pa velikrat mu je bil toliko kos in druga oprava vstopnina in redovni me vsi fari da sem kakega nemškona vjel, da mi je kan- čisti dohodki plačanih veselic fali z vstopnino) po dru- kot žaba lešnjeku. 7 Stvu izdanih knjig ali časnikov itd Matevž. Zdaj bo zbor kaj ______še našim otrokom in nam 17. Društvo se razdruži, kadar to sklene glavni naša sola pri fari kaj pomagala in rad jih bom pri-Glavni zbor, ali če to ni mogoče, določi odbor, hodnjič v šolo pošiljal. Do zdaj sem se pa zmiraj se ima 18 zgodit s premoženjem bránil, ker sem mislil, da ima fant in jaz več dobička ) Razprtje društvenikov med seboj razsoja če mi krave pase ali kaj druzega delà, kakor če v šolo odbor, razprtije med odborom in posameznimi društve- hodi, in nazadnje ni pečen ne kuhan. niki pa veliki zbor dokončno 19 vesno na Društvo ima pravico, umrle svoje ude slo 20 pokopališče spremlj evati Osnovalni odbor nabira ude in opravlj od Ko Boštjan ta pogovor sliši, šepetá svojemu pri- artinu blizo te-le besede na uhó: Martin! če pa rakom žvižgat. Martin ! ù nec u borov posel, dokler prvi glavni zbor ne postavi odbora Odb 77 Sokol v Ljublj Vesel pogovor med kmeti na trgu kranjskega mesta 17. svečana 1868. Janez. No, Andrej, kaj pa si danes tako šem- kmeta na svetu, da bi se po njegovem jeziku ravnala! brano vesel? Od kodi pa priđeš tako svetlega obraza? Tega Dežman in Zavašnik gotovo ne bodeta dovolila. jatlu to obveljá, gré najini „ucu ^«iuu. koliko poličev sem ga jaz spil, ko sem kmetom „šrifte" bral; kako mošk sem bil, ko sem jo v kanceliji po nemški lomil; gospodje so me tudi po gosposko nago-varjali, druge pa so po kmečko rentačili. Boštjan. Pa saj to ne more biti, da bi to tako ostalo, da bi vsak „pauer" vedel, kaj da kancelija hoče ! To bi bil narobe svet; kaj je mar gospôska zavolj Andrej. Kdo ju bo pa prašal! Zdaj stavo imamo po- „Tako preteklo je bilo zopet nekoliko časa, kar sem ) na-nj o da se mora goditi in gospodje so prisegli nenaďoma moral oditi na neko drugo svojo grajščino Le berite „Novice" in bodete videli kako Je ktero sem bil podedoval po materi svoji v sosedni Levstik gosp. Grčarju, svetovalcu ljubljanske deželne da ondi gospodarstvo pregledam. Zope sodnije, volj mlj paragraf 19. pred oči stavil, da je omolknil. zadrževala so me tam opravila dva cela meseca ; m namen Povrnivši se nazaj na dom, naj dem vse čudno dru Kdor se §. 19 ne bo držal, naj se mu enaka godi ; čast in hvala pa vsem gospodom, ki ga spoštujejo. Stevilka gače! Prvi obišče me Cjudevit 19. se mi zdaj tako dopada, da jo bom še v loterijo sunljivim naznanilom! Eazkril mi je s kakim da ) stavil. In tako z Bogom, sosedje! A. Net. pri Milici plamečo ljube do je t me pre opazivši Zabavno berilo. o v zakon, ter da njega } odločil vzeti si njene tete 1 ktera jo je že ízprosil od stare gospé V • i 1* t 1 11 1 1.1 mu prosnj tudi ni odrekla } déla Zenitnina. Crtice iz življenja, poslovenil po hrvasčini J. Levičnik. (Dalje.) „Isti čas — nadaljuje grajščak svojo pripovedko pride mi nenadjani, al mili gost Ljudevit K—. Bil on edini sin mojega pokojnega prijatelja in bližnjega grajščaka. Ker je oče bil vojak z dušo in telesom, je ravno to želel tudi o svojem sinu; toraj ga prec po izvršenih šolah dá vvrstiti v vojsko. Pred štirimi leti se je pre-selil moj stari sosed v večni pokoj , in ker se je, da se hoče poprej z manoj posvetovati; kajti brez mene noče zvršiti nobene bolj važne reči. „Přišel sem toraj " reče mi Ljudevit )i da poprosim Vašega prijatelj skega posredovanja pri važnem tem opravilu, ker sem ÍÍ dodá britko nasmehljaje se Je Vaše blage sosede, da je sladko zavetje činstva naj bolj ši lek za rane, ki žgejo in spoznal v hiši tiheg doma On tedaj ni druzega iskal pri Milici pekó ti mirnega zavetj pred navalom neke hude strasti, ki mu je vznemirovala Je sin na- njegov nahajal oni viharni čas v magjarski vojski prosil in postavil me je umirajoči prijatelj za izvršitelja njegove oporoke ter oskrbnika in nadzornika vseh njegovih lastnin, dokler se sin ko edini dedič ne povrne duhá prosit preti m mu srce. In ; žgala da ga vpeljem v tihi Lahko mene t . m přišel je raj, iz kterega me izgnati vsakdo misli, kako sem bil osupnjen in potrt pri tem naznanilu, ki mi je přišel kot střela jasnega — vendar pa Ljudevitom nisem odkril svojih čuvstev, o kterih 7 sem se vzdržal toliko, da pred íz- na dom. Po končani vojski stopi Ljudevit kot major iz vojaščine, ter povrne se v domovino, da prevzame očetova posestva v svojo last. Přišel je, kakor sem Vam že povedal, ravno o mojih najsrečnejših dne vih. Zadrževan s sporočevanjem Ljudevitovega premoženja in z mnogimi drugimi pôsli pri izvrševanji prijateljeve oporoke vanske zadeve in namére. Mladi moj prijatelj Ljudevit je bil sicer po naravi svoji kakor rajni njegov oče: al jemši staro gospó morebiti nihče še ljubim mu toraj svojo pomoč, in ker sem ijal m. rekljivo dušno žalost videl Ob- na svojo y da Milica v zavezi odpovedal z Ljudevitom išče in upa res svojo srečo, sem se jaz najslajšim svojim željam ter Milici žrtoval lastno srečo in di ušni 7 moral sem začasno odložiti svoje lastne ženit- pokoj obhajali poroko Ljudevit z čez mesec dni smo Milico." (Dalje prihodnjič.) [O UH OlUCI uy lícil či V1 ©VUJ1 rw cv ivvj i i<»jj_ui JJLJ Cg u V , zdaj vkljub svoji mladosti - štei je še ie biizo 26 Od kod visoki klobuk, ki se imenuje cilinder? let resnoben, nekako zamišljen in otožen. Vidělo se v vsem da akoravno še mlad, moral je prestati že silnih srčnih bojev. To ravno pa je vtiskalo licu nje- za žensko okó omamljivo govemu neko zanimivo, zlasti melanholijo. Kontrast mojega in Ljudevitovega značaja moral je čutiti slednji, kdor naju je videl. Jaz, člověk zrelih let, a vendar vedno dobre volje in vesele misli, on pa, cvetoč v dobi krepke mladosti, vendar zmi- rom zamišljen, resnoben in otožen. Da ga malo oživim i Zgodovinska crtica. Gosp. N. Kohn je v seji avstrijskega obrtnijskega društva na Dunaji dokazal, daje ki taj ske (kineške) korenine; pred 50 leti je přišel na Francozko, odkodar ga je parižki klobučar Duport počel po svetu razgla-šati, da se je po vsej Evropi udomačil. Zagrebški „Gosp. list", iz kterega smo povzeli to novico, dostavlja zgodovini cilindrovi, da 1860. leto je pokopalo na Hr- vodim ga pogostoma v društva 7 naj večkrat pa v vaškem cilinder ; ki Je ondi za spomin le ostal kočija- bližnji gradić stare gospé svoje sosede, kjer^sva redovno vsaki dan prebila nekoliko srečnih ur. — Čudovita milina moje mlade sosede, ki je mene popoinoma oma- mojemu mlađemu prijatelju ni mogla do živega seči. Bil jej je sicer pri- žem vélike gospode. Pri nas na Slovenskem je še veliko cilindrov in ljubljanski dopisniki v „Pressah" in v mila rekel bi 7 očarala, nasproti 77 Triesterici" vsi nosijo cilinder 7 češ 7 da 71 inteligencija jazen vendar pa hladán in v svoji obnaši kakor proti vsakemu drugemu. Temu nasproti pa sem pričel malo po malo pri Milici opazevati neko sočutje do mlađega nesrečnika, kakor ga je ona šaljivo imenovala. Znano pač dovolj , da tuga mlađega člověka ne naznačuje biva samo — pod visoko štulo. Kdor ne verjame, plača počen groš. — Na vsaki način pa je po zgodovinskih reiskavah Kohnovih zdaj dognano to, da se je velika ženskemu spolu druzega nego skrivno nesrećo tiha bolečina in nesreča zanimuje zopet