Leto XX. 1980 OKTOBER 1980 ŠT. 20 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE STALIŠČA OBJAVLJAMO STALIŠČA KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE NA O-SNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH. OSNOVAH ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO IN NA OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH OSNOVAH ZA POVRAČILO STROŠKOV, KI __ SO JIH IMELI DELAVCI PRI OPRAV--I.JANJU DEL IN NALOG. Koordinacijski odbor sindikata SOZD Slovenske: železarne je ob razpravi o obeh predloženih o-snutkih družbenih dogovorov organiziral razpravo, ki je potekala po dogovoru z Republiškim odborom sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin. V I fazi so se zbirale pripombe v o-kviru osnovnih organizacij 'sindikata v delovnih organizacijah oz. njihovih TOZD, na podlagi teh pripomb, pa je bila organizirana razprava, ki so se je udeležili člani korodinacijskega odbora sindikata, predsedniki sindikalnih konferenc v delovnih organizacijah, strokovni.delavci s področja nagrajevanja v DO in predstavniki RSZSS ter Republiškega odbora delavcev proizvodnje, in predelave kovin. Zaključki s te razprave so bili posredovani tudi na problemski konferenci o nagrajevanju po delu, ki je bila 26. 9. 1980 v Železarni Ravne. Te pripombe oz. zaključki predstavljajo. ■ stališče delavcev - Slovenskih železarn do - predloženih osnutkov obeh dogovorov. Osnovne ugotovitve, ki izvirajo iz razprave so, da sta'oba o-Snutka družbenih dogovorov' preveč splošna in jih je: nujno potrebno konkretizirati, še posebej na področju nadomestil, inovacij, minulega dela, -krepitve materialne osnove dela, rezerv in skupne porabe. Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabd, vsebuje Vse premalo opredelitev glede pridobivanja, oz. oblikovanja sredstev za- osebne dohodke, ki so osnova in pogoj za njihovo delitev. Nesprejemljivo so nam zdi, da je v razpravi le osnovni tekst družbenega, dogovora,', ki predvideva ■.' številne: - predloge, strokovne podlage in metodologije ,teh pa v tem trenutku ni: Ti materiali morajo biti znani že pred: sprejemom obeh družbenih dogovorov. Pripombe na posamezna določila osnutka družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in • delitev sredstev za osebne dohodke, so naslednje: 1. V uvodnem delu dogovora je poudarjeno načelo« Za približno enako delo in rezultate dela, tudi približho epak osebni dohodek.« Pojma »delo« in »rezultati dela«, -sta premalo ,,precizna,, saj je to načelo skladno z načelom delitve po ustvarjenem dohodku samo v primeru, kadar sta količina in kvaliteta vloženega dela sorazmerni rezultatom dela oz. novoustvarjeni vrednosti v proizvodnem asortimdnu. 2. V osnutku navedena definicija. »dela« ne sodi v obstoječi kontekst družbenega dogovora, ker se približuje definiciji »poklic«. V praksi se uporabljajo izrazi »delo, ' dela in naloge, delovne naloge«; izogibamo pa se izraza »delovno mesto«,/ obenem pa se zavedamo, da delovno mesto v proizvodnem procesu objektivno obstaja. 3. V 5. členu je navedenih več kriterijev oz kazalcev za oblikovanje sredstev za OD in skupno porabo. Ti kazalci* šo v večini preobsežni in nedefinirani. Prav tako mehimo, da je teh meril preveč. Treba bi bilo določiti manjše število kazalcev, ki bi bili konkretneje primerljivi, ne strinjamo, pa se z dodatnim predpisovanjem obrazcev brez bistvenega pomena; saj b’i le-ti pomenili le dodatno, administracijo.. , 4. Gospodarnost kot faktor je rezultat -količine in kakovosti, in njegovo merjenje pomeni v bistvu združevanj e osnovnih f ak-' torjev ter pojavov. . 5. Načela za .oblikovanje sredstev v primeru motenj, so preveč splošna in .nejasna., Hkrati meni-, mo, da motenj v ^ gospodarjenju ne moremo jemati -kot. pravilo, ampak kot izjemo. / 6. Nikjer' ni konkretizirano, ali kazalce uspešnosti primerjamo z enakim, obdobjem preteklega-leta, predhodnega meseca, ali s planom. Zelo velike, razlike nastanejo, če delamo različne primerjave in temu 'Primerne poslovne'odločitev. ,* 7. Obračunavanje minulega, dela predloženo v osnutku DD je zelo komplicirano. Prva ahnea 31. člena po naši presoji ne sodi k minulem delu. V minulo delo bi se' moralo vključiti tudi nagrajevanje inovacij, ki ne prinašajo izračunljivega: dohodka, vplivajo pa na izboljšanje bbgqjev delà, okolja, povečuj éjo varnost pri delu ipd. 8. V DD ni opredeljeno vprašanje naložb v varstvo okolja in podobne naložbe, ki ne prinašajo dohodka. 9. Pri posebnih pogojih .ni u-poštevano popoldansko, sobotno in nadurno delo. Poleg tega je težko podati strokovno oceno kriterijev vrednotenja ppsebnih pogojev dela, ker nam le-ti niso znani. 10. Osnutek družbenega dogovora nikjer posebej ne omenja kategorije mmrmalnega osebnega dohodka. 11 Vprašljivo je ' oblikovanje enotne metodologije razvidov del in nalog oz. analitične ocene. Večina delovnih organizacij že ima nek sistem, neko metodologijo, po kateri dela. Oblikovanje e-nothe metodologije bi pomenilo ogromno dela, rezultati dela pa /ne bi bili ustrezni tem naporom. Zato predlagamo, da, še bolj podrobno opredelijo'skupne usmeritve ■ in skupni kriteriji pri oblikovanju metodologije in analitične ocene. 12. V 40. členu so navedena poleg skupnih osnov za ugotavljanje zahtevnosti in . uspešnosti dela poslovodnega organa tudi merila, za katera pa ni opredeljen, način merjenja. V praksi ne . bo sprejemljivo, da bi poslovodni ■organi imeli drugačna merila za ugotavljanje zahtevnosti dela. Predlagamo-, tudi, da naj družbeni dogovor nakaže soodvisnost višine osebnih dohodkov funk-(Nadaljevanje na 2. strani) V. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIM SLOVENSKIH ŽELEZARN Program srečanja: PETEK, 17. 11. 1980 — ob 17. uri bo v avli kulturnega doma v Štorah svečana otvoritev slikarske razstave s kulturnim programom. Razstavljajo slikarji amaterji iz Železarne Jesenice, Železarne Ravne, Železarne Štore in iz Lesc — ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma v Štorah otvoritev. 5. srečanja gledaliških skupin in recital z naslovom — TITO BOREC — TITO DRŽAVNIK — TITO SAMOUPRAVLJALEC Sodelujejo: recitatorske skupine iz Železarne Jesenice, Železarne Štore in Lesc, ter pihalni orkester »ŠTORSKI ŽELE-ZARJI« — ob 18. uri bo v kulturnem domu v Slivnici nastopala gledališka skupina iz Železarne Ravne s predstavo »SVETLEČI GAŠPER« ^ S O B O T A, 8. 11. 1980 — ob 18. uri bo v kulturnem domu v Štorah nastopila gledališka skupina Železarne Jesenice s predstavo »GUGALNIK« — ob 17. uri bo v kulturnem domu v Šentjurju nastopilo AG »ŽELEZAR« ŠTORE, s ■ predstavo »LJUBEZEN DRUGE POLOVICE« —. ob,.17. uri bo v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah gostovala gledališka skupina Železarne Ravne s predstavo »FUŽINE« - — ob 21. uri bo pri' Mlinarjevem Janezu na Teharjah ■svečan zaključek iger. Komisija za kulturo pri KOOS Železarne štore Predsednik slovenskih sindikatov o inovacijski dejavnosti Smo v resnično prelomnem obdobju družbenoekonomskega razvoja Slovenije, v mnogoeem pa tudi celotne Jugoslavije. Do zdaj 'snio namreč še lahko dosegali dinamično gospodarsko rast z naglim povečanjem števila, zaposlenih oziroma delovnih mest; torej z veliko uporabo živega dela ob njegovi razmeroma nizki »ceni«. Zdaj pa smo že dosegli, takšno stopnjo družbene in ekonomske razvitosti, ko bi nas nadaljevanje dosedanje razvojne, usmeritve kmalu privedlo do zastoja gospodarske rasti. To bi nujno poglobilo - sedanja neskladja ■ v strukturi gospodarstva in ■ še bolj oslabilo njegovo reprodukcijsko •sposobnost, zmanjšalo bi "možnost za normalno rast osebnega in • družbenega standarda prebivalstva, zaostrilo bi številna Socialna nasprotja in bistveno oviralo tudi razvoj samoupravnih družbenoekonotnskih odnosov. Da bi še izognili takšnim možnostim, moramo tudi naprej zagotavljati dovolj dinamično - gospodarsko rast. To bo možno le s korenito preusmeritvijo gospodarstva v kvalitetno in dohodkovno donosnejšo proizvodnjo ob večji udeležbi v mednarodni delitvi dela. (Nadaljevanje s 1 strani) cionarjev- od osebnih- dohodkov v gospodarstvu okolice . (občine, regije, ipd.), kjer le-ti funkcijo opravljajo. 13. Predlagamo, da se naj nadomestilo osebnega dohodka za. čas trajanja .bolezni do 30 ,dni obračunavS na osnovi povprečnega osebnega dohodka delavca v Zadnjih 3 mesecih, in ne na .osnovi povprečnega osebnega dohodka, izplačanega v preteklem letu. V nobenem primeru pa nadomestilo ne more biti višje od višine osebnega dohodka, ki bi ga delavec prejel, če bi opravljal svoje delo. 14. V 54. členu predlagana rešitev višje- kalorične vrednosti toplega obroka delavcem,, ki o-pravljajo težja' dela, je sedaj v. praksi težkcr izvedljiva. Upoštevati je treba, .da marsikje delitev obrokov poteka v utesnjenih pogojih. 15. Našteti kriteriji za določanje višine regresa za „organiziran letni oddih so-med seboj naspro-; tuj oči in je na njihovi podlagi težko oblikovati regres ob hkratnem upoštevanju vseh naštetih kriterijev. Podoben problem oz. nejasnost je tudi pri nagradah ob upokojitvi. 16. Sodimo, da v družbeni dogovor ne spadajo osnove in merila, - ki zagotavljajo uspešnost TOZD, vprašljivo, pa je tudi, če se taka merila lahko vključi v akt. V panogi je bolj smotrno iskati le značilne kazalce poslovanja in skupne osnove za primerjavo razmerja osebnih dohodkov za podobna dela in naloge. Vse ostalo (razvidi, zahtevnost, učinkovitost) pa ni smotrno, ker nastajajo prevelike razlike. 17. Družbeni dogovor ne navaja enakega oblikovanja in de-. Pogoji za to so: posodabljanje tehnologije in organizacije dela, večja uporaba domačega znanja, im Izboljšanj e kvalifikacij ske se-• stave' zaposlenih; skratka, srnotr-| hej še- izkoriščanje vseh razpoložljivih fizičnih in umskih zmag-7 Ijivosti. To pa pomeni tudi širše -uveljavljanje' množične' inovacij-; ske dejavnosti in vseh drugih oblik ustvarjalne aktivnosti delavcev Zato prav letos ne smemo .zamuditi - izjemne priložilo- • , str, da uveljavimo inovacijsko, dejavnost tudi kot . pomembno .sestavino novih -Srednjeročnih planov. Vsekakor moramo bistveno izboljšati stanje v primerjavi s sedanjim , srednjeročnim obdobjem, saj je komaj polovica organizacij j: združenega dela vključila v svoje razvojne plane tudi inovacijsko'dejavnost. Naslednja' pomembna okolišči-. na, ki se tesno povezuje, z uveljavljanjem množične inovacijske dejavnosti, je letošnje proslavljanje 30-letniee samoupravljanja. To omenjam zato, ker- moramo imeti tudi pri obravnavanju te tematike vedno v mislih dejstvo, da .živimo in delujemo v sistemu socialističnega samoupravljanja. To je družbena u-reditev, v kateri delavec sam u- litve sredstev za osebne dohodke v okviru SOZD, mi pa menimo, da se ta sredstva ne morejo ob-: Iikovati v vsaki temeljni organizaciji oz. delovni organizaciji; le ob upoštevanju le-te. Enotna izhodišča za oblikovanje in delitev Sredstev za osebne dohodke so ena primarnih nalog pri izgrajevanju sistema SOZD SŽ. 18. Glede družbenega dogovora o Skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki -so jih imeli delavci pri opravljanju: določenih del in nalog, Smo mnenja,' da je v predlagani .obliki neuporaben, saj je preohlapen. Nesmiselna je opredelitev 2. odst. 7. člena, kjer DD govori' o povračilih stroškov v zvezi z delom na službenem potovanju. Na. službenih potovanjih nastajajo več ali manj enaki stroški nočnin,- prehrane, prevozov in je nesmiselno vsako diferenciranje le-teh. Od tega družbenega dogovora pričakujemo, da bo določal okvire posameznih povračil, Ti stroški 'Pa se naj sproti zaračunavajo v povprečju, ki, bo veljalo vsaj za Slovenijo in ob-ljavljajo npr. v Uradnem listu, tako da bodo posamezna nadomestila enotna : za vso Slovenijo. Na osnovi gornjih pripomb smatramo, da je treba predložena osnutka dopolniti v večini določil, pri iskanju ustreznih rešitev, pa pritegniti čim širši krog strokovnjakov, ki delajo, v praksi na področju delitve osebnih dohodkov in upoštevati uspešne rešitve v posameznih panožnih sporazumih oz. samoupravnih aktih posameznih delovnih organizacij. O teh dokumentih je tekla razprava tudi v naši delovni organizaciji. Večina pripomb je vnesena v skupna stališča KO SOZD Slovenskih železarn. pravlja' s; pogoji in--rezultati 'svojega dela-}n je v takšnem družbenoekonomskem položaju, ki ga ; uvejjavl; a: kot -svobodno osebnost in ki - v največji meri sprošča in spodbuja njegovo delovno ■ ustvarjalnostj .torej-, tudi. inovacijsko. Ker to očitno :ne prihaja do izraza, za to ne moremo kriviti sistema •; samoupravljanja; - Nasprotno.Prav nerazvitost samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in' ohranjanje ostankov delayeevéga mezdnega položaja v mnogih organizacijah združenega dela slabi ustvarjalnost delavcev in njihovo odgovornost za smotrno gospodarjenje z družbenimi proizvajalnimi Sredstvi in dohodkom, potemtakem je krepi-. te v delavčevega samoupravnega položaja eden izmed bistvenih pogojev za uspešno* uevljavljanje množične inovacijske dejavnosti. To poudarjam zato, ker še našo premajhno učinkovitost' na tem področju včasih zlonamerno, izkorišča za kompromitiranje samoupravljanja češ, zakaj inovacijska dejavnost mnogo bolje u-speva v pogojih kapitalističnih produkcijskih odnosov, pa tudi V tako imenovanem administrativnem socializmu. Pri tem se uporabljajo razni težko primerljivi podatki in primerjave, ki so za nas navadno zelo neugodni. V resnici uresničujemo v našem združenem delu mnogo več izumov, inovacij in racionalizacij, kot jih lahko e-videntirano na osnovi prijavljenih patentov ali drugače registriranih in finančno ovrednotenih inovacijskih dosežkov. Z vsem tem ne mislim izpodbijati splošno neugodne ocene jo stanju inovacijske dejavnosti pri nas in -o nujnosti, da se lotimo učinkovitejšega odpravljanja vzrokov, ki jo zdaj zavirajo. Med p njimi je vsekakor najpomembnejši nedoslednost pri uveljavljanju délitve po delu. in rezultatih dela, posebej pa vrednotenj e ter nagra j evan j e inovacij skih , in racionalizatorskih dosežkov. , Res je, da to ni enostavna naloga. Vendar je očitrto, da tudi na tein področj u nagraj evanj á prevladuj e škodlj iva uravnilovka, ki ne izraža' socialne pravičnosti in nasprotovanja neupravičenemu bogatenju posameznikov, temveč izvira iz čisto ; navadne človeške nevoščljivosti, predvsem pa iz slabe obveščenosti delavcev o stvarnem prispevku posamezne inovacije k povečanju skupnega dohodka iñ s tem tudi osebnega dohodka vsakega posameznega delavca. V tem je bistveni vzrok za to, če - v večini organizacij združenega dela še ni ustvarjeno ugodno družbeno vzdušje za uveljavljanje množične inovacijske déjavnosti kot po-membnega dejavnika tehnološkega in ekonomskega napredka. Čeprav ne smemo podcenjevati pomembnosti moralnih priznanj, za uspešno uveljavljanje množične. inovacijske dejavnosti, je vendarle jasno, da je pri tem odločilna materialna spodbuda. Drugače povedano: vsak delavec mora ugotavljati poslovno uspešnost katerekoli inovácije v svo- množični jem osebnem dohodku, ker bo le pod tem pogojem izpolnjeval . lastno ustvarjalnost in podpiral ustvarjalnost drugih’ delavcev. Takšno stališče uveljavlja zakon o. združenepi delu, ki v svojem 130. členu določa: • »Delavec, ki z inovacij o, racionalizacijo ali drugo obliko u-štvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi-.prispeva k -poveča? h ju dohodka temeljne organiza-' cije združenega dela, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu in v skladu z. zakonom pravico do posebnega nadomestila v. tej temeljni organizaciji, s -Jp : fijiljj Zal se tudi v tistih organizaci-." j ah, . ki šo ’ to normativno dobro - uredile, inovacij ska dej avnOšt večinoma ne uveljavlja v zadostnem obsegu ali pa je né regi- , strirajo oziroma je ne vredno-ti j o. Za delavce v neposredni proizvodnji in tehnične strokovnjake se še nekako najdejo primerna merila in se zato njihovi inovacijski dosežki tudi- ustrezno ' vrednotijo. Pri- organizatorjih proizvodnje in drugih strokovnih delavcih pa se to nikakor ne more uveljaviti; Med vodilnimi poslovodnimi delavci bi lahko ná prste prešteli vse tiste, ki so bili v zadnjih nekaj letih posebej nagrajeni za svoje inovacijske dosežke, a še tisti redki so bili potem deležni hudih očitkov in natolcevanj. Alj te pomsni, da poslovodni delavec sploh ne more biti inovator; če pa že je, ali ne . more biti za to posebej nagrajen, ker je vsakovrstna ustvarjalnost - njegova redna delovna dolžnost, za katero dobiva tudi ustrezni osebni dohodek? Res je, da je zá delavcev rie-J posredni proizvodnji mnogo lažje razmejiti normalno delovno dolžnost od ustvarjalne, inovacijske dejavnosti, ki jo je mogoče zelo določno ovrednotiti. Dosti težje'je to za organizatorje dela, raziskovalne in druge strokovne delavce, zlasti .za- poslovne delavce. Vendar to ne pomeni, da njihovih inovacijskih dosežkov sploh hi mogoče objektivno o-predeliti in „jih; tudi. ustrezno o-vrednotiti. Če tega ne úresniéú- (Nádaljeyanje- na 8. strani) Pri Sv. Petru: — Aha, ti si tisti, ki je hodil brez čelade in jo dobil po betici! Izvozna usmerjenost - pogoj za redno proizvodnj o in kvalitetno delo V letošnjem letu veliko govorimo ■ o stabilizaciji (gospodarstva. Kaj to pravzaprav pomeni iri v katerih ¡smereh tečejo prizadevanja . za gospodarsko stabilizacijo? Stabilizacija -pomeni ureditev vseh tokov gospodarjenj a in vseh oblik trošenja sredstev v'take okvire, /kot nam jih ustvarjanje dohodka omogoča. Zato prizadevanja za stabilizacijo ne .morejo biti prisotna samo v gospodarstvu, ampak , . marajo. zajeti vse, nivoje našega družbenoekonomskega življenja. Tu je potrebno spomniti na porabo za splošne in skupne potrebe, ki se jé v zadnjih letih zlasti na investicijskem področju zelo raz- -mahnila. , . - / p / V tem sestavku se bomo zadržali na delu stabilizacijskih možnosti, ki jih lahko s primerno aktivnostjo dosežemo v gospodarstvu in tako tudi v naši delovni organizaciji. Ureditev tokov, gospodarjenja v takšne okvire; da bo naše poslovanje odvisno od naših možnosti, pomeni določene nižje rasti industrijske, .proizvodnje. V zadnjem desetletju so ibi-le letne: rásti dndm s sirijske proizvodnje sorazmerno visoke, marsikdaj celo višje od rasti visoko razvitih, gospodarsko neodvisnih evropskih , držav. Naše visoke stopnje rasti industrijske proizvodnje so bile možne le' na račun vedno večjega uvoza surovin,-in repromaterialoiv. S tem se je ' stalno povečevala, odvisnost našega gospodarstva od zunanjega' go- . spodarskega sveta, istočasno so vsako leto močno naraščali, naši dolgovi tujini) .¡predvsem v konvertibilnih devizah, i : Večkrat govorimo o tern, da bó izvozna dejavnost, njen obseg in kvaliteta, regulator naše proizvodnje in možnosti našega nadaljnjega razvoja. To prav gotovo drži, če vemo, da ima stalno letno zadolževanje v 'tujini svoje meje in je zato v naslednjih letih potrebno izrazito povečati stopnjo pokritja našega uvoza z lastnim -izvozom. To velja tako za naše gospodarstvo v celoti kot za vsako posamezno delovno organizacijo. Pri opredeljevanju izvozne aktivnosti in letnem oblikovanju deviznih bilanc so naši državni organi postavili republiki Sloveniji takštto mesto, da bo morala v naslednjih letih-v zunanjetrgovinski aktivnosti in celotnem sistemu pridobivanja deviz dosegati pozitiven devizni rezultat. To pa pomeni, da bo potrebno v Sloveniji večji del uvoza pokriti z lastnim izvozom. V Sloveniji so le redke panoge in ¡delovne organizacije, ki šo močno izvozno usmerjene. Večinoma je naše (gospodarstvo močno uvozno odvisno. K teinu je potrebno še povedati, da' mora naše gospodarstvo del ustvarjenih deviz prispevati za, ¡skupne družbene potrebe (za zdravstvo, ljudsko obrambo itd.). ’ | ¡¡¡j ' ^ ^ - , Usmeritev našega gospodarstva k lastnemu pokritju uvoznih potreb z lastnim ustvarjenim izvozom je nujna. Zato si je takšno razvojno usmeritev zamislila (tudi sestavljena organizacija Slovenskih železarn, ki načrtuje, da bo postopoma do leta 1985 v celoti dosegla 100 % pokritja uvoza surovin in reprOmateriala s svojim izvozom. Odprto ostaja le .vprašanje ustvarjanja ali pridobivanja konvertibilnih deviz za nakup uvožene opreme. • Pri razmišljanju o teh vprašanjih, ki so v današnjem poslovnem življenju in političnih razpravah y središču pozornosti za uresničitev stabilizacijskih -nalog, je za celoten kolektiv naše delovne organizacij e zelo pomembno vedeti, kje se nahajamo in kakšne so naše .petó; spektive pri doseganju redne proizvodnje in dudi nadaljnjega razvoja. t ' ¡1 Zadnje leto izrazito govorimo o problemih oskrbe z -vsemi vrstami surovin in repromaterialov, tako iz domačih kot iz uvoznih virov. , Pri vseh razpravah in razmišljanjih o potrebnih akcijskih ukrepih sta v ospredju dve osnovni nalogi: proizvodnja in izvoz. Oba pojma sta medsebojno tesno povezana. Brez izvoza ne bi bilo redne proizvodnje. Brez proizvodnje pa ni izvoza. Za letošnje leto ¡so morale vse temeljne organizacije,združenega dela v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odno-, se s tujino v Sloveniji planirati potreben uvoz in svoj '■ lasten izvoz. : Zaradi potrebe po uskladitvi deviznih finančnih bilanc posameznih republik je morala'SIS za ekonomske odnose s tujino v Sloveniji zmanjševati uvozne pravice .tudi ža ustvarjene devize z lastnim iz-' vozom. To zelo enostavno pomeni, da je bilo- možno ¡uvoziti -¡manj, kot je znašala vrednost določenih izvoznih poslov. Ge upoštevamo pri tem še visok porast nekaterih uvoznih cen, ki so rezultat tudi , zunanje ekonomske nestabilnosti in zunanje inflacije, pomeni zmanjšan delež uvoznih pravic še manjše možnosti količinskega uvoza. Vsekakor je treba povedati, da je imela in računamo; da bo imela tudi v prihodnje, surovinska dejavnost in proizvodnja repromate-/.IrMiíIiC^Ió^ino-:. pwtowt'M omejevanju uvoznih pravic. Čelptho gó- ' spodarstvo mora biti-zainteresirano, da bo 'proizvodnja repromate-rialov normalne j e potekala in tako ne bodo v večji meri pretrgane poti oskrbovanja predelovalne industrije. Za pridobivanje deviz obstaja tudi možnost, ki jo daje zakon o deviznem poslovanju. To je združevanje deviz organizacij združenega dela. pri skupnih izvoznih -poslih oziroma plasiranju določenih 'proizvodov v izvoz, kjer s svojimi komponentami in deleži sodeluje več delovnih organizacij /Praksa nam je pokazala,- da je združevanje deviz s poslovnimi partnerji zeloolnejenojkerimajo tudi ti part-. nerji, v našem primeru predvsenr poslovni partnerji iz' kovinskopredelovalne industrije, svoje velike uvozne potrebe, • Zato vsaka zdrava logika govori o tem, današnja gospodarska pioblematika pa jo samo potrjuje, da je potrebno za_ doseganje bolj še-preskrbljenosti s surovinami in raznimi materiali in s tem za zagotavljanje redne proizvodnje v ¡čim večji meri ¡dosegate pokritje naših uvoznih potreb z lastnim izvozom. . Gotovo .so, možnosti omejevajija' uvoznih potreb. Vendar je treba takoj povedati, da smo v železarnah visoko 'odvisni' od uvoznih materialov. To velja ¡tudi. za primer naše delovne organizacije, posebno še v letošnjem letu, a tudi še v prihodnjem. Glavne postavke so' uvoz gredic, starega, železa, elektrod, železne rude, ferolegur, določenih ognjeodpornih materialov,- rezervnih delov in drugi materiali. Po vrednosti predstavljajo največji delež gredice, staro železo in elektrode. V tem deležu bo z rastjo proizvodnje našega lastnega surovega jekla .padal delež gredic, delež starega železa pa naraščal, vendar bo zaradi razlike v ceni med gredicami in ¡Starim železom uvozna vrednost padala. > Tako smo v zadnjih dveh letih, posebno še v zadnjem letu, zastavili akcijo ža izvozno aktivnost in smo dosegli na tem področju pomembne rezultate. To nam "je omogočilo,-da smo v letošnjem letu praktično delali brez zastojev, čeprav proizvodni ¡programi, vedno niso bili najbolj optimalni. Vemo pa, da so marsikje morali zaradi pomanjkanja surovin ustavljati proizvodnjo, tudi v železarnah. Uspehe na izvozni dejavnosti potrjuje ¡nekaj podatkov. Pri tem so zajeti podatki za Železarno Štore brez poslovanja TOZD tovarne trak tor j ev, ki n se zaradi poslovanja .%■_ kontokoren tnem obračunu sama pokriva v. razmerju 1:1, V letošnjem letu je tudi TOZD tovarna traktorjev dosagla dobre izvozne -rezultate, ker je v konto-korentii s Fiatom dosegla precej večji izvoz ko.t uvoz. Zaenkrat pričenja proizvodnja traktorjev; dodatno izvozno aktivnost ža doseganje čistega deviznega, -priliva z izvozom traktorjev v.Grčijo, a odpirajo se možnosti še za druge .¡države., Zaradi močnega povečanja izvoznih dati(uvoznih cen ¡v poslovanju s Fiatom v začetku letošnjega leta je težko1 primerjati in -seštevati skupne številke v celotni' ,de- ‘ .; ;, : (Nadaljevanje; na 4. strani) Srečanja V organizacijah združenega dela v 'preteklosti kulturi niso posvečali dovolj pozornosti, nekoliko več zanimanja so temu področju posvečali v . železarni Ravne; Vprašanje kulturnega življenja imajo rešeno tako, da imajo profesionalnega kulturnega referenta. Tudi v 'Železarni Štoreje potrebno, da pridobimo delavca, ki bo delal na tem področju. Konferenca OO ZS je že postavila vprašanje nastavitve kultur- , nega referenta, le-ta je predviden že v novi mikroorganizaciji. Delo na področju kulture .v organizacijah združenega dela je predvsem volja in požrtvovalnost nekaj ljudi, ki želijo, da kultura pride , do slehernega .zaposlenega. Za odpravo slabosti na področju kulture se morajo truditi predvsem sindikati, v TOZD. Želim,, Spregovoriti; o pomembnosti srečanj a gledaliških skupin SOZD Slovenske železarne, ki deluj ejo povsem nS: 'amaterski .o-snovi. Da bi kultura prodrla 'res do slehernega delavca, se je konferenca OO ZS oz; komisija za kulturo pri, konferenci OO Y,S Železarne Štore odločila, da se 'letošnja srečanj a ali bolje, gledališke . predstave skupin iz Slovenskih, železarn odvijajo na celotnem območju občin, kjer se štorski; želežai: poj a vi j a: kot občan' in kjer prebije dve tretjini svojega časa. 