najbolj žensko srce ter probuja v njem sočutje in ljubovednost. Tako tudi se je Milica očividno trudila in si sè svojo priljud-nostjo prizađevala, tolažiti skrivnostno žalost mlađemu vojniku. Pozorno opazevajoč obadva sem ljubeznjivo rivica godila cilindrom, ko so jih sèm ter tjè prega-njali kot „švábsko" pokrivalo; zdaj vemo, daje cilinder — kineškega porékla. Tako se vsak dan razjasnujejo zgodovinske stvari. Dopisi. Iz Belega grada 24. febr. oï». ne bode „Novicam" neugodno Nadjaje se 7 da ako prej mejo kak dopis postopanje devojkino*okoli novega gosta připisoval blagi iz prestolnice kneževine srbské, pošiljam vam te vrstice njeni naravi 7 s ktero je želela ublažiti vsako bolečino da jih priobčite svetu slovenskemu 7 da i on zná 7 kaj krog sebe, in sem se toliko manj bal kake nevarnosti se misli i radi tukaj na slavenskem jugu. — Od nekega gledé mojih namenov, ker je bila Milica proti meni vremena mnogo se prenašajo po vnanjih časnikih vesti ; vedno tako prijazna in odkritosrčna kakor prej. Mlađi kakor da mora zdajci i zdajci planiti ustanek na istoku, moj prijatelj pa tudi v ničemur ni Milice odlikoval ali Ne znam, v koliko so te vesti istinite ; ^ ali mogel bi se prijazniše do nje vedel kakor do drugih gospodičin." reči, da ni vse tako, kakor govoré nemški in francoski listovi. Govorica, da so čete v Rumuniji, koje bi bile kuje, dolgo časa ne preteče več, pa dobomo svoje stare prešle v Bolgarijo, je vsa gola laž. — Ceravno pa do porote (sodnije s priseženimi možmi). Zatirani naš zdaj znamenitega se ni še nič dogodilo, vendar ima to- sveti jezik mora stopiti zopet v javnost, ter vsesti se liko stvari toliko paleža na obej strani, da bi vsak na tisto svoje častno mesto, ktero mu po neoskrunjivem trenutek mogel povzdigniti se plamen, ki bi prouzroko- zakonu ide. Tega se nadjamo, saj novi podstavní zakon val neizmerne posledice v razvitku narodov na istoku, zagotovlja nam naše narodne pravice, on poenačuje vse koji bi potresel staro Evropo, a iztrohnelo Turško jezike našega cesarstva i vništiti mogel. Dan po dan čitamo kako vest iz Alba- pride tedaj čas, i ni več deleč nije ali da bode moral vsaki odvetnik (advokat), biležnik (notar) > y rnogore i mi sami dvojimo, da bi letošnje sodnik i sploh vsak javen urednik na zemlji slovenski leto prošlo brez pretakanja krvi na balkanskem polo- biti vešč slovenskemu jeziku v besedi i v pisanji toku. Da je nezadovoljstvo v Nu Turškej veliko, dokazuje nam to, da se čedalje več skuplja emigrantov, kakor da se to doseže, treba bode Še marsikaj truda i muke pripravljati se imamo za to, da ne zaostanemo 7 7 v Srbiji tako i v Rumuniji. Turčin nije v stanju po- se nam zopet i zopet očitalo ne bode, bediti malog Krita; no ako se dogodi požar v Grškej nespreten za sodnijske i druge razprave da je nas da jezik ali ustanek v nj ego vej zemlji, težko se bo održal. Velike sile samo mu še obdržavajo to malo duše, kolikor je ima, a on propada Glasnika'* za lepoznanstvo 7 imamo 77 Imamo „Slov. Učiteljskega To- varsa za učitelj stvo , a za pravoznanstvo , ktero med dan na dan. Ona sila janičarstva vsem skoraj najbolj zaseca v navadno živenje, tega še nimamo. Vsacemu bralcu teh vrstic je dobro znano, da se pravoslavni slog nekoliko loči od navadnega prostega izginula je, in tako i sila, koja je to državo obdržavala. učil v Nove ideje Turčin poprijeti ne more; naj se je Parizu ali kjer mu drago, njegov duh ostane pa ostane govora. Pedenj dolzih, v perijode zavitih stavko v težko turški, če tudi velike zasluge imajo reformatorji turški se je več kratov znebiti, saj navada je železná srajca. Naš jezik pa te nespretnosti ne trpi. Pravoslovni jezik Mithad Paša za Bolgarsko i Osman Paša za Bosno! Kakova svirepstva počinja v Ruščuku Mithad Paša, do- za ovence mora biti kratek 7 krepek jasen 9 lahko stojna so bolj kakega Nerona, a ne paše, koji bi imel umljiv in odločen. Da se pa takega jezika priučimo, narod usrečavati, koji se smatra za izobraženega čio- treba nam je in to neobhodno treba „Slovenskega Osman Paša res izdaje v Bosni list „Bosanski fl 1% Ifll t i veka. vjestnik"; ali narod zadovoljiti toliko ume, kolikor Pravnika." On naj pilil naš jezik in ustvarjal ga za pravdine obravnave, za sodnijske razsodbe i sklepe; njegov pobratim v Ruščuku. Zato je i narod ogorčen, on naj bi gladil pot v potujčene nam urednije; on naj i lani se bil na Balkana za svojo svobodo, a letos da bi uril domače oblasti, da bodo mogle v razumljivem bo miroval? Težko, svirepstvom Mithad paša ne bo domačem jeziku zanemarjenemu narodu vstreči. Naša zastrašil Bolgarov, marveč dovedši jih do očajanja, pred mati domovina ima gotovo zadosti sposobnih mož za bo izkusil gnjev naroda, koji zna za svojo prošlost, koji tako početje; saj ima izvrstnih pravoslovcev. Pri vseh zna, da zauzima veliki prostor turškega ^carstva, koji je slovenskih odvetnikih in biležnikih in njihovih konci- a pientih, pri slovenskih sodnikih više in niže vrste, pri obdarjen z vsemi duševními silami. — ^c* picuuu, oiuv^iu ouuuimu viae iu u^o viotc, se Langijevic i Poljaci brinejo za obstanek turškega druzih oblastnikih, pravnikih, županih itd. našel bi Pored tega carstva, da preprečevajo razvitek i osvobodjenje jugo- „Pravnik" zadostne materialne podpore, da bi mogel slavenskih plemen, slabo bodo uspeli 7 i oni i Turci. Mi na čast domačega pravoslavnega osebja krepko napre Novice" pa, ki ste že toliko i toliko ko- ker smo dovati. Ve pak bomo pazili na vse dogodbe na istoku, vezani po krvi z narodom, ki podnaša največja bezza- ristile svojemu narodu, skusite, pomagajte spraviti na konstva. — Kar se tiče Srbije, ona se pripravlja za vsak slučaj. Ona vidi, da je pozvana, da igra veliko nalogo v povestnici jugoslavenskej. Ona je oskrbljena dovoljno z orožjem junačen i težko čaka vremena, da bi se stvari na istoku vidik •>7 Slovenskega Pravnika." *) i strelivom; nima dolgov; narod je Daroslav. V 7. listu „Novic" smo brali, da je gosp. prof. Kozina v poslednjem zboru zgodovinskega in muzealnega društva govoril o Koz- Iz Zgornjega Tuhinja. jem da ne konečno rešile. Ideja jugoslavenska procvela je mahoma i v največe staleže dospěla; očividno je, da samo sloga poznamo več na Kranjskem tega kraja. Na to moramo hrb tu, in da se je pri tej priliki reklo more ploda imeti za příhodnost slavenstva na jugu mi Tuhinci odgovoriti, da dobro poznamo to vas, ktera Knez Mihajlo zida na svoje troške pozorište. Minister stoji tudi zapisana v imeniku selišč, grajščin, gradov v na raspoloženju Jovan Ristic je šel 21. na_Cetinje, da kranjski vojvodini, ki gaje vlada na svitlo dala glej: raz- krsti hčer novorojeno kneza Nikole. druge poti! Bogom do „Deželni vladni list za kranjsko vojvodino delek del, drugi Iz Primorja 28. sveč. iiou zjc* iviaii joau v jj y uuiuu j ui ugi leto 1857, izdan 31. grudna 1857. (C urednem pisanji, da se osebe, ktere imajo v kancelijah Prigodi se navadno v Ta vas šteje 3 hiše sè 27 dušami. Iz Borovnice 28. sveč. R. Spomlad je nasto- opraviti, poprašati morajo za ime njih rajncega ali še pila. Milejše sapice so jele pihljati. Od gorkega solnca živega očeta. Ako je oče dotične osebe še živ, postavi přebujena zemlja se ogrinja sè zeleno odejo, přetkáno ako je pa umri, z mnogovrstnimi in raznobarvanimi cvetlicami. Les ka po obrežji gorá cvetó Lah besedico ,,di" 7 7 dene Lah besedico se li g en. u Ali 77 Nemec ,,des" quondam" ali „fù' ne se v slovenskem pisanji Nemec pa (Corylus Avellana) že ^o^llg U 1JU XJL1X HV KJ JL V OJ.V/Y ^UOUVUl ^lOMiUJ X y WÍVV OIC piUU CLIL I\ U 1 J 1 U U ^IX^llC KJKJL LIO Lll^KsL J y 1 U U ^ a 1 U O Cl je oče še živ mesto na priliko „Ivan Ostrden živečega (Erica carnea), žanje vec (Polygala Chamaebuxus) ; v ako praši slepice ali kurjice (Helleborus niger), rdeča resa Petra" dalo reči: „Ivan Ostrden Petrov", in ako je oče nižinah pa beli binge lj ci ali snežni zvončeki (Galanthus nivalis), nun ke (Crocus vernus), brkon- umrl, mesto „Ivan Ostrden pokojnega (rajncega) Petra" pa 77 Ivan Ostrden Petrovič"? čice (Primula veris), bele in višnjele vij o li ce Iz Celja. (Oznanilo iz čitalniceZarad nenadnih (Viola odorata), j uter nik (Anemone Hepatica vel He- zadržkov se veselica, ktera bi imela biti loží na 19. 7 marca 7 Druga na 29. marca odločena se bode od-po takem tudi odložila, pa že ob pravem času po veliki noči oznanila. Odbor. Novo živenje nastopa na Iz Krasa 28. svec. Gosp. pisatelj živo resnico trdi, da javno ravnanje po po-rotnih sodnijah bode vse nemSkutarjenje na zemlji slovenski ,,ad absurdum'* pripeljalo. Advokatom in sodnikom, ki ne bojo zmožni slovenskega jezika, odkljenkalo bode ! Zato tudi mi mislimo, da se bode živo potřeboval priporočani časnik, ki bi vsaj na mesec enkrat pravoslavném polji. Pravdništvu odpira se svobodniša izhajal; nasel bi naročnikov toliko, da bi mogel se vzdržati. pot; prestrojenje sodnega reda den na den se priča- Vred. 79 patica vel Hepatica triloba), p 1 j u č n i k (Pulmonaria angustifolia), rumenkulja ali hakecija (Hacquetia Epipactis), rig e lei (Bellis perennis), na obalih, v grabnih in mokrih mestih lapúh (Tussilago Farfara) na njivah: bršljino-listni j e t i č n i k (Veronica he-deraefolia), kurja črevca (Stellaria media), na mahu ali močvirji pa prekrasne spomladne norice (Leu-cojum vernum) in mocvirnatulipa (Fritillaria Me-leagris). Veselo se zibljeta v toplem zraku metulja ru-inencek (Colias Rhamni) in koprivar (Vanessa ur-ticae) obiskovaje krasne cvetlice, prve spomladne ze-meljske hcerke. Potuhnjeno čepí pred svojo luknjico poljski muren (Gryllus campestris) ter se ogreva v toplih solnčnih žarkih. Od žužkov že kobacá po travi navadna travnica (Meloë proscarabaeus); okoli blata in njem pa se gnjeti mnogo malih in velicih govnačev (Aphodien, Geotrupes) in raznih kratkokrilcev (Staphy-linidae). — Zapusti, dragi Čitatelj ! tesno hišno zidovje in stopi na prosto ; ogleduj, občuduj ondi krasoto prirode; zagotovljam te: ako počutki tvoji niso že popolnoma topi, da prečudno potolažen, umirjen, novo poživ-ljen se boš povrnil v svoje stanišče. Da pa vživaš veselje, ktero ti čudapolna priroda vedno tako obilno ponuja, tudi domá v svoji izbici, izkorenini nekoliko novih cvetlic vsake vrste ter vzemi jih seboj na dom, pregledavaj na drobno njih lepo sestavo: podobo korenin, steblic, listov, posebno pa cvetišča; zapiši si ime cvetlice, ako ga iz veš, na listek, deni ga ž njo vred med sušivni papir in posuši si jih. Posebno pa to priporo-čamo onim, kiv imajo podučno, po naši „Matici" na svetio dano: „Stirje letni časi" v rokah, ker le potem bo za-nje mikavna in znameniva, ako se potrudijo tudi to spoznavati, kar knjiga piše. Ako združeni pridno delamo na tem obširnem polji, dobomo v kratkem času primernih slovenskih rastlinskih in živalskih imen, ktere so sèm ter tjè med ljudstvom znane, pa še od nikogar pobrane in razglašene. Hajd na delo tedaj prirodoljubi! Iz Ljubljane. Pod predsedstvom gosp. Trp ine a je v nedeljo odbor družbe kmetijske imel svoj mesečni zbor. Razun podpredsednika gosp. dr. Goste in tukajšnjih odbornikov sta iz dežele bila pričujoča gospoda gozdnarja Seitner iz Gorenskega in F aber iz Dolenskega, ker je odbor za gozdnarstvo pod predsedstvom prvomestnika svojega g. dr. Jan. Ahačiča že prejšnji dan imel sejo. — Iz odborovega zbora posna-memo izmed mnozih stvari, ki so se obravnovale, važ-nejše razprave. Tajnik dr. J. Bleiweis poroča najpred o nekterih stvaréh, ki so došle kmetijski družbi přetekli mesec: Dunajska zemljiščina kreditnica (osterr. Bodenkreditanstalt) je poslala družbi svoja pravila; odbor sklene, da se na tanko prevdarijo in morebiti porabijo za nasvèt, da bi se tudi na Kranjskem osnovala taka naprava, ki bi zemljiščinim posestnikom posojila dajala. Moravska družba za svilorejo je poslala svoje letno sporočilo. C. kr. deželna vlada je poslala družbi program velike razstave, ki bode za mornarske, kmetijske in obrtnijske stvari letos pod krilom cesarja Napoleona v Havre-u od 1. junija do 31. oktobra. Odbor razglaša s tem to razstavo vsem zemljiščinim posestnikom in obrtnikom, naj se je ude-ležijo; kdor želí več o njej izvedeti, izvé to v pisarnici kmetijske družbe. Ko tajnik odboru še bere pismo, v kterem tukajšnja trgovca gosp. Pes jaka v Ljubljani ponujata gospodarjem posebno dober mavec (gips) za deteljišča itd. po 90 kr. dunajski cent v sodcih po 5 do 8 centov, in ko odbor sklene, naj se to po „Novicah" razglasi, naznanja konečno, da je iz verjetnega vira iz-vedel, da bode minister kmetij stva grof Potočki letos obhodil nektere še neznane mu dežele našega cesarstva in da poleti pride tuđina Kranjsko, da vidi, kako je pri nas. Naznanilo to je bilo z velikim zadovoljstvom sprejeto. — Predno so prišli predlogi različnih odsekov na vrsto, bili so še novi udje izvoljeni, ki so jih nasvetovale ali poddružnice ali pa glavni odbor. (Kon. prih.) — V nedeljo dopoldne je bil, kakor so „Novice" unidan naznanile, letni zbor društva našega, čegar namen je denarna pripomoć manjšim obrtnikom in rokodelcem. Zbralo se je 66 družbenikov v mestni dvorani, kjer je društvo zborovalo. Družbe predsednik gosp. Jan. Horak je odprl zbor s kratkim pa jeder-nim govorom, v kterem je po številkah dokazal, da je društvo tudi v preteklem letu z 178.965 gold., ktere je na pomoč obrtnikom obrnilo, lepo spolnilo svoj blagi namen, in da more zadovoljno se ozreti na preteklih 12 let, v kterih je dozdaj delovalo, ker 1 milijon in 367.988 gold, je dalo na pomoč obrtnijstvu in rokodelstvu. Dokazal je dalje govornik, ki se z dušo in telesom ves čas trudi za napredek tega blagega društva, da si je društvo z varčnim gospodarstvom pridobilo lastnega premoženja 5527 gold, in 52 kr., v kterem, razun druzih dobrodelnih namenov, ima vsak, kdor društvu kaj denarja izroči, tudi gotovo poroštvo, da mu je dobro zavarovan. Britko pa se je pritožil, da davkarska roka tudi temu društvu, ki do leta 1867. ni od svojega zaklada nobenega davka plačevala, vprihodnje noče milostná biti. tGovor predsednikov je bil z velikim zadovoljstvom zaslišan. — Iz^daljnih obravnav povemo še to, da je odbornik gosp. Sventner živo zahvalo izrekel mestnemu županu g. dr. Cos ti, kteri je skozi 12 let kot pravni svetovalec društvu se svetom in djanjem na pomoč bil. Ves zbor pritrdi zasluženi tej zahvali. — Predsednik Horak dalje naznanja, da je letos v pomoč šolstvu nabral 100 gold, dobrovoljnih darov, za ktere se družbenikom zahvaljuje in jih prosi, da odprejo spet dobrovoljno svojo roko, ako bi potreba nanesla. — Gospodje Horak, Drašler, Heidrih in Waidinger, ki so imeli po društvenih pravilih iz glavnega odbora stopiti, so bili spet enoglasno voljeni; za čast na druž-benika pa sta bila po predlogu predsednikovem gospoda dr. Lovro Toman in V. C. Zupan izvoljena. — Iz vsega je očitno, da to društvo, ki se je pred 12 leti iz čistega blagega namena začelo, da bi bilo na pomoč takim obrtnikom in rokodelcem, kteri so v denarnih potrebah, se zadovoljno more ozreti nato, kar je dozdaj dobrega storila, — pa tudi ponosno o sebi reči, da ko bi njega ne bilo, bi se tudi lani denarničarji nikoli ne bili skupaj vzeli v „Gewerbebank", ker — kakor sami pravijo — le to poznajo, da so obrtniki in roko-delci ljubljanski „im allgemeinen solid und fleissig", — tega pa, da že davno so tudi krvavo potřebovali pomoči, tega ti denarničarji niso ne videli ne čutili! Sploh je vvsem velik razloček med to novo „banko" in med našim skozi 12 let s kuše nim „pomoćnim društvom", in ta razloček se celó jasno kaže v tem, da se je že přiměřilo, da že kak obrtnik, kije z „banko" v zvezi, je přišel k temu „društvu" denarja na pósodo iskat, kjer za manjše plačilo in po krajši poti dobí pomoci in mu ni treba še za kakošne zgube poroku biti. Sicer pa tudi „banki" voščimo „gute Gescháfte." — C. k. ministerstvo notranjih oprav je vsa pisma o začasni suspenzii našega župana in tudi ministerstvu poslano pritožbo županovo zoper to suspenzijo izročilo gospodu c. kr. deželnemu glavarju, da jih izročí mestnemu odboru, kteri bo o tej zadevi imel zbor v soboto. — Tudi za ljudske šole na Kranjskem je přišel zdaj od ministerstva ukaz, da se vpelje telovadstvo. — Mi bi mislili, da naši fantje zlasti na kmetih so že zunaj šole sami po sebi telovadci, ker hodijo po uri 80 deleč v šolo in iz sole itd. Učitelji pa dobo nalogo Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz dunajskega državnega zbora ni kaj posebnega povedati; zbornici poslancev je došlo nekoliko lastnih imen, to vedó vsi naši bralci; veliko let so vladinih predlogov pa mnogovrstnih peticij ; vse to se s svojimi pridigami : „pišite slovenska lastna imena slo- je dalo dotičnim odborom v pretres. Iz odbora zbornice novega nauka — kako pa s plačilom? pride li tudi to? — Koliko nuje so „Novice" imele že zlasti z vodstvom ljubljanske c. kr. normalke zarad p venski, nemška nemški metale bob v steno ^vjjaw«.«, . ta pisava imela se je za rogove panslavizm y kajt Zdaj gosposke, kteri prevdarja po zbornici poslancev iz-delano šolsko in zakonsko postavo, se sliši. da Cfc* jyiow ¥ W lUiUlUI OV JU £jk%AŠ X V^V V \J I A« JJLA mi • I^VíMJ WV^VUV/ W V A w ** V m «MU VUUUW j^vguc« Y \J y Ov OllOX y Vie* pa nam je c. k. ministerstvo nauka pristopilo na pomoč pride prav tako v občni zbor zbornici gosposki, kakor in kazal česar smo mi več let brez Ker j ot a \j , vicoai omu lui ycu ici) ui&ů uopeheo piuoui« ju ju uauv/ v aia auui mua puoxauuc Y. - VJTX'Ul jj ministerstvo menda po zgodovini tolikoletni ne Thun , eden izmed prvakov čeških federalistov prosili jo je osnovala zbornica poslancev. Grof Leon ""UiBVVIBUV ^WUVl«(ťV W T V^^omu V , je zaupa vsem normalkinim učiteljem, da bi bili zmožni slovó dal zbornici gosposki, in za njim jih je poteg- lovenske pisave, je sporočilo to delo gospodom ka- nilo neki še tehetom. Dobro velike češke gospode, ker trdijo Preteklo nedeljo popoldne ob uri je imelo da zbornica gospôska je bila sklicana na podlagi oktober-ske diplome in februarskega patenta, te dve podlagi „i^vbraževalno društvo za tiskarje" v risarski pa ste prestale, kar je Avstrija po dvalizmu razcep-dvorani više realke svoj prvi znanstveni shod. Vdele- ljena na dvoie. To so čudna znamenja. — Zdaj se spet žili so se večidel vsi udje tega društva in učenci ti- govori, u«, ^ * m uuuc uciai »c eez. vcii&u uuu, skarstva, pa tudi več drugih podpornih družbenikov, ker vlada namerava mu še mnogo postav v posvèt dati ržavni zbor bode delal še čez veliko noč med njimi tudi c. kr. deželni pogl visokorodni go- in ga ne pod Conrad Eybesfeld. Ravnatelj više realke Schrey je djansko razlagal električnost in Moserjw omju, m iu ov otvore ^auc v c, se smiraj m legrafni aparat; po nemškem tem nauku je društva pr- duha ne sluha. — Delegaciji tudi še niste svoje na- postava dodelana. razpustiti pred, dokler ne bo nova rekrut na te strijo tem pa, kar je najvažneje za Av- in to so denarstvene zadeve , se zmiraj ni vomestnik skega naroda y Klein bral odlomek zgodovine sloven ki jo je spisal rajni proí. pater Kokalj loge dognale, da bi vedeli pri čem da smo. Ogerska pretres; sklenilo se delegacija je bila sè plačo papeževega poročnika veliko bolj radodarna kakor neogerska ; dovolila mu je Potem so prišle društvene zadeve je, da se bode odsihmal slovenščina vsak teden po dve vso po vladinem predlogu. Sicer pa je neogerska delega uri. in sicer vsako sredo zvečer od 8—9, in vsako ne- cija (žalostno je, da nimamo še pravega druzega deij od od 10 11 ure dopoldne, nemšcina 9. uri zvečer učila : učiteli slovenščine bode gosp [) do- kako pa vsak petek imena!) sklenila marsikaj, da bi se vojastvo predru- Levstik. Znanstveni razgovori bodo vsako nedelj poldne od 11—12. ure. — Veselo je bilo slišati, gačilo in prihranilo državi mnogo stroškov. To tovo, da Je g°- več imeli god be. razun peščev — drugi vojaški polki ne bojo Dunajska ali Bog vedi ktera so se nekteri udje zunaj nemščine tudi v maternem slo- policija je med katoliško duhovščino in druzimi vernimi venskem jeziku razgovarjali, predloge stavili itd. — in kristjani zlasti na Tirolskem, Stajarskem, Českem in W VUVJIWUA I Viil&VU. JL C •íi^V V UI1JM1A ^ J^/A VViAV^V w vv« f aa* «aww* «m» ** y UA^VAli y VVOUVULI Aii to je pravo, kajti dobrému tiskarju, naj si bodi stav- Moravském za ohranjenje konkordata zoper sedanjo ljavec, korektor, faktor ali gospodar sam ; je natanj č nje jezik y se je postane njegovo delovanje d kterem delà sevno delo prva potreba vlado zavohala neko „veliko skrivno društvo" enako potem tišti laško-španjsko-francozki verski družbi, ki se družba y sicer ,,di santa fede" imenuje y mašina Včeraj je umrla grofinja Stubenberg glas m po časnikih je počil y da je minister grof Taafe na to policijsko sporo- i U V I P 1 A t% P+ y čilo, ktero celó po imenu nasteva velika dobrotnica ubogim v Ljubljani. knezov, 4 grofe 11 kanonikov, enega vélicega škofa itd., dal deželnim po- vité Pasj dan t. m. je konečná obravnava one glaso- glavarjem imenovanih deželá ukaz, naj oštro čuj ej o ......." " "se izvejo zavezniki nevarne skrivne družbe. in da je le nerodno pravde, v kteri so prizadeti tudi nekteri Sokolovci tem, da tekl na Kranjskem ni konca ne kraja: v Senožečah, v Razdrtem in v Grad nad In zdaj se vé, da vse to ni nič policijsko vohonstvo ministra na led speljalo, da je po so imeli unidan stekle pse; v Senožečah je za steklino slal oštro okrožnico deželnim glavarjem zoper san- 16 januarja poginila ovca, popadena po šteklem psu. fediste avstrijske, kterih nikjer ni! — Spet veje iz programu velike „besede", ki jo je napravilo več časnikov sapa miru. Kako pa se s tem vjerna to, srbsko pevsko društvo v Novem Sadu 23. dne u. m. da je maršal-komandant cesarske garde do 31. ane t. m. smo radostni našli zbor „Hajd na noge!" od našega sklical vse dopustince (urlavbarje) in ukazal D. Jenkot harj Živila m pa zbor „Savica" da se od našega G jemnost! o XV i. A c i. v ov uv^uunuvu j v ; im u.,