'Takšna odločitev organizatorja, je popolnoma v skladu z resolu-cijskirhi zahtevami in ta način je takorekoč izpolnjevanje reso-lucijskih sklepov oziroma stališč. / j Predstave se bodo odvijale istočasno V Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Slivnici -in v Štorah, kjer nastopajo jeseniški železarjf, § koroški fužinarji- in štorski, žele-žafji. Njihove dosežke na tovrstnem kulturnem področju preteklega leta bomo skupno ocenili, opozorili na pomanjkljivosti in ugotovili bomo, v .kolikšni meri izpolnjujemo Linhartovo izročilo: »Eden drugemu ogen . dejmo«; in da z k odobravanjem nagradimo njihov trud in požrtvovanje. | Naša kritična ocena mora biti poštena do entuziastov, ki se nam. bodo predstavili, saj je vse, kar so naredili, narejeno iz ljubezni do gledališča in popolnoma na prostovoljni osnovi. Kultura ima še poseben pomen v ; današnjem samoupravnem u-tripu, v današnjem razvoju sa-. moupravnih odnosov;' Poseben pomen dogajanjem v našem samoupravnem razvoju je dal tudi naš dragi tov. Tito, ko je ob neki , priložnosti .izrekelg zgodovinsko pomembne misli, citiram: »BREZ KULTURNEGA ■ -NAPREDKA DELAVCI NE BODO ZMOGLI UPRAVLJANJA.« , Titova misel nam mora biti vodilo ob našem vsakdanjem, delu, ta misel nam, je osnova še po-. sebno sedaj, ko smo' še odločili, da dosledno sledimo in hodimo po poti našega dragega Tita. Predstave bodo v mesecu novembru, od 7. do .8, novembra 1980 Za ..otvoritev srečanja se pripravlja recital na teme: , TITO — BOREC TITO — DRŽAVNIK TITO — SAMOUPRAVLJAlEC. . Na recitalu bodo nastopile 'skupine z Jesenic, Verige Lesce in Štor. O poteku srečanja amaterskih 'gledališč SOZD Slovenske železarne bomo obveščali v štorškem informatorju. - , ■. V RAZPRAVI JE PRAVILNIK O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU DELAVCEV V TOZD OZIROMA DS Na delovnih skupinah je v razpravi osnutek pravilnika o u-smerjenem izobraževanju delavcev v TOZD oz. DS. Osnutek pravilnika je pripravljen ha osnovi zakona o usmerjenem izobraževa-.nju, ki je bil sprejet letos aprila. Zakon prinaša obilo novosti na področju izobraževanja, d katerih je'bilo v Železarju že: spregovorjeno. Zato tokrat namenjamo nekoliko, več pozornosti pravilniku. S pravilnikom o usmerjenem izobraževanju urejajo delavci/ TOZD oz. DS pravice in obveznosti v zvezi, s planiranjem in programiranjem usmerjenega izobraževanja, organizacijo usmerjenega izobraževanja ter financiran jem usmerjenega izobraževanja. Pri tem se delavci s pravilnikom posebej obvezujejo, da bodo zaradi 'pogostega! prehajanja delavcev iz ene TOZD v drugo oz. iz DS y drugo DS ali iz DS v 'TOZD ter obratno in iz 'načel vzajemnosti, da trenutni rèzultat poslovanja ne vpliva bistveno na pravice do izobraževanja, usklajevali pravice in obveznosti v zvezi z izobraževanjem z drugimi TOZD in DS združenimi v DO -Železarna. Štore, Nosilci izobraževalne politike V TOZD oz. DS so delavci TOZD oz. DS, ki odločajo o enotnih načelih in izvajanju te politike prek svojih delegatov na delavskem' svetu TOZD oz. DS in njegovih organih ,in na delavskem svetu DO. oz. njegovih organih. V- ta namen v okviru razvoja svojih TOZD oz. DS, na podlagi svojih skupnih družbenih,-^tekočih in razvojnih potreb ugotavljajo potrebe po izobraževanju, planirajo in načrtujejo izobraževalno dejavnost ter' programirajo izobra-^ ževalne vsebine. Plani izobraževalne dejavnosti v TOZD oz. DŠ morajo biti usklajeni na -nivoju DO z drugimi TOZD in DS. V V usmerjenem izobraževanju se v skladu s potrebami dela, družbenega razvoja ter. osebnega raz- voja delavcev in drugih občanov zagotavlja izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izobraževanje zá izpopolnj evanj e Strokovne izobrazbe in usposabljanje z delom. Delavci TOZD oz. DS v skladu 's svojimi potrebami po -usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe usmerjajo kandidate (delavce, dijake študente in druge) v srednje in vi-sókostrokoVno izobraževanj e pred ’ vstopom v delo, ob delu in iz dela. Práv, tako usmerjajo; v skladu s potrebami TOZD oz. DS delavce: v izobraževanje za pridobitev magisterij a ’ in. doktorata ; znanosti. | Usmerjanje v srednje‘in viso-.ko strokovno izobraževanje pred vstopom v delo poteka prek štipendiranja v obliki, kadrovskih 'štipendij v skladu s kadrovskimi , in razvojnimi plani TOZD in DS in v skladu z. usmeritvijo udeležencev (mladine, dijakov in študentov), ki se izobražujejo po programih ' in za pokliče oz. za' smeri, za katere so TOZD in DS neposredno zainteresirane. . Delavci TOZD in DS usmerjajo v srednje in visokostrokovno izobraževanje ob delu predvsem tiste delavce, ki še nimajo U-strczne strokovne izobrazbe za dela in naloge, ki: 'jih opravljajo, jn 'delavce, ki so pokazali'poseben interes 'za izobraževanje - in pri svojem delu dosegajo dobre delovne rezultate. Delavci se vključujejo v usmerjeno'Izobraževanj e .ob delu takrat, kadar so1 v času'izobraževanja v delovnem razmerju iii redno;, opravljajo svoje delo, ' Delavci se vključujejo v u-smerjeno izobraževanje; iz dela; tako da z vključitvijo v izobra-. žcvanje prenehajo delati ne glede na to ali so ostali'v delovnem razmerju ali ne- Potrebe po izobraževanju iz dela objavijo TOZD in DS; z rázpisom. (Nadaljevanje z 2. strani) ' .. -j.;.' - lovni organizaciji, zato se bomo .pri prikazovanju številk omejili. na izvozne podatke železarskega dela. : , _ V devetih mesecih lanskega leta smo dosegli (brez traktorjev) vrednost izvoza 6,9 milijona dolarjev. Letos smo v enakem obdobju izvozili za 10,3 milijona dolarjev, kar pomeni povečanje za 49 H Od celotnega izvoza za 10,3 milijona dolarjev predstavlja izvoz na konvertibilno področje 84 %. V enakem obdobju smo lani uvozili za 9,8 milijona dolarjev, letos pa za 11,6 milijona dolarjev, kar pomeni, da smo skupno stopnjo pokritja uvoza z lastnim izvozom povečali od 70,4 °/6 na 88,8 %. '' Zanimiv je tudi podatek, da dosega vrednost našega izvoza (brez traktorjev) 12,25 % celotne vrednosti blagovne proizvodnje, količinsko pa predstavlja zaradi doseganja nižjih izvoznih cen okoli 15.% celotne fizične proizvodnje za prodajo na trgu. .'k. jj k Celotna zunanjetrgovinska dejavnost, povezana z našo domačo devizno problematiko, prav tako tudi z zapletenimi stanji v zunanjem poslovnem: svetu) je zelo. komplicirana. Posebej šc zato, ker neposredno vpliva na tokove materialnih bilanc in oskrbovanja redne proizvodnje. Nemogoče je v takem sestavku opisati in pojasniti vsa vprašanja g§ tega zapletenega področja; mislimo pa, da je teh nekaj vrstic dalo vsaj določeno informacijo o potrebi, ki je zapisana v naslovu, da je izvozna aktivnost pogoj za redno delo v proizvodnji. Zavedati Se vsekakor moramo, da so v zunanjem svetu prisotni v nekaterih dejavnostih veliki problemi, predvsem v avtomobilski in še nekaterih drugih industrijah, tudi v železarstvu, kar povzroča padanje cen. Zato bodo potrebni še toliko večji napori za..zadržanje in še povečevanje izvoznih -rezultatov naše delovne organizacije. ,.;V ; : . .; Dušan Burnik Delavci v skladu s potrebami svojih TOZD in DS usmerjajo svoje in druge: delavce v izobraževanje -za pridobitev .magisteri-ja in doktorata znanosti Potrebe po tem izobraževanjù se objavijo) z razpisom. Pri -.Izobraževanju za izpopolnj evanje. - strokovne izobrazbe razlikujemo .sistematično in permanentno izpopolnjevanje v o-kviru stroke oziroma področja dela, izpopolnjevanje za zahtev-| nejša dela ter, izpopolnjevanje in 'stalno izobraževanje./. TOZp oz. DS objavi letno program. , izpopolnjevanja. Program ; mora vsebovati podatke o. vrstah izpopolnjevanja, število delavcev,, ki se bodo lahko izpopolnjevali in pogoje za izpopolnjevanje. : Usposabljanje z delom poteka prek poučevanja praktičnega pouka, proizvodnega dola in delovne prakse, usposabljanja za pri-, dobitev in j razvijanje' delovnih zmožnosti za opfavljanje I. in II. kategorije zahtevnosti del, uvajanje v delo ter pripravništvo. ... • Posebno področje v poglavju usposabljanja z delom so določila, ki urejajo ugota'vljanje z de-r ' lom pridobljene delovne zmožnosti. Največ novosti pa je' na' področju pripravništva, ; kjer še zahtevajo posebni z zakonom do-' ločeni strokovni izpiti za vsake- '. ga pripravnika, f Pripravnik je vsak delavec, ki prvič začne opravljati d.cla ih naloge pa v -okviru programa izobraževanja . za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v obsegu najmanj polo- • vice učnega programa. -Delavec, ki ' .v. nadaljnjem' izobraževanju doseže enako ali višjo 'stopnjo strokovne izobrazbe v poklicu o-ziroma stroki, ki j e'■bistveno različna od tiste, v. kateri, je doslej opravljal dela oziroma naloge, mora opravljati . skrajšano pripravniško - dobo in posebni del programa strokovnega' izpita. Programi pripravništva, dolžina ;in način preverjanja uspešnosti s strokovnim izpitom jé'.določen e--notno z izhodišči, ki jih je pripravila Gospodarska zbornica SRS. Financiranje za izvajanje vzgo j noizobr aževalmh programov, : za katere sc delavci dogovorijo v 'okviru „izobraževalnih skupnosti, poteka . prek svobodne - menjave dela. .... \ . Za usmerjanje v. srednjo in vi-.sokostrokovno izobraževanje pred vstopom v delo, ob delu in .iz dela ter usmerjanje za pridobitev ¿magisterija, in doktorata znanosti -delavci TOZD in DS „združujejo in uporabljajo sredstva na nivoju DO. Za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in: usposabljanje z. delom zagotavljajo, sredstva delavci tudi z.združevanjem s tena-,, da -se v okviru letnih gospodarskih -planov dogovorijo iza politiko,- uporabe teh . sredstev, po TOZD in .DS. - Pravilnik sprejerhajo delavci z osebnim izjavljanjem :na zborih;, delavcev po predhodni obravnavi na delovnih skupinah, S sprejetjem, tega pravilnika preneha, veljati Pravilnik o izobraževanju in usposabljanju delavcev v DO Železarne Štore, ki je- .bil sprejet 23. 12. 1974. ■ v ' ■ . Slavica Glavan Ob dnevu mrtvih Kakor vsako leto bodo tudi le-- tos, številne' žalne svečanosti po svetu' in po naši domovini posvečene spominu milijonom žrtev, nasilja in teženj po nadvladi domišljavih nadutežev, ki : si do-mišljajo, da' so poklicani uvesti red po svetu po svojih receptih, čeprav so še tako, enostranski,-in krivični. Stotisoei bodo poromali : k • ostankom taborišč, k spominskim obeležjem na odročnih mestih, k spomenikom v. mestih in ostalih naseljih; izgovorjenih bo .veliko besed, obtožujočih naci-fašistične metode in nasilje, ki je v raznih oblikah zatiralo in morilo . po drugi ■ svetovni vojni in ki žgi, še danes vlada na vseh koncih našega planeta. Globoko pretreseni in potrti borno'. poslu-. šali besede govornikov in prisluhnili žalostinkarn, ki bodo segle v.' srca: ob' spominu na umrle, ; pobite, sežgane, zverinsko mučene, ki so pozneje podlegli.-;ra-• nam, dobljenim v.mučilnicah ih. na' bojnih poljih. Ob vsem tem se bomo zopet zamislili: zakaj je -bilo treba yse- • ga groznega trpljenja, kdaj se bo svet spametoval? Dobro vemo, da so si« ljudje po vsaki vojni, po vsakemzavojevalnem in uničevalnem pohodu - zaželeli samo mir, dokončni pravični mir. Toda, vsako- „leto; se dogaja, da sc ob odprtih starih ranah. in bolečinah zdrznemo ob vesteh, ‘da sb po svetu, sovražnosti med narodi - in državami, da so še, vojne. Zakaj? Zato, ker si nekateri državniki, politiki,, generali, polkovniki in drugi oblastniki zamišljajo mit m red v svetu .po. svoje. Ne . zmenijo še dostirza določila ustanovne listine, Združenih narodov, podpisane 24. oktobra - 1945 v San Franciscu, ne za pogodbe, sklenjene v letih po vojni na.: številnih zasedanjih politikov večine držav. Pozabljajo, da so : dolžni spoštovali, kar je bilo sklenjeno in . obljubljeno, da je treba dokončno zagotoviti sploš- - no in resnično spoštovanje .člove-J kovih pravic. Da, človekovih pra-' • vic in temeljnih svoboščin. Državniki in- vojaki pozabljajo, da-so. določila mirovnih' in tern podobnih pogodb obvezujoča. . Samo tako bo zagotovljen pravičen mir, ki nam zagotavlja složno - in’ustvarjalno.sožitje med na-, rodi. Kako lepo bi .bilo, če. bi še' tega.' zavedali . vsi odgovorni za • mir v svetu, kakor se bomo za- : vedah mi vsi, ko bomo polagali cvetje in vence na grobove junakov in nam bližnjih. ter . se po- ;; klonili spomin.u 'preštevilnih žrtev vojn in podobnih obračunavanji;;:!- ) rv Deset let uspešnega dela in učenja v valjarni II V- Štorah sc je.že dalj časa razmišljalp. o igrádtaji nove valjarne oziroma o razširitvi zmogljivosti stare valjarne V letu 1959 smo prišli do enotnega sklepa, da (pričnemo z gradnjo nové valjarske zmogljivosti. Program valjanja je bil v teni Obidobju že okvirno dogovorjen z ozirom na proizvodno usmeritev" ostalih dveh slovenskih železarn in proizvodno usmeritev stare valjarne v Štorah. Ob razpisu 47. natečaja za izgradnjo povečanih kapacitet črne metalurgije-v'Jugoslaviji simo' v Štorah ob izdelanem konceptu pričeli z deli, ki so se pričela sistematično pri .energetiki in na transportnih poteh, kjer smo delavci v železarni, dokaj šen del opravili s Pogled na velikost objekta valjarne II s severa prostovoljnim delom. Gradnjo objekta -so spremljali' velike težave. Objekt smo dograjevali v obdobju dveh gospodarskih reform, večkrat sitno ustavili ¿elo, oprema, ki je prispela pravočasno, ni bila primerno'skladiščena, tako. da-je'prišlo do poškodb opreme, predvsem električnega dela,. a tudi mehanske dele je načela korozija: Oprema je bila v večjem delu dobavljena iz Poljske, Tehnologija, ki je- bila vgrajena v opremo, je bila že ob dobavi zastarela, po večletnem skladiščenju je bilo -težko- govoriti o sodobni opremi, še manj- pa o funkcionalnosti' naprav. Ob otvoritvi valjarne II Čeprav iso ¡dela ob pričetku in med gradnjo doživljala razne spremembe, ustalitve in dopolnitve, je bilo delo v letih-1969 in. 1970 intenzivno, usklajeno, lahko bi tudi rekli uspešno, saj «mo 24.. novembra 1970 -dela zaključili in opravili vroči preizkus opreme. . Dan, ko smo ¡zvaljali prvo valjano palico, to je 0 45 mm, v valjarni II označujemo njeno rojstvo in od tedaj štejemo tudi obstoj obrata in pričetek proizvodnje. . V projektivna, izvajalska- nadzorna kr tehnološko pripravljalna dela jp bil v tern obdobju gradnje vložen maksimalni .-napor,, predvsem še v letih 1969 in , 1970, ko smo delavci-iz različnih organizacijskih sredin . neformalno združili delo in- prispevali' vsak svoj; delež za pripravo naprav m strojev za poizkusno valjanje-oz. obratovanje. Težave so se pojavljale na področju elektrike , ip elektronike, oprema je bila zastarela, preležana in nekompletna, tako da je bilo že ob montaži in pri hladnem preizkušanju'potrebno izvesti več inventivnih posegov. Mehanski del opreme je bil ravno 'tako načet zaradi: korozije, nekompleten, štroji pa -zastareli in. pomanjkljivi. Tehnološki del opreme ni bil popoln. Valjarska armatura je bila iv celoti dobavljena samo za 0 45 mm, za ostale profile pa ni bilo ne načrtov niti opreme, tako da smo morali ob delu tudi načrtovati, dospolnjevati in tudi izdelovati'opremo. Krčilno ogrodje je bilo dobavljeno brez vsake armature in brez teoretične rešitve vodenja valjamca.. Pojavljale so Se konstrukcijske;in projektivne napake na opremi, ki jih je -bilo potrebno na kraju samem rešiti. , Delavci nismo imeli osnovnih pogojev za delo. Ni bilo ne garderob, niti'sanitarij (prizidek valjarne je bil dograjen pozneje). Vendar moramo poudariti, da je bila delovna pripravljenost izredno visoka, delavci nismo spraševali za pričetek in za' čas trajanja dela, vodil nas je samo en cilj: valjarna mora pričeti z obratovanjem. Visoki gostje, ria otvoritvi ■ Da smo lahko dosegli tako visoko stopnjo sodelovanja in povezanosti, delovni polet in disciplino, je bil vzrok y tem, da smo se dobro organizirali, poznali smo svojo nalogo, cilj je bil jasno nakazan, za delo.-. smo bili odgovorni celotnemu '.delovnemu - kolektivu, predvsem pa delavcem valjarne I. ' '' V času izgradnje, to je -v letu -1970, se je pojavila zaradi potrebe organizacijska oblika delovna skupina. To organizacijsko enoto, ki •je -bila osnova današnji samoupravni organiziranosti v železarni, je, omogočala, da smo se dogovarjali, usklajevali in preverjali dela posameznika in skupin. Delovna skupina je .1. januarja štela osem zaposlenih v tehnologiji ih tri sodelavce, ki so imeli dvojno-vlogo: nadzor pri gradnji in. preventivno Vzdrževanje. Dne 24. novembra 1970> ko smo pričeli s poizkusnim obratovanjem, je bilo v valjarni II zaposlenih 18 delavcev, v januarju 1971 pa 37 delavcev, kar je predstavljalo eno izmeno. Že v naslednjem letu smo delo organizirali v dveh izmenah, zatem pa triizmensko obratovanje. Danes valjarna II obratuje v treh izmenah, s tem da delavci, ki delajo ob prostih sobotah, koristijo med tednom prosti dan. .. Z naraicanjeiih števila zaposlenih srno dosegali tudi proizvodne, rezultate, in sicer: - i . , . ' . Proizvodnja po posameznih letih v tonah: ■ " ton ton 1970 430,0 1976 92.6i9,7 1971 23.613,6 1977 92.888,6 1972 51.924,6 1978 I Mm 102.319,5 1973 62.223,4 1979 ’ . 97.315,5 1974 , 76.858,6 1980 do 22. sept. 1980 ■ 75.484,9 1975 . 90.041,1 (Nadaljevanje 'na. 6. -strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Skupaj smo v desetih letih proizvedli 765.723,5 tone kvalitetno ¡zvaljanih profilov različnih dimenzij, oblik in kakovosti. Omenjeno količino smo ¡prodali na domačem' in 'tujem trgti. Velike količine smo izvozili na evropsko tržišče, na Kitajsko, v Indijo, v zadnjem času pa si utrjujemo tržišča v neuvrščenih deželah, to je v deželah v razvoju. Valjanje na progi. 0 550 Ob delu smo se učili, samoupravno utrjevali, a družbenopolitična zavest je iz dneva v dan rasla. Ob pričetku obratovanja valjarne II smo. imeli izobrazbeno strukturo na izredno nizkem nivoju. Eden delavec je imel popolno srednjo izobrazbo, eden nepopolno srëdnjo, ostali pa le izkušnje. Danos po desetletnem obratovanju smo temeljna organizacija proizvodne smeri, ki ima najboljšo izobrazbeno strukturo v železarni. Med 250 delavci imamo štiri delavce z višjo šolsko izobrazbo potrebne smeri; štiriletno srednjo šolo imajo štirje delavci; delovodsko šolo ima 14 delavcev, 100 delavcevpa ima šolo za valjarje, ki je rezultat večletnih naporov delavcev v' temeljni organizaciji in ŠKIMC Š tore ter delovne skup- « P m HM É__- I SSI«®« . % -3— -J. 'j^T-T f.Hr*f**7■ li*I8 Imjl ‘i *9 • IViáLilláfiLd. fis § 1 -ncyMFggflfÉWMMWqWg11' Ég|i§¡¡ $$9 : t 111 nn ~ 1 »1. 1 1 '¿üJMlllj ■ ‘ : m m Adjustiranje valjanih proizvodov nosti za kadre in splošne zadeve. Več delavcev ima pridobljeno znanje in opravljen potreben izpit za žerjavavodje, ogrevalee, avtogene rezalce, brusilce in ravnalce. Vsak zaposlen v neposredni-proizvodnji v valjarni ima izpit za privezovanje bremen in iz varstva pri delu. čeprav po letih mladi, delavci v valjarni II vedno vemo, kaj hočemo, zato organizatorjem proizvodnje ¡ni bilo težko dosegati omenjene proizvodnje oziroma ekonomskih rezultatov. , Napoti, ki smo jih vlagali v ¡sistematično šolanje in učenje ob delu in izven dela, se nam danes visoko obrestujejo. Proizvodni rezultati so dz leta v leto boljši, širimo kvalitetni asortiment pro- izvodnj.e, znižujemo stroške, s tem ipa si utrjujemo tržišče v tujini in doma. Znanje in izkušnje ¡smo potrdili tudi y mednarodnem merilu, ko smo zelo uspešno uvedli proizvodnjo valjarne veš da ne morem verjeti,, da je Anton Tomaž Linhart umrl 14. julija 1957. To je napisal naš Štorski železar. — Ej, ko bi še živel, bi poleg »Županove Micke« in »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« napisal še kakšno o našemi izvozu-uvozu in gospodarjenju. Bili smo O aktivnosti strokovnih društev Železarne Štore DIATI in DIT se je na tem mestu že nekajkrat govorilo. Tudi v sodelovanju, ki je čedalje tesnejše; smo že pisali. Danes pa bo govor o skupno organizirani in izredno uspeli ekskurziji v Avstrijo, katere poudarjeni cilj — strokovnost — smo vsekakor dosegli. V Linzu smo sr ogledali firmi EBNER Industrieofenbau in . železarno VOEST. Stike s predstavniki firme EBNER moramo smatrati kot dobre. Kontinuirano delujoča peč za termično obdelavo jekel V zaščitni atmosferi, katere proizvajalec je firma EBNER in ki u-spešno obratuje od začetka februarja 1980, je' uspeh dobrega sodelovanja med proizvajalcem, DS za investicije in razvoj ter TOZD energetika, vzdrževanje in še zlasti valjarne II. Zaradi u-spešnosti tega sodelovanja je peč proizvedla do konca meseca julija namesto načrtovanih 5.0001 kar 6.9201 žarjenega materiala. Takega uspeha smo veseli vsi : mi * kot uporabniki, pa tudi proizvajalci. Zato smo se odzvali "Vabilu firme, da jo v večjem številu o-biščemo. 'Program smo skupno , dopolnili še z obiskom VOESTA in ogledom nekdanjega konceh- ' tracijskega taborišča Mauthausen. Odpotovali smo v četrtek 18. 9. ob 15. uri. Točno! V Dravogradu smo se še enkrat oborožili z jedjo in'pijačo za dolgo pot in nadaljevali preko meje proti Judenburgu, čez prelaz Hochen-tauern, Trieben, Liezen, čez prelaz Pyrn, Sa tiled in po avtocesti dp Linza, kamor' smo prispeli malo po 11. uri zvečer. Vmes smo prestavili ure za eno uro naprej, ker imajo Avstrijci do 28. septembra letni čas, naredili precej postankov namen j enih kadilcem in drugim težavam. , Pri iskanju: prenočišča smo i-meli nekaj problemov. Naslov je bil Študentski dom Univerze v Linzu. Povprašali Smo in dobili točen napotek: »Do križišča^ potem levo- in v starem, zelenem bloku je dom.« Blok je bil velik kompleks za bivanje študentov, star tri leta, zelene so bile zavese in tapison po tleh ter stene, imel je zimski bazen, večnamensko dvorano, jedilnico, avtomate, za pijačo in cigarete, lepo urejene sobe in kar je, najbolj bodlo: vše je bilo lepo vzdrževano in obnavljano, Čeprav dvomim, da so avstrijski študentje po živahnosti, redu in neredu kaj drugačni od naših. Veliko pozornosti posvečajo telesno prizadetim, saj je vse izvedeno tako, da je dostopno tudi za invalide na vozičkih. Tu smo torej spali dve noči, Vseh petdeset se nas je naslednje jutro točno ob 9. uri zbralo v sprejemnici firme EBNER, kjer smo najprej dobili splošne informacije o hastariku, razvoju: in sedanjem delu in programu podjetja s 360 zaposlenimi in letno realizacijo 220 milijonov avstrijskih šilingov. 98 % proizvodov je namenjenih za izvoz, lastnemu razvoju in raziskavam namenjajo med 5 in 6 % celotnega; prihodka. Programsko je EBNER 'usmerjen k reševanju tehnoloških problemov pri termični obdelavi jekel, aluminija in barva- v Linzu stih kovin, kar mu daje možnost prilagajanja glede na konjunkturo tržišča, posebej še, ker je firma specializirana za proizvodnjo agregatov za zaščitno atmosfero. - Pa dokaj natančnem ogledu firme in pozdravnih besedah lastnika firme, dipl. ing. Petra Ebnerja, smo se poslovili. Od obiska in ogleda je ostalo precej vtisov. Zanimivi so bili predvsem številni organizacijski prijemi in družbeni standard, ki omogočajo še uspešnejše delo v lepo. ture j enih proizvodnih halah, laboratorijskih- prostorih, projektivnem in konstrukcijskem biroju, administrativnem biroju, mikrofilmskem centru in v arhivu tehnične dokumentacije. Interfon, mikrofilm, diktafoni, pisanje s pisalnimi ^troji na magnetne kartice, centralne. stroje-pisnice, računalnik za knjigovodstvo, obračun OD, kadrovsko ' evidenco, monitorji za službo zavarovanja, urejene sanitarije in garderobe, kantina, lastna zdravstvena služba itd.; vse to poznamo, pa sami ne uporabljamo vsega. Seveda' predstavlja taka o-premljenbst ~ investicijsko obremenitev in tudi Stroške vzdrževanja, vendar so prihranki nekajkrat večji. Zapomnili smo si besede ing. Ebnerja, ko nam je- v nagovoru rekel, da nas vse združuje delo in samo lastno delo in snovanje vodi k napredku. Povedal je, da zaradi dobrega poznavanja. naše države spoštuje naš razvoj in dosežene uspehe in ne dvomi, da bodo morali tudi' drugi v svetu stopiti na podobno pot, če bodo še hoteli dosegati napredek v razvoju. Ne smemo se. več pogovarjati kot razviti z nerazvitimi,- kot učitelj z učencem, sodelovanje bo možno le še z izmenjavo znanja, dopolnjevanjem enega .in drugega partner-. ja glede opreme in naprav. Obisk v železarni VOEST se je pričel zelo uspešno. Najprej smo • šli na kosilo, ki smo ga izkoristili tudi za to, da . smo pri. gostitelju prebili led. Obisk so nam organi-. žirali predstavniki firme EBNER, . ogled pa bi potekal kot eden izmed 20.000 ogledov letno, za kar skrbi posebna služba s profesionalnimi vodiči — v petek popoldne pa želijo vsi čimprej' domov. No, med kosilom smo se predstavili, opozorili*na, medsebojne poslovne stike in odnos gostiteljev je bil drugačen — na stežaj So se odprla do takrat le priprta vrata. Na ogled smo morali z avtobusom. Med vožnjo po obratih smo poslušali pojasnila, opise in komentarje, v halah pa smo si le ogledovali. Videli smo: obdelo-valnico velikih stroj nih delov, kot na primer parne turbine, elemente ža 'stiskalnice, ohišja za tanke itd., koksarno, nove in stare plavže, jeklarno Ld 2, valjamo širo-■ kih pločevinastih trakov (2,7 m), hladno valjamo, ki je šla v pogon leta 1976 in velja za eno najmodernejših v svetu ter hale ža proizvodnjo opreme za jedrske elektrarne. Ogledali smo si tudi deponije, tovarniško pristanišče, objekte energetike in aglomeracijo. V Linzu je zaposlenih 26.000 ljudi, celoten VOEST pa zaposluje nad 80.000 delavcev. Začetki koncerna segajo -v predvojni in vojni čas. Prvo ime hi delalo ravno časti tej industrijski panogi, Saj se je tovarna, ki je proizvajala, predvsem za vojaške potrebe, imenovala najprej po ustanovitelju in vojnem zločincu Hermanu Goringu. Vodič nas je na to neslavno in temno preteklost opozoril nekajkrat in to z dobršno mero kritike na račun sonarodnjakov v tistih časih. Vendar ostanimo pri tem, kaj predstavlja VOEST danes. To je eden največjih evropskih železarskih koncernov z letno proizvodnjo 3,3 milijona ton jekla, ki ga sami-tudi naprej predelujejo. Naj zopet naštejemo nekaj splošnih vtisov: najprej varstvo okolja in zaščita na delovnem mestu. Med halami so negovane zelenice in ' nobene navlake, delavci nosijo potrebna zaščitna sredstva; ki 'So dosegljiva povsod, npr.: avtomati za ušesno vato in čepe. Povsod smo lahko ; opazovali veliko tehnološko disciplino ih koordinacijo del, . Za vse nas je predstavljala veliko zanimivost proizvodnja elementov za jedrske elektrane. Hala je bila klimatizirana, stalna temperatura v njej ob rahlem riadpritisku je 18" C. Posamezni, na videz enostavni elementi, so v proizvodnji tudi nad dve leti. Vodič je komentiral, da je nepravilno (kar je izrazil ž. druga besedo) dvomiti v Varnost jedrskih elektrarn, če poznaš in vidiš, kako se vsa oprema kontrolira in 'vgrajuje. Ne glede na številne iVgnimi-vosti smo bili ob 17. tiri kar. veseli,: da je ogledov konec, saj je bilo za- en dan vsega res dovolj. Po osvežitvi . v našem domu, kjer so eno noč prej svojo zmago proslavljali tudi nogometaši Rad-ničkega iz Niša, ki so v Linzu premagali : tamkajšnji Lask z 2 :1, smo šli skupaj s predstavniki: firme '■ EBNER še ha. večerjo na.. Pesstlingberg, nekakšen Celjski grad v Linzu..Besede na jedilnem listu »pijača po izbiri« smo Vzeli tako kvalitetno in kvantitetno popolnoma zares. Predstavnika Ebnerja sta se ob 20. uri poslovila, mi pa ob 24. uri. Bili smo uspešni. Lastnica hotela je bila iskreno vesela in zadovoljna s takimi gosti, saj je nekatere počastila še s plesom. Hektolitrska količina steklenic, ki so se prazne z naših miz zbirale v posebnem kotu, So jasno dokumentirale njeno zadovoljstvo in seveda tudi naše. Ob polnoči smo šli spat'— nekateri. Drugi so v jutranjih urah preizkušali sredstva javnega prevoza: tramvaj, taksi' itd. Ob 8. uri smo bili v glavnem vsi v av-tobusp. Govorili smo potiho. Šofer Marjan je ovinke vozil počasi. Drugih posledic prejšnjega večera ni bilo. Po dveurnem postanku v- mestu smo šli v Mauthausen. Po strmih stopnicah in mimo jugoslovanskega. spomenika našim taboriščnikom smo šli -v taborišče.'Ogledali smo simu-,zej in taboriščne objekte. Pri spomeniku smo se fotografirali in počastili spomin vseh žrtev taborišča. Naj se nikoli ne poriovi to, kar se danes mladim že skoraj zdi nemogoče, da. je-kdaj lahko bilo! Vsak s svojimi mislimi in čustveno prizadeti Smo se ponovno podali na pot. Kosili smo v Spittalu na Pyr-nu, se peljali Akozi 8.,2 km dolgi tunel mimo Leobna po novi av,--tocesti, skozi Graz in od Lipnice naprej po dobro znani cesti čez Šentilj domov. Pregled na meji je bil res kratek in za slovo smo se ustavili še v Tipanjih. Ob 20. uri, kazalce smo na meji na naših urah zopet pomaknili nazaj, smo bili že vsi doma Nekateri so pričeli z drugim programom. : Ekskurzija je uspela. Še uspeš-. nejša je lahko, če borno znali vtise zbrati in vsaj določene navade, elemente, naprave, stroje itd. prenesti na svoje področje dela. Bilo nas je 50 in nekaterim bo to v~ okviru danih možnosti moralo uspeti. S tem pa je dosežen cilj take ekskurzije. Ponovno je treba reči še, da. smo k'celoti več kot dostojno in ponosno zastopali naši društvi, našo; delovno organizacijo in našo. domovino. Zato še enkrat hvala vsem udeležencem in na svidenje prihodnjič., ... M.-B, POMLADNA ■ ¡¡¡¡¡¡S Zdaj pomlad je kakor tih spomin, ki z belino češnjevih cvetov, V z zeleno trato na dnu dolin. Vendar več V srcu praznih upov mi ne drami. In nocoj je kot takrat vez zvezdnat nebesni krov zarja zadnja dogoreva za gorami... F. Andrenšek IŠČEM Iščem tvoje posedanje Sgjj po klopeh v parkih, iščem tvoje korake med stezami, ki jih je pometel veter, jj iščem tvoje Ustne ; med listjem, ki greje ga sonce, iščem tvoje bele dlani med bregovi rek, ki pomladno šume, | iščem tvoje lase med brezami, ki se svetijo v ranini jutra. Povsod te iščem... , ’ '' F. Andrenšek Pravice in dolžnosti po novem o vojaški obveznosti Ženska, -ki je bila poklicana k vojaškemu pouku in je stopila v ■vojaško enoto oziroma vojaški zavod, se mora poučevati in pre-: biti pri vojaškem pouku toliko časa, kot je določeno z načrtom in programom vojaškega pouka. V. poglavje določa obveznost ■ služiti v rezervnem sestavu. Ob-. veznosti služiti v rezervnemu sestavu oboroženih sil velja za vojaške obveznike: — ki so odslužili vojaški rok, '— ki so po določbah zakona drugače uredili obveznosti vojaškega roka, —- ženske — vojaške Obveznike. Podrobnejša določila so navedena v členih 50, 51 in 52. e - Bistvena določila iz teh členov so: -— da vojaške vaje, tečaji in • druge oblike vojaškega pouka' lahko trajajo skupaj za rezervne . vojake, rezervne nižje starešine: in rezervne vojaške uslužbence do. šest mesecev, za.rezervne pfi- ■ cilje do dvanajst mesecev, za vse ženske vojaške obveznike do šest mesecev, ,: ■ Nadalje zakon določa, da so lahko moški poklicani na- vojaške vaje do dopolnjenih 55 let starosti, ženske pa do dopolnjenih 45 leta starošti. 55. člen določa, v katerih primerih se osebi v rezervnem se-, stavu na prošnjo odložijo vojaške vaje: . ^5^ . ■ 1. Če je bolna------do nasled- • njega vpoklica po okrevanju. 2. Ce je iz njenega gospodinj-| stva hkrati vpoklicanih na vojaške vaje dvoje ali več članov, ali bo nekateri od njih že na vojaških vajah, ali služijo {Vojaški lok i —dokler se član oziroma druga - polovica‘ članov gospodinjstva ne - vrne z vojaških vaj oz. služenja , vojaškega roka. 3. če je ob vpoklicu na vojaške - vaj e na šolanj u in . br izgubila: ■ šolsko leto, če bi odšla na vaje — do začetka šolskih počitnic. ; 4. Če bi zaradi smrti ali hude bolezni v gospodinjstvu, ozirOma zaradi naravne nesreče gospodinjstvo prišlo v težak položaj, . če bi odšla na vojaške vaje — dokler traja takšno stanje v gospodinjstvu, vendar najdlje za • eno leto. ' 5. Če nastane tik pred odho-’ dom ali med odhodom na' vojaške vaje' v gospodinjstvu ali v družini smrtni-primer — do naslednjega vpoklica I na vojaške • vaje. . Če vlada V kraju, kjer prebiva ' -oseba v rezervnem sestavu, nalezljiva bolezen, se ji odložijo ' vojaške vaje, dokler traja bolezen. Vojaške vaje se lahko odložijo zaradi neodložljivih službenih potreb, če to zahteva pristojni organ družbenopolitične skupnosti ali drug državni organ, organizacij a združenega dela ali samoupravna organizacija ali • skupnost, pri kateri je oseba v rezervnem sestavu zaposlena — dokler je takšna potreba, vendar najdlje za eno leto. Vojaške vaje, ki trajajo dlje kot tri dni, se lahko kmetu, ki je vpoklican na vojaške vaje, izjemoma odložijo zaradi neodložljivih kmetijskih del, če v njego- vem gospodinjstvu ni drugega pridobitveno zmožnega člana — najdlje ža tri mesece. Zakon predpisuje, da se prošnja za odložitev vojaških vaj vloži pri pristojnemu organu družbenopolitične" skupnosti v os-mih (dneh po prejemu poziva na vojaške vaje. Nadalje' zakon določa, da se osebam v rezervnem | sestavu glede na potrebe po dopolnitvi oboroženih sil določi in sporoči vojni razpored. Podatki o vpjnem razporedu so vojaška tajnost. Osebi v rezervnem sestavu se da osebna vojaška oprema, ki jo mora sprejeti, jo hraniti in vzdrževati; kadar je to določeno v pozivu pristojnega organa, jo mora prinesti s . seboj in, jo na zahtevo pristojnega organa vrniti v brezhibnem stanju. Zakon predpisuje v 57. členu, da, je oseba v rezervnem sestavu, pri kateri je prišlo v zdravstvenem Stanju do spremembe,; ki vpliva na njeno sposobnost za vojaško službo, lahko na lastno prošnjo ali poziv pristojnega organa družbenopolitične škUpnosti oziroma vojaškega teritorialnega 'ali drugega vojaškega organa poslana na zdravniški pregled, da se oceni njena sposobnost za vo-• jaško službo, V VI. poglavju so določila, ki predpisujejo pravice iri dolžnosti glede potovanja in bivanja voja-šik obveznikov-V tujini.-Med drugim, predpisuje: dovoljenj e za potovanje in začasno bivanje v tujini se lahko izda naborniku, če potuje v tujino: 1. zaradi zdravljenja — dokler tra j a zdravlj en j e--- vendar naj -dlje za dve leti; 2. zaradi udeležbe pri dijaških .ekskurzij ah, dopusta, turistiene-ga potovanja — do 40 dni; 3. .službeno, -da bi se udeležili športnih tekmovanja, kulturno-umetniških prireditev,. da bi u-redlli premoženjsko pravna razmerja ipd. —i do 60 dni: Ostala določila so predpisana. za pomorske šole,' zaradi odhoda v tujino s starši ali zakoncem, ter vseh zasebnih ali službenih opravkov. Oseba v rezervnem sestavu | sme potovati, začasno ali stalno bivati v1 tuj im, če ni kakšne'iz-1 med naslednjih ovir: 1. da ji je bil'vročen poziv za vojaško službo; 2. da je uveden kazenski postopek; " 3. da ima ‘ vojaško specialnost ali vojni razpored, ki jo določi zvezni sekretar za ljudsko o-brambo. V VII. poglavju zakon predpi-suje postopek glede pozivanja in evidence voj aških obveznikov. Povzetek obveznosti vojaških obveznikov je naslednji: : — Vojaški obveznik, ki ga pristojni organ pokliče' v zvezi z izvrševanjem vojaške obveznosti, se mora priglasiti- v; določenem kraju in v času ter vzeti s seboj stvari, in'listine, ki so določene v , pozivu. — če se vojaški obveznik ne odzove pozivu in ne opraviči svojega izostanka, lahko izda organ, ki ga je poklical,; jialog za prisilno privedbo. Nadalje zakon določa, da odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti ali drugem državnem organu, organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, v kateri je v delovnem‘razmerju - vojaški obveznik, mora to takoj obvestiti, naznaniti pristojnemu organu ‘ družbenopolitične skupnosti. Zakon predpisuje,. da ima o-seba, ki je poklicana v zvezi z izvrševanjem vojaške obveznosti, pravico do povračila stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi Sredstvi, nastanitev in hrano. Nadalje zakon določa, da naborniku in osebi v rezervnem sestavu, ki je v delovnem razmerju, pripada med izvrševanjem vojaške -obveznosti, nadomestilo v višini povprečnega mesečnega dohodka, ki je dosežen v zadnjih treh mesecih pred pozivom. - Osebi v rezervnem sestavu pripadajo med vojaško službo plača' in dodatki po njenem činu oziroma razredu. Čc je osebni dohodek večji od plače po razredu oziroma činU, pripada , razlika med plačo in osebnim dohodkom. Zakon predpisuje, da nadomestilo • ne pripada osebi v rezervnem sestavu, ki je poklicana na vojaške vaje, ki se izvajajo med njenim dnevnim ali; tedenskim počitkom oziroma, ob dnevih, ko ne dela. Za ta čas ji pripada brezplačna hrana, če trajajo vojaške Vaje dlje kot osem ur. Oseba v rezervnem sestavu ne more biti klicana v posameznem letu več kot šestdeset ur na vojaške vaje, ki se izvajajo ob pogojih dnevnega ali tedenskega počitka. Nadalje; zakon predpisuje,' da se: o. vojaških obveznikih vodi vojaška evidenca, ki jo za vojaške obveznike Vodi pristojni občinski organ. Obvezniki se vodijo vv vojaški evidenci po njihovem stalnem prebivališču; vojaški-obvezniki; ki so v. delovnem razmerju za nedoločen čas na . območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine, v kateri nimajo stalnega prebivališča,- pa po kraju, v katerem so v delovnem razmerju.: Vojaški obvezniki, ki bivajo v tujini dlje kot eno leto, vodijo vojaško evidenco pristojna diplomatska predstavništva. Vojaški obvezniki s_e vpisujejo, v vojaško evidenco v začetku leta, v katerem nastane naborna obveznost, - Ženske — vojaški obvezniki, ki so razporejene v rezervni sestav JLA in žeske, ki so se prostovoljno priglasile ža vojaški pouk, se vpisujejo v vojaško evidenco po -predpisih, ki jih izda zvezni sekretar za ljudsko d-brambo. Organizacije združenega .ddla in druge samoupravne organiza-. cije iri skupnosti, organi družbe-, riopolitičnih skupnosti in drugi državni organi vodijo določene podatke o vojaških; obveznikih, ki . so zaposleni v teh' organizacij ' j ah po predpisih pristojnega organa v republiki. Zakon določa, da vojaški obvezniki, ki so.v vojaški’ evidenci, dobijo vojaško knjižico. Vojaška knjižica je o- zakonu sebna javna listina, s katero vojaški obveznik dokazuje izvršitev vojaške obveznosti in svojo istovetnost, dokler je v vojaški službi. Vojaški obvezniki morajo hraniti vojaško knjižico, v kateri je vpisan vojni .razpored in je vojaška tajnost. Vojaško knjižico je prepovedano nositi iz SFRJ. Vojaški obveznik, ki odide v tujino ža Več kot eno leto, mora pred odhodom izročiti svojo vojaško knjižico pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, ki ga ima v vojaški evidence - . Posebej opozarjamo na predpise iz 74. člena zakoria, ki zavezujejo nabornika oziroma osebo v rezervnem sestavu, da mora v osmih dneh po nastanku spremembe prijaviti pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, pri katerem je vpisan v vojaško evidenco, naslednje spremembe: očitno spremembo * zdravstvenega stanja, ki je pomembno za sposobnosti, za vojaško službo; . — pridobitev šolskih in. strokovnih . kvalifikacij;;: — sklenitev in prenehanje delovnega razmerja; —| : vrsto in kraj opravlj an j a samostojne dejavnosti z. osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma druge poklicne dejavnosti; •— spremembo stanovanja (nov naslov); spremembo stalnega prebivališča ; — vrnitev od, vojakov;- -— izgubo vojaške knjižice. Nadalje mora. prijaviti bivanje V tujini daljše od 40 dni ter začasno odsotnost iz stalnega prebivališča, “daljšo kot 40 drii, in sicer v osmih dneh pred odhodom; vrnitev iz tujine oziroma v stalno prebivališče pa v roku osmih dni po prihodu v stalfto prebivališče. Ženske . — vojaški obvezniki mora j o poleg naštetih sprememb prij a viti tudi' spremembe v družinskem življenju, ki vplivajo na vojaško , obveznost (možitev, nosečnost, rojstvo otroka, raz,veza zakonske zveze, smrt v družini). Nadalje Zakon določa, da naborniki.'in osebe v "rezervnem, sestavu oziroma ženske — vojaški obvezniki, ki- so zaposleni v organih družbenopolitičnih skupnosti ali v drugih državnih organih, organizacij ah i združenega dela, ali drugih samoupravnih organizacij ahin skupnostih, ki imajo službo ali osebo, ki opravlja zadeve ljudske obrambe, prijavljajo spremembe tej službi oziroma osebi. Služba oziroma oseba obvesti o prijavljenih spremembah v osmih dneh ' pristojni organ družbenopolitične skupnosti, ki ima nabornika ali osebo v rezervnem sestavu v .vojaški evidenci. (Konec prihodnjič) Razjeda dvanajstnika. (ulcus duodeni) Ena izmed nalog osnovne , 'meru se lahko bolečina tudi oj a-zdravstvene službe, torej tudi ča). • ,. TOZD ZP ŠTORE, je vzgojno 2.2. ■ Bruhanje je prisotno - v delo in prosvetljevanje ljudi. Po- 25 %; najpogosteje pri tistih, ki leg brošuric, zapisov in podobnih imajo, zožitev prehoda iz. želodca oblik izobraževanja v čakalnicah v dvanajstnik. V 75 % bolnih pa opravlja pomembno delo zdrav- najdemo '»dviganje kisle, všebi-stvéni delavec s svetovanjém ob ne«, pogosto z občutkom kislega večini kontaktov. Dodatno "bomo. vse do žrela. s posameznimi članki v internem 2.3. Težko prenašanje . nekih glasilu skušali informirati širši vrst hrane, najpogosteje prežga-krog bralcev o tistih boleznih, ki nja, slaščic, kumar, začimb, ceso pogostne j še v kolektivu in tudi bule itd. sicer v populaciji. 2.4. Stresne situacije ojačajo Namen tovrstnega dela je opo- znake, najpogosteje kislo spaho-zoriti na znake, ki prvi pokažejo vanje in občutek nelagodnosti, na določeno obolenje in pripe- 2.5. Zguba’ nekaj kilogramov ljejo pacienta k zdravniku v fa- telesne teže v času napada, zi, ki jo lahko v kratkem času 2.6. Pri pregledu naletimo na obvladamo, s čim manj težav Za občutljivost različne stopnje v pacienta in čim manj stroškov za zg. trebuhu. družbo. Po drugi strani želimo 2.7, Sezonske variacije in izfne-poudariti tiste znake, ki so za do- ničnost težav z izboljšanji, ločeno obolenje pomembnejši. Te 3 postavitev diagnoze, morá pacient znati vrednotiti in Kljub razvoju različnih tehnik se v pravem času odločiti za pot ugotavljanja te, bolezni, -je še k zdravniku, ne brez razloga (ni vedno najpomembnejše, da zna vsako ščipanje po trebuhu že raz- pacient odgovoriti "smiselno ha jeda), pa tudi ne takrat, ko se gornja vprašanja, zdravnik pa pojavljajo. znaki, ki pomenijo vprašati tako, da odgovor ni komplikacije4. • »vnaprej položen na jezik«.: V Tokrat bi se pomudili pri bo- precejšnjem odstotku lahko z lezni, ki jó nepravilno imenuje- rentgenom prikažemo znake, ki mo »rana na; dvanajsterniku«. govore v prid obstoja razjede ali Razlog za odločitev, da je to o- razjedo samo. Praktično v večini boleiije prvo na vrsti, najdete v primerov z endoskopijo (gastro- pOdatku, da boluje za to bolez- skopijo) odkrijemo ulkUs. hijo v "življenjski dobi med 15 in 4. Koplikacije duodelnalne raz-64 letom starosti 6 % moških in je(je 2 % žensk. • 4.1. Zožitev prehoda, iz želodca 1. Vroki nastanka' - v dvanajstnik je posledica kom- Do razjede pride takrat, ko na binacije krča stene, Otekline -za-: mestu nastanka, prevladajo »a- radi vnetja, deformacije in braz- gresivni« faktorji-, (kislina, fer- gotinjenja. Od stopnje zožitev zameni pepsin) nad »obrambnimi« visi nujnost- kirurškega posega, (sluz in prirojena odpornost duo- - 4.2. Krvavitev iz razjede dva- denalné. sluznice).’ Na to ravno- j najstnika se pojavi v 20—25 % 'težje vpliva več faktorjev, npr.:;, primerov bolezni. Do krvavitve. 1.1. dednost , • pride, če razjeda načne krvno g 1.2.1. dieta oz., način prehrane, žilo. Faktorja ki .najpogosteje ki je vse bolj prilagojen tempu -pripeljejo do tega so: alkoholne . življenja . ; . pijače, infekti, utrujenost,., neka- 1.2.2. navade in razvade so. po- tera zdravila--'(Aspirin, antireu-memben faktor, ki vpliva na po- -rrratiki) itd. gostnošt pojavljanja''te bolezni. , 4.3. Pretrganje stene dvanajst- Npr.: kava,. umetni napitki (ko-, nika se javlja v 5—10 %'bolezni, ka-kbla ipd.), alkohol, predvsem. »Počen želodec«, kot temu pra-pa kajenje itd. , . vimo po domače, je neugodna ’1.3,-kemikalije; ugotovljeno "je,; komplikacija, ki ima lahko hude da¿ osebe, ki šo izpostavljene do- posledice, saj pride do učinkova- . ločenim kemikalijam,; ki se upo- nja želodčnih sokov na okolico, rahljajo kot razredčila, umetne ki nima zaščitnega'- sluzničnega vonjave, fungicidi ipd., pogosteje .sloja. obolevajo za to boleznijo. , 5. Zdravljenje 1.4. Zdravila prav gotovo 'vpli- . 5,1. Dieta: iz hrane je polreb- vajo ha želodčno'sluznico, neka- no črtati vse, kar povečuje, izlo-tera bolj, druga manj. . Čanje želodčnih sokov in kisline 1.5. Psiha je -eden najpomemb- (slaščice, -sladke pijače, peneče riejšjh faktorjev, saj se pod vpli- 'pijače," prežganje, alkohol, kavo, vofn psihe želodčna sekrecija (iz- kajenje in tisto, kar škoduje le ločanje) močno menja. Dolgotraj- nekaterim, ne pa vsem, bolnikom nejša stresna situacija, postavitev — do tega mora. priti .vsakdo pred naloge, ki jim. sicer oseba ni ' sam). kos ali le s skrajnimi napori, ne- 5.2. Način -življenja je treba uspešnost ipd. so činitelj j, ki po- prilagoditi nastali situaciji in v gosto pripeljejo do obolenja, ki kar največji meri izogibati se ga tudi sicer radi imenujemo stresni situacijam, po. drugi »psihomatsko obolenje«, : ; strani pa; zahajati čim več v o-2 Klinična. Slika kplje, ki pomirjevalno vpliva na 2.1. Bolečina je najčešče loka- človeka. lizirana na zgornji del trebuha 5.3. Zdravila:, sredstva, ki pre-v srednji'črti, občasno sé širi v prečujejo tvorbo kisline (Cina- desno ali navzgor, neredko med met, Belamet...), sredstva ki lopatici. Čutimo jo kot splošno ' preprečujejo izločanje kisline nelagodnost ali topo bolečino, pa (Friamide, Daricon), sredstva, ki Vse do ostrih krčev, pogosto se kislino .nevtraliziraj o, sredstva, ki javlja med prvo in tretjo Uro umirjajo živčni sistem, sredstva, zjutraj. V 50—70% se po obroku ..M umirjajo krče in bolečino, zmanjša, če ni bila zaužita hrana, Sredstvo in kombinacija zdra-ki tudi sicer škoduje (v tem pri- vil naj bo prepuščeno zdravniku! '5 4. Kirurško'zdravljenje; je o- za nekatera dela in naloge. To bičaj no oblika zdravljenja kom-- obolenje, če ne gre za komplika-plikacij, . redkeje neuspešnost" cije,.- ne more biti nikoli razlog, -drugih, oblik zdravljenja. - ... za trajno delanezmožnost! 6. Rehabilitacija ima določen 8. Splošni napotki - pomen, posebno v prevetivi po- g.l Kdaj k: zdravniku? Takoj, -novnih napadov. Zdravljenje' v če so znaki komplikacij! Redno Rogaški Slatini, ki je »obljublje- po zdravila, dokler zdravnik ne na dežela«, vseh tovrsnih bolni- ugotovi, da bodo zadostovale o -kov, ima sicer velik pomen za.o- stale oblike zdravljenja. Pri a-zdravljenje razjede, velika škoda kuthem poslabšanju kronične pa je, če ne predstavlja za bolni- razjede, do katerega je prišlo ka tudi šole, kako živeti, da ne kljub upoštevanju vsega navede-bo prišlo ponovno do bolezni ali nega! K zdravniku je treba tudi, poslabšanja. Posebno vprašanje če trajajo znaki -take bolezni več je seveda rehabilitacija operiran- dni ali tednov in ne ponehajo na cev in komplikacij po operacijah. ostale ukrepe, ki jih lahko izva- 7. Delazmožnost in ocenjevanje ja vsak sam (dieta, način življe- delazmožnosti ter delovne zmog- nja 1!W) Ne hpdite k zdravniku, ljivosti. Počitek v postelji zmanj- dokler se ne odločite, da še boste šuje intenzivnost simptomov, no- resno lotili Zdravljenja!!! benih dokazov pa ni, da bi po- Kdaj prenehati z zdravlje-spešil zacelitev. Strokovna napa- njem? Nikoli brez razgovora z ka in ekonomska škoda je, če je zdravnikom! Nagnjenost k pono-»stalež« najpomembnejša oblika vitvi je veliko večja kot možnost zdravljenja. Potreben je v akutni prvega obolenja, zato bolnik, naj fazi, pri hujših poslabšanjih, pri nikdar ne pozabi, da je takšno komplikacijah oz. po operaciji. bolezen ze imel! Trajanje delanezihožnosti je in- Kdaj na preiskave in katero? dividualno, odvisno tudi od osta- Za ugotovitev obolenja na požir lih oblik zdravljenja. Nediscipli- ralniku, želodcu in dvartajsterni-niranemu pacientu bo vsak sta- ku običajno zadostuje temeljit lež prekratek, zato, je potrebno razgovor, ki mu sledita pregled to obliko zdravljenja rezervirati in spremljanje /efekta zdravil. V za trenutek, ko bodo težaye takš-. kolikor znaki izginejo in se ne ne, da se bo resno'lotil zdravlje- ' pojavijo yeč, je vsaka nadaljnja nja. Pomembnejše-je ocenjeva- preiskava brez pomena. Pri ponje delovne zmogljivosti. Prav navijanju težav in potrebi po gotovo , je zmanjšana za dela, ki točni lokalizaciji obolenja, se od-vodijo .v stresne situacije, za de- ločamo za eno izmed preiskav. Za laV kjer j.e zaradi Vročine potreb- gastroskopijo kot prvo metodo no uživati mnogo tekočin (obi- diagnostične obdelave se odločaj no so še te neustrezne), za - cimo le takrat, ko gre za buren •dviganje težkih bremen, dola, ki nastop znakov, ker je možno, da ■ zahtevajo Stalen pritisk na gornji je kljub vsemu rentgenski izvid del trebuha, še posebej, če je to . negativen. Sicer pa se_ zn gastro-povezano z vibracijami, za nočno skopijo odločamo le, če je rent-delo ih še nekatera druga , dela genski izvid dyosmiseln ali ne-in naloge;.- Zal so Interesi posa- gativen,. vse drugo pa govori za možnih pacientov bolj podrejeni razjhdo dvanajstnika. Za to pre-drugirn faktorjem,., kot interesu iskavo -se odločamo, tudi, če teza lastno zdravje. Mnogo prej se zave dobi starejša oseba, skupaj bo npr. pojavil z zahtevo po ’oce- z._ bruhanjem,. slabokrvnostjo in ni delovne zmogljivosti delavec iz hujšanjem. V ambulantah imamo vročega obrata kot nekdo, ki. je največ težav, s pacienti, ki že i-izza stroja' prišel do dol ih na- majo postavljeno diagnozo razlog, ki jim očitno ni kos, pa je jede- dvanajstnika, pa menijo, da zato v stalni streshj. situaciji! bi jo .morali kontrolirati vsako - Koga prestaviti kam? .' - ' leto. Ponovni pregledi so potreb- Zaključek: delanezmožnost je ~ ni ^ v naslednjih primerih:-če kratkotrajna, individualna, le v so krvavitev y (cmo, te- akutnih fazah.. Delazmožnost na- raste blato),4ee .se pojavijo spre-stOpi, /Če ne gre- za operacijo, v membe, ki govore za komplikaci-nekaj dneh, običajno ne kasneje * ah spremembo narave., obole-kot v dveh' do treh tednih,- -z n-'» -m pred. kirurškim posegom! zmanjšano delovno zmogljivostjo " , - Dr. Ilru.šovar Mladina «inventivni dejavnosti Oddelek za inovacijo je v so- . dejavnosti glede ■ na življenjsko delovanju z Dl ATI tudi letos or- dobo proizvodov, o poti od in-gan-iziral predavanje o - iiivehtiv- venci j e do’ tehnologije tei’ stanju ni dejavnosti za šolarje in dijake. . -na tempodročju vvsljetu,-pri nas Mladi na osnovnih šolah v Šerit- itd. jur ju in Štorah ter iz ŠKIMC v . Predavanja, so bila sprejeta s Štorah so lahko prisluhnili raz- precejšnjim' zanimanjem.',- V; šo-lagam o osnovnih pojmih, gospo- lah čelo predlagajo, • da bi- se darski. situaciji in pomenu in ven- tovrstna. predavanja vključila v tivne dejavnosti, družbenih , po- redne ure tehničnega pouka, gojih za razvoj, o nujnosti te . . . - ' . . D. K. JL NA CEST! xlX NISI SAM STRAN ÍÍ3 '»ŠTORSKI ŽELEZAR« ---—---—--;--.- - ........... SPORT ŠPORTNI DVOBOJ VZDRŽEVALCEV Pričakovali smo, da bo tistega dne, ko se bomo prijateljsko in športno - srečali1 '.Vzdrževalci " Štor I in Štor II lepo in sončno vreme. Tako smo želeli, vendar se ni popolnoma uresničilo'. Nekaj časa po svečani otvoritvi športnih' iger je še kazalo na suho, sicer oblačno vrerhe, kaj kmalu pa so se začeli od zahoda valiti težki, sivi oblaki. Začelo je rositi. To je bilo v petek, 27. septembra ob 15. uri na-športnem igrišču. ož. stadionu..V Štorah. : Zbralo se nas je presenetljivo lepo število. Tekmovali smo v nogometu, -košarki, balinanju,- streljanju z zračno puško, atletiki, namiznem tenisu, odbojki in' vse bolj popularnem vlečenju vrvi. Torej precej športnih panog, ki so zahtevale tekmovalce in to je privabilo tudi gledalce, navijače.; Dež; ni pokvaril športnega vzdušja, vendar smo bili prikraj--šani za nekaj iger. Odpadla je' odbojka, nogometaši so imeli hude težave na spolzki travi, saj smo namesto, lepih podajanj videli nekaj dobrih drsenj po zadnjici ali trebuhu.' Vsepovsod se je tekmovalo zagnano in zagrizeno, da bi-svoji ekipi priborili čim-boljšo uvrstitev. Gledalci, nismo bili prikrajšani:; bilo je'zanimivo, ga večinoma od zunaj. Vendar namičnih iger. / Zmagala j e ekipa košarkarjev Štore I z rezultatom 36 :30. : Balinanje'-,--je.. menda . športna panoga, kjer igrajo umirjeno, premišljeno. Tu imaš čas, da o-cenišj kako in kam boš zagnal Kroglo, da' .ne bi naredil prevelike : škode. Prednost pri tej igri je; da lahko, sediš in se po potrebi tudi odžejaš.. Zanimivo je gledati čudovite gibe in drže i-gralcev, ki vržejo kroglo. Žive je bila to ena zelo . lepih in - di-skulpture. Tu, pri tej igri - so si točke prijateljsko razdelili. Morda je bilo to še najbolj prav. Strelci 'so se trudili, globoko .dihali, merili in streljali. Da, Streljanje zahteva tudi umirjenost in skoncentriranost. Ni naključje, da so. -morali nekateri zaužiti pomirjevalna sredstva v obliki mokrih medikamentov v bližnjem bifeju! Zmagali ' so strelci vzdrževalcev Štor II z rezultatom 640"krogov proti 594, ki so jih dosegli tekmovalci Štor I. Kraljica športa —.atletika je bila tokrat prikraj šana.Zaradi dežja niso bile izvedene vse; športne - discipline. V teku na (približno) 100 m je zanesljivo zmagal sloki in dolgonogi Dani- bolj grozni in močni.-. Gledali smo posvetovanje posameznih vodij ekip s tekmovalci, ogrevanje in Seveda taktiziranje;. Tekmovalci so pljunili v roke, pograbili vrv, morali -za nekaj »toleranc« popraviti .in ob poku pištole se je. vrv nevarno napela. Ali bo vždr-' žala? Le (kdo bo zmagal? Težji, močnejši in‘ volnejši zmagati so bili vzdrževalci Štor II. Tako močno so potegnili in s; tako zagnanostjo, da so vzdrževalce Štor I kljub najmočnejšemu zaviranju krepko potegnili v obeh vlekih. Uspeh štorske košarke Tako kol drugod, se tudi v Štorah mladi navdušujejo Za košarko,'saj je dinamična in atraktivna športna zvrst. Mladi v Štorah se aktivno vključujejo v športno — rekreativno dejavnost in ,so razdeljeni v posamezne, sekcije, med kate-rimije košarkaška najmočnejša. Niti košarkarskega udejstvovanja; so razpeljane ne le v Štorah samih, temveč tudi v obrobnih vaških skupnostih kot so Kom-pole Laška vas, Pečovje in drugod. Vodstvo TVD Partizani Kovinar se zaveda svojih dolžnosti' in mlade košarkarje spremlja,' spodbuja in nasplošno vsestransko podpira pri njihovem delu, ; kar mladini daje pogum in polet. ■ Z dobrimi igrami in prepričljivimi zmagami v medobčinski košarkarski ligi Celje, si je ekipa Kovinarja priborila mesto v v drugi' slovenski košarkarski ligi -— vzhod. Tako so Štore po daljšem času dobile ekipo, katera bo nastopila v republiški V skupnem 'seštevku so • zmagali vzdrževalci Štor I z rezultatom 4,5 ': 3,5. ! Lepo število nastopajočih in gledalcev priča, da je športno Srečanje vzdrževalcev naše DO res uspelo. Takšna srečanja so potrebna, tu se delavci srečujejo, sprostijo, spoznavajo in poveselijo. In tako je tudi prav, kajti zdrav duh- v zdravem telesu naj bo v športu in na delovnem mestu. Na svidenje leta 1981. Vlado Renčelj konkurenci;. Ta uspeh je posle--dica dobrega dela z vsemi kategorijami tako v klubu kakor v osnovni šoli. Naj omenim nekaj važnejših, rezultatov: uvrstitev v II. SKL — vzhod, selekcija 7—8 razredov OŠ je občinski prvak, kadeti pa so kljub svoji mladosti' dosegli tretje mesto v MKL Celje za kadete: V višjem razredu tekmovanja bodo mladi storili vse, da opravičijo uvrstitev -v višji rang tekmovanja. Morebitni spodrsljaji in občasni neuspehi jih ne bodo zaustavili pri delu, temveč bodo skušali pridobiti še tista znanja in izkušnje, ki jim še manjkajo. Vztrajati, učiti se in resno trenirati, to je njihovo vodilo tudi v /bodoče. Z voljo in disciplino pa se da vse doseči in tako mislijo tudi mladi štorski košarkarji. Zares velika škoda je, da v Štorah ni primerne dvorane, zato bodo morali igrati V Šentjurski dvorani. Bojan Mackošek Zmagovalci v vlečenju vrvi so trdno prepričam, da je k zmagi naj-■ več pripomogel sodelavec Teržan! Sposojeno Iz glasila »SKOZI ZIV TAM« Maribor smo povzeli članek »ZA VARNOST SKRBITA TUDI PSA«. Članek je zanimiv in bi veljalo o tej izvedbi nadzora razmišljati tudi pri nas. Tudi naš kolektiv je delno ograjen, kar pa ne ovira nekaterih, da ne bi te ovire izkoriščali v osebne namene. Včasih enkratno. Zmage ;.V pasa-' meznih športnih disciplinah spt.se nevarno nagibale /enkrat tekmovalcem Vzdrževalcem Štore I, drugič spet . vzdrževalcem Štore II; Pa poglejmo, kakšni so bili do-. sežerti rezultati v posameznih ' športnih disciplinah, V nogometu je: prepričljivo zmagala enajsterica -Štore T. Sicer., nismo, videli nek vrhunski nogomet,' zaradi mokre-; . trave niso mogli pokazati . vsega, ■ kar znajo. Vendar ne bi. bilo napak, da bi ob ponovnem Srečanju povabili v . delavske Štore z veznega kapetana -Milj aniča, da bi videl,' Ocenil in-prenesel svoji izbrani reprezeritantski . enajsterici,; kako se igra in to vseh 90 mi-a ut. Dovolj,, zmagali; so vzdrževalci Štore I z rezultatom 5:2; 1, Košarka . je za nas Jugoslovane -zelo zanimiva in popularna. Tudi tu _so bili igralci borbeni; sicer. so .-: se 'trudili, -da, bi zadeli koš, pa so ; lo Razboršek, v teku na 400 m pa mladi Drago Bobnič'. Štore II so so pridobile dragoceno točke. Tu-, di, v tenisu so bili boljši vzdrže-' valci. Štor TI, a rezultat je bil 4:1. Odbojka -je igra, ki je zanimiva in privlači-gledalce. Napeta, mre-;, ža je samevala in čakala igralce. Ekipa vzdrževalcev Štore I je bila' /pripravljena in, čakala 30- -minut na nasprotnika. Pa ni prišel. Tako je bila dosežena gladka zmaga 2 :0 za Štore I, a vprašamo se, -ali so bili v-resnici fobij-si' Sicer so krivi vzdrževalci Štor II, zakaj:-' pa niso hoteli igrati! v Kljub neprestanemu rosenju-je ' 'bila. zadnja športna panoga najbolj 'atraktivna m zanimiva Vlečenje vrvi. vedno pritegne dovolj gledalcev Za to tekmovalno panogo so. bili pripravljeni pri o-beh • nasprotnih- ekipah »težki« vzdrževalci. Nekateri se še, obrili niso, misleč:, bolj bomo težki, Pred kratkim' je kupila delovna organizacija TAM dva dresirana službena psa, ki bosta pomagala delavcem varnostne službe: pri varovanju družbenega premoženja. Psa bosta zlasti v /pomoč; pri kontroli ob ograji, ki' obdaja delovno organizacijo. O-; graja meri skupno kakšnih pet kilometrov m jo je dokaj težko nadzorovati po: celotni dolžini. Varovanje je potrebno predvsem' zaradi, nekaterih . iznajdljiVežev,; ki so si ob ograji , večkrat skrili razne /dele in material, ki so ga nato po končanem delu, posebno radi pa ponoči, z druge strani o-.graje odnesli domov. Čeprav so jih kdaj pa kdaj pri tem delu presenetili; delavci varnostne službe, so kršilce ponavadi rešile hitre noge, in so tako ostali .nekaznovani . za svoje nelepo početje'. Sedaj, ko sta v »patro-k« ; tildi dresirana - štirinožca, .- so možnosti za pobeg seveda minimalne. Varnostna služba opozarja vso zaposlene, da se he zadržujejo ob ograji, če_ nimajo česa početi, -tisti pa, ki bodo tamkaj, opravljali kakšno delo,: morajo to sporočiti službi,-da ne bi prišlo do neprijaznih srečanj s čuvajema, saj v takšnih primerih- delovna organizacija ne' bo odgovarjala za morebitne posledice. Naj -povemo še to, da bodo delavci varnostne službe s psoma na obhodu ob vsakem času, podnevi in ponoči. iz krajevne skupnosti ŠTORE Kar precejšen koš novic se je nabral za rubriko krajevne skupnosti.. Počitnice so bile -dolge, nekateri so se dodobra odpočili, drugi so izkoristili prosti čaš za delo. Za.nami je'akcija Hortikultura '80, ki je predvsem dala dobre rezultate. Odcvetele so tudi rožice pred hišo: in pod okni tovarišice Štantejeve v Pro-žinski vasi (obe sliki; lepo, kajne!?) Delegati krajevne samouprave smo se zbrali na naši 13. seji dne 12. septembra. Obravnava-joč osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov razvoja smo ugotovili, da je za KS po sporazumu odmerjenih premalo sredstev.. Treba bo zagotoviti sredstva za pe-čovski vodovod... V srednjeročnem planu še dalje načrtujemo velika stanovanja, pa že zdaj vemo, da ni kupcev za‘njih. V krajevni skupnosti Štore še že dolgo pogovarjamo o pomanjkanju telefonskih priključkov, zato nameravamo sklicati sestanek z odgovornimi osebami s PTT ter se z njimi pomeniti 'o gradnji pošte v Štorah, kar naj bi bilo ustvarjeno že y tem srednjeročnem obdobju. Do takrat bi lahko problem rešili z namestitvijo kontejnerske postaje. SLO in DS. 2 usposabljanjem krajanov na tem področju je treba pričeti takoj. Organizirali bomo predavanja, akcijo NNNP 80-81 ter trojke po hišnih svetih. Nosilec akcij bo SZDL. DRUGE INFORMACIJE S 13. SEJE SVETA: — Povabiti- je treba vse krajane na sejo sveta potrošnikov -.17. 9. v Gasilskem domTu. — Svet skupščine ugotavlja preveliko obremenjenost z deiom predsednika sveta,- kar vse je pogojeno z nedelavnostjo skupščine KS. SZDL kot frontffa organizacija naj kadrovsko ukrepa. Odločnost je ne le potrebna, temveč nujna; — V samoupravnem sporazumu je sporen 15. člen in ga torej-predlagamo za odstranitev. Zadeva gradnjo v Kompolah, ki mora imeti enak status, kot ostala . področja! OKS si mora pridobiti ustrezna soglasja železarne. -■' — Svet skupščiiie potrjuje predlog za Ivana: Kumpergerja kot predsednika gospodarske komisije SLO in Miho Plahuta kot delegata SIS za požarno varnost. . — Naselje Lipa je vključeno v mestni- komunalni resor, a ugo-. javljamo, - da se OKS le premalo briga zanj. Sredstva za urejanje zelenic, asfalta, predvsem pa nepravočasnega in pomanj kij lvega zimskega oranja snega, se morajo •rezervirati .za omenjeno...naselje. — Izglasovan je sklep o naj -yečji možni, pomoči krajanom Pečovja pri izgradnji vodovoda. Že drugič v enem mesecu se je zaradi obilice, dela sestal svet skupščine krajevne skupnosti na svoji .14. seji, in to 29. septembra. Ugotovitve in sklepi: ■Vsi organi sveta skupščine (sveti za komunalo', potrošništvo; socialno varstvo, ‘ poravnavo) delajo zelo dobro in rešujejo programsko -začrtane in tekoče naloge zadovoljivo. Pristopiti je treba k aktiviranju hišnih svetov, kar je prva naloga' stanovanjske skupnosti v povezavi s KS. Komisijo za koordiniranje dela med hišnimi své,ti imamo, žal še brez predsednika. Nasploh bi sé hišni sveti morali aktivneje vključevati v proces Samouprave, tako bi hitreje reševali mnoge probleme z njihovega:področja. : O izgradnji toplovoda oziroma plinifikaciji Lipe sino bralce tega lista že večkrat obveščali, sedaj je ' jasno, da je delavski svet Železarne potrdil projekt in je tako zadeva v rokah 'občine. Svet predlaga, naj o objektu ^razpravljajo občani;;'zato naj sé zadeva objavi v Delegatskem poročevalcu. Ali bo baklja nad Štorami končno le ugasnila?“ Da, pravita tovariša Miha in. Janko (informacija iz prve roke); 2.300 ccal/ ms, ki gre v goreči obliki plavž-nega plina v nič, bodo zajeli in napeljali v kotlarno — toplarno. Z dohavo: kasni dobavitelj D ja-.' kovič iz Slavonskega broda. V letih 1981—1982 bo treba z večjimi in končati manjša dela, kot so: adaptacija trgovin in skladišč, gradnja marketa v Štorah ;— desni breg (obvezno s parkirnim prostorom)', tržnico na Lipi in kiosk v spodnjih Štorah itd. Tudi delegati iz območja Kompot — Šentjanža so zahtevali postavitev ‘kioska v njihovem kraju • do dokončne rešitve zazidalnega načrta kraja. ■ V zdravstveni dom ne bomo selili sedeža KS. Denar za selitev bcimo namenili fondu za peČov-ski vodovod. Z izgradnjo bodo krajani pričeli že letos. Pečovani so d° sedaj zbrali 25 štarih milijonov,. KS bo primaknila 16 (?) . milijonov — nujnemu objektu je tako omogočen začetek gradnje. S tem v zvezi je tovariš predsednik KK SZDL zahteval, naj zapišem primer ’krajana, ki je; pri-šel k predsedniku režijskega odbora za vodovod Pečovje in mu izročil milijon dinarjev kot prispevek.. Njega, Pečovskovega Jožeta, 80 le starega moža, namreč sploh nihče ni. vprašal, ali se bo prijavil za vodovod ali ne. Prišel je torej sam ob palici, izročil denar in dejal: »Sam sicer ne bom pil te vode, ; ali vsaj drugim- naj nekaj ostane za meno}’, kot je tudi meni ostalo za drugimi.« Komentar'k temu menda hi- potreben.' Na koncu je svet -na svoji. 14. . Seji sprejel sklep o razširitvi zazidalnega področj a in obravnaval polletni'obračun. '}:' ' Jok Mova zmaga krajanov KS Štore V DOBREM LETU STA BILA USTVARJENA ZAHVALJUJOČ PRIDNOSTI KRAJANOV ZASELKA LAŠKE VASI, DVA OBJEKTA. POLOŽILI SO ASFALTNI TRAK SKOZI TRI ČETRT VASI IN ZGRADILI SKORAJ 2 KM DOLG VODOVOD. NA SKROMNI SVEČANOSTI PRI KMETIJI RECKO SO GOVORILI TOVARIŠI GABRŠČEK, KRUMPAK, OBA PREDSEDNIKA REŽIJSKIH ODBOROV, ROJAK V. GOBEC. IN VODJA DELEGACIJE - OBMOČJA, KATEREGA GOVOR OBJAVLJAMO. vzdušje, Prisotnim pionir j em-gasilcem, -državnim prvakom izrekam iskreno dobrodošlico. Predsednik sveta skupščine 'krajevne skupnosti ing. Gabršček in 'zaslužni član RO" tov Vengust sta malo ptedtem prerezala vrvico na začetku asfaltne ceste in odprla pipo pri hidrantu, s' čimer sta simbolično dala-v uporabo novo. cesto čez tri četrt .vasi in vodovod, ki bo odslej dajal vodo še preostalim 10 gospodinjstvom brez pitne vode. Za Laško , vas dva . najvažnejša objekta sta bila realizirana v ¡IIP I4ÉÉ Dragi sovaščani, gostje, dragi udeleženci svečanosti! Ko pričenjam tole našo, pro-slavico, ki sovpada s svečanostmi ob prazniku štotske krajevne skupnosti, vas vse navzoče -iz srca : pozdravlj am v imenu obeh delegacij območja. Veseli smo, da lahko v naši družbi pozdravimo tovariše in tovarišice predstavnike krajevne skupnosti in IS SZDL Jožeta Gaberščka, Franca Zeliča, Tončko Križnik, povelj ni- pičlem letu dni, pri čemer ne moremo pozabiti prizadevnosti vaščanov, obeh odličnih; režijskih odborov s predsednikoma Holcin-gerjem in Knezom na čelu, štor-ske krajevne skupnosti; ki nam je pomagala tako moralno- kot materialno. Pri fizičnem delu so dvakrat sodelovali krajani Pečovja, -mladinci štorske judo sekcije pa trikrat. Pomagala je mladina naše vasi. Žal pa ni bilo nikogar iz Kompolj čeprav smo Predsednik sveta KS tov. Gabršček otvarja vodovod ka štorskega . gasilskega I društva Štefana Krumpaka, tovariša Jo-' žeta Lončariča, celjskega- novinarja Božiča, delegacijo bratske vasi- Pečovje. ter predstavnike. Cestnega podjetja Celje. Posebej toplo pa pozdravljam našega sovaščana Vinka Gobca; Zahvaljujem se ob tej priložnosti vrli štorski godbi, ki nam bo tukaj danes' pričarala svečane j še se z našega območja predlanskim množično I udeležili ' akci-je ,' pri kompolski cesti in pri realizaciji iste tudi denarno pomagali š prostovoljnimi prispevki. H Namučili smo se, lahko mi verjamete; v uteho nam je, da je bilo obilno delo kronano z uspehom. Tudi sprli , smo -se. večkrat, pa izgleda, da so celo prepirčki bili del poti k skupnemu, jasno začrtanemu cilju. Imeli , smo oporo pri vo.dstv.u kraj evne skupnosti, rojaku Vinku, Štela- . ' nu Krumpaku (gasilci so nam . podarili * dva. hidranta v sklopu civilne zaščite, ' danes :pa nam bodo izročili še dve . nahrbtni .. brentači). Vendar se.. sedaj' ne bomo'-' u- . načrtu. Prav isti člani so skupaj s krajani Pečovja lansko zimo o-pravili - tečaj za gasilce in sedaj tvorijo vaško gasilsko desetino v sklopu štorskega gasilskega društva in civilne, zaščite. . Lahko zaključimo, da še kar dobro migamo v naši vasiTNaj se' na koncu zahvalimo obema po- , Rožice pred hišo Štantejeve v Straži .spavalgg Pomagali bomo . Pečov-čanom pri nj ihovem vodovodu, v srednjeročnem obdobju želimo. še t spojiti pravkar odprto cesto z 200 metrov oddaljenim asfaltnim trakom v »Perhpavu«, posebno pa bi želeli, imeti svoj prostorček, skromen kulturni hram, kjer bi , se lahko zbirali delegati (sedaj hodinio v Štore) in bi organizirali za obe vasi skupaj tako po-trhbno kulturnoprosvetnd življenje. V Laški vasi deluje tudi a- :sestnik6ma Štefanu Gobcu in Jožku Šuhlu, ki sta nam dovolila koriščenje - njunega, zemljišča za na’še delo. Sedaj va_m bosta oba predsednika v režijskih odborov -nanizala nekaj podatkov o obeh objektih, nato • pa prosim predsednika Gaberščka, da spregovori prisotnim. Na koncu bo -poveljnik Štefan v imenu štorskega IGD in CŽ izročil ,vodji vaške gasilske desetine tov. Oberžanu protipožarno opremo. - sveta potrošnikov V nabito polni dvoranici Gasilskega doma se je 17. .‘septembra v precej »vročefh« vzdušju . odvijal sestanek, kakršnih bi -si v krajevni samoupravi vedno želeli, vsaj kar zadeva' množičnost. ' Seja je brla tudi vsebinska in na koncu smo skupno sprejeli ne-' kaj važnih sklepov glede pre-' skrbe storžkih potrošnikov.. V dve uri trajajoči seji..sp povedali svoja stališča: voditelja zbora tovarišica Peveinova in tovariš -Gabršček, predstavniki . • Mei-xa, družbenopolitični delavci: in krajani. O nezadostni in nekvalitetni preskrbi so se pogovarjali člani sveta potrošnikov na vseh svoj ih .sejah. . Poleg treh ; stolpnic, ki. že. stojijo, bomo v dveh. letih na lipi dobili še če-1 trto in z njo lepo število novih stanovalcev ^potrošnikov. Na • a- ’ daptacijo trgovine lahko mislimo šele v letu 1985. Trgovci morajo vedeti, kakšno.in koliko bla-ga’ hoče imeti kupec. Obstaja mnenje, da je blago, ki 'se. prodaja v štorskih trgovinah daleč pod povprečjem mesta Celja, čeprav, oboje - oskrbuje isto podjetje. . O pralnem prašku in trgovanju - z . njim ne bi tukaj .: govoril. ■ Na soji se je pogovor dalj časa vrtel okoli tega problema,: Stanje je približno isto kot drugod in’ mu botruje tako nedisciplina tr- ■ .ZAHVALA Ob prerani izgubi moža EDVARDA CENCA se vsem, ki šo ga pospremili ria njegovi zadnji poti, govorniku za tolažilne besede ter godbi na pihala Železarne Štore iskreno zahvaljujem. Žalujoča' žena, sinova Marjan in Edo ž družinama . goveev kot kupcev.. Sklep v zve- • zi s tem ria vajam spodaj. Slabi . kvaliteti zelenjave je vzrok nekajkratno skladiščenje, pravijo trgovci. Pa smo se sporazumeli, da bo trgovina kupila kmetijske - pridelke;i predvsem še zelenjavo in sočivje, od vrtičkarjev in kmetov v okolici Štor. Tovariši- iz podjetja ./Merk . sp obljubili.', zaostriti kriterije preskrbe v naj- . krajšem času. V smislu normalizacije stanja 'in za izboljšanje založenosti' . štorskih trgovin s kvalitetnimi življenjskimi potrebščinami se je odvijalo • i\x končalo srečanj e potrošnikov in . oskrbovalcev. - . Predhodno /smo sprejeli te-le - sklope:.' 1. Praški se bodo vnaprej delili- po osebi, in območjih. / 2. Nujno je treba. povečati kapacitete. štorskih trgovin. - 3. Merx ,riaj. zagotovi finančno konstrukcijo za novo trgovino, krajevna skupnost pa bo poskr-' bela za lokacijo. ' . \ 4, Utrditi je treba medsebojno • spoštovanje oziroma odnose na relaciji trgovci — potrošnikiin tu naj se še ■ posebej angažirajo družbenopolitične organizacije, 5 .Trgovina se zavezuje .zagotoviti. kvaliteto. ’ . j V Štorah si' želimo še več takš- - nih vsebinskih sestankov, na raz- nih področjih. Jok Upokojen Dopisujte in oblikujte z nami naše glasilo ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, deda, tasta, svaka in strica -se iskreno zahvaljujemo štorski ZZB, društvu upokojencev. Železarni, godbi na pihala, govornikom tovarišu Verbiču, Knezu in Šketu ter duhovniku Rozmanu za sodelovanje na pogrebu STANKA KRAGLJA iz Laške vasi. Žalujoča ženadružino : in ostalo sorodstvo Desetar Jani. Kovač prejema priznanje KS za doseženo I. mesto na tekmovanju gasilcev SFRJ na Tjentištu . § CENTRIH JOŽE, rojen 26. 1. 1927, stanujoč Štore 76, V železarni se* je zaposlil leta 1946. Po odslužen ju kadrovskega roka se je ponovno zaposlil leta 1951 V valjarni kot predstegač predpro-ge. Leta 1974 je bil prerazporejen • na dela in naloge delovodja v pripravi vložka.. Pred upokojitvijo je opravljal dela in naloge skrbnika objektov in opreme. . Redno je bil upokojen 30. 9. 1980. gilni športni aktiv, kar 40 članov je- organiziranih v štorskem Partizanu. V 'Mlakarjevi drči si ..člani urejajo igrišče za odbojko, košarko, namizni tenis in druge igre. Tudi skromno brunarico imajo v Hvala! Želim vsem, da bi se veselo počutili na tem našem zboru in se tako tudi razšli z upanjem na . 1 nove delovne zmage za boljši, in lepši videz naše vasi. «S nC-tO* 55 KADROVSKE VESTI V mesecu septembru so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše delovne organizacije: Rogelj Francka', NS administrator — DS za kadre in spl. zadeve; Košar; Heribert, . KV strojni ključavničar — vzdrži tr. sredstev; Cvetko Marijan, NK delavec — livarna II; Drofenik Marjan, VS dipl. ing. strojni-štva — DS PP; Zajc Jože, NK delavec ;--- TT montaža; Tekavc Maks, PK strojni ključavničar elektroobrat; Zapušek Damjan, VS dipl. ing. Strojništva —' DS PP; Romih Jurij, NK delavec — DS za kadre in splošne'zadeve; Sekirača Hišen, NK delavec — jeklarna; Špoljak'Franc, NK delavec— livarna II; Kralj Ivan, ’ NK delavec — livarna II; Januzi Mehtned, NK delavec — livarna II; Lavbič Ivan, KV valjavec — valjarna D; Tepeš Branko, KV obratni ■ elektrikar Jfigj elektroobrat; Radovanovič Boro, KV livar — livärna I; Gajšek Franc, NK delavec — valjarna I; Pirman Edita, SS ekonomski; tehnik — DS za finančno računovodske pošle; Rájniš Branko, NK delavec —- valjarna II; Džurdže-vič Rade, KV livar^Slivarna II; Lorger Rafael,' KV strugar — MO valji; Topič Bore, 1£V livar— livarna II; Niuzdič Zdravko,- NK delavec —• livarna I;" Knez Srečko, NK delavec — TT montaža; Zupanc Damijan; KV obratni elektrikar |Mj elektroobrat; Poljak Sabit, KV livar — livarna II; Kliček Stanko, NK delavec — TT montaža; Tora Ra-■ madan, NK delavec S livarna I; Petek Josip, NK delavec —, v;a-< ljarna I; Gjerkeš Štefan, KV strojni ključ. — valjarna II; Nežmah Marta, NK delavka — komunala; Seferovič Smajo, KV livar — livarna I; Jezernik Rafael, NK delavec -— livarna. II; Vajoč ^Branko, NK delavec igli transport; FijoUč Milan, NK delavec S livarna I; Sajič mvojin, KV livar — livarna II; Matešič Äntun, NK delavec — jeklarna; Miloševič Slobodan, SS kemijski tehnik — transport; Lež Vanja, NK delavka ^— Jiomunaia; Kukovič Rolando, NK delavec |81tT montaža; Nikolič Mitar, NK de-lavec -— livarna I; Gračnar Mirko, NK delavec -J|[ jeklarna; Do- . mitrovič Mihael, KV livar; —- livarna I; Brglez Avgust, NK delavec — valjarna I; Uka Isuf, NK delavec transport; Ma-rovt Ivan, VS dipl. pravnik — DS za kadre in splošne zadeve.;. Horvat Anton, NK delavec — TT montaža; Antolič Miro.slaV, KV zidar — jeklarna',' Grlič Mató, NK delavec*-— jeklarna; Mi-lanovič Dragan, NK delavec — transport; Kotnik Alojz, NKV kmetovalec ;—» livarna II. . Iz JLA sp se vrnili: ; Amon Vinko, VŠ strojni .ing, TOZD vzdrževanje;; Slekovec Marjan, VS dipl. ekonomist — DS za EO; Cmok Srečko, PK žerjavovpdja — valjarna II; Dolen šoša, NK delavec' --- TT montaža. . - Izključeni iz delovne organizacije zaradi neopravičenih izostankov: Bašič Alij, NK delavec — valjarna II; Duspara Jožo, NK delavec . —■ jeklovlek; Rebernik Ivan, NK delavec — valjarna II; Janžek Rafael, KV strojni kalu-par — livarna II; Koražija Roman, KV valjavec — valjarna II; Labudovič Ivica, KV 'strojni ključavničar — valjarna II; Harcet Franjo, NK delavec — livarna II; Salkič Husnija, NK delavec — livarna II; Panič Vojin, KV žer-javovodja — el. plavž. V JLA je odšel: Tovornik Mirko, NK delavec » MO litina.; Zaradi negativne ocene . v poizkusni dobi sta odšla: Freišteinef Pavla, NK delavka komunalni oddelek; Rajher Viktor, NK delavec ¡¡JI valjarna II. Z odpovednim rokom so odšli: Lah Vojteh, KVstrugar „— MO valji; Stojan Jožef, žerjavpvodja — jeklarna; Maček Vinko, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Maksimovič Mo-mir, NK delavec — livarna II; Rebernak Branimir, PK strugar —- MO orodjarna; Matejčič Ivo, VS ing. strojništva — TT; Kosi Marjan, KV' strojni kalupar — livarna II; Križanovič Franjo, PK strugar — TT meh. obd. Sporazumno s podjetjem sta odšla: Marjan Karmuzelj, Strojni delovodja — mehanična delavnica; Babič Mijo, KV ključavničar — MO orodjarna. Na novo življenjsko pot so stopili: Zidanški Rudi, meh. met. laboratorij; Leš Branko — valjarna I; ‘Perc Konrad "• — valjarna I; Tica Dragan, livarna I. Vsem iskreno čestitamo! Naraščaj v družini so dobili: Križanec Srečkp-Nada, TOZD R; Rečnik Franc — livarna II; Jagodič Rajko ,® TT MO; Pu-stivšek Boriš — ele.' obrat; Jošt. Marjan —DS za kadre in \ spl. zadeve; Paljič Branko ener- getski obrat; Žafran Mirko ¡¡¡|| transport; Mašera Franc||l| mehanična delavnica; Jošt Stanko — jeklovlek; Mackošek Marjah — PP MO; Čuješ Božidar^Be- lektroobrat; Ljubej Anton jj||li-varna.II; Krajnc Edi trans-; port; Grabler Slavko SEgT* 1'; obrat; Drame Ivan BI valj arna I. Vsem' iskreno čestitamo! porejen v livarno I kot ponov-čar, Y istem TOZD je opravljal dela na različnih delovnih mestih. Pred upokojitvijo je opravljal dela in naloge pomočnika topilca. Invalidsko je bil upokojen 19. 9.1980. ZELIČ ALOJZ, rojen 27. 5. 1922, stanujoč Gotica pri Slivnici. V železarni se je zaposlil leta 1948. Po odsluženju kadrovskega roka se je ponovno zaposlil v železarni leta 1951 kot ponovčar v jeklarni. V istem TOZD je o-pravljal dela na različnih delovnih rnestih; nazadnje' kot skupi-novodj a v pripravi vložka; ; Redno je bil upokojen 30. 9. 1980. 1 Upokojeni ŠTEFANČIČ PAVEL, rojen 11. 1. 1925, stanujoč Štore 142. V železarni se je zaposlil 14. 2. 1947 kot' vodja nadzorne službe. Dela in naloge vodje oddelka za spioš-ne zadeve je opravljal vse do upokojitve, Redno je bil upokojen 2: 9. 1980. škega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca v železarni leta 1949 kot žerjavovodja v e-nergetskem oddelku. Leta 1949 je bil premeščen na promet kot kurjač. Na tem oddelku je o-pravljai' dela na nazličnih delovnih mestih. Pred upokojitvijo pa je opravljal dela in naloge vodja premika v transportnem obratu. Redno' je bil upokojen 12. 9. 1980. .•• • • OCVIRK FRANC, rojen 11. 7. 1928, Stanujoč Vrhe 50, Teharje. V železarni se je zaposlil 20. 2. 1951 kot zakladalec lcupulke v livarni II-. Leta 1961 je bil- preraz- JOŠT ANGELA, rojena 31. 5. 1931, stanujoča v Štorah 150 V Železarni Štore se je zaposlila 27. 2, 1948. Ponovno si je pridobila lastnosti delavke leta 1951 kot strojna oblikovalka v šamotarni. Leta. 1973 je bila premeščena v nadzorno službo in leta 1973 v komunalni oddelek kot čistilka. Redno je bila upokojena 30. 9. 1980. Pa še malo za šalo Zakaj nisi kričala, draga hčerka, ko te je poljubil? Zato mama, ker ne znam'govoriti iz trebuha. , »Če boš priden,:« reče. babica vnuku, »ti bo štorklja prinesla bratca. ? . ■ Prosim - te, : babica, ne govori takih stvari. Mama bo čez. nekaj dni rodila, pa je res ni treba plašiti s takimi neumnostmi! ZAVŠEK JOŽEF, rojen 24. 3. 1922, stanujoč Vrhe 10, p, Teharje. V železarni se je zaposlil leta 1946. Po odsluženju kadrov- STORSKI ZELEZAR — 'Glasilo OZD Slovenske železarne 'ŽELEZARNA ŠTORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter,- dipl. ing., Kavka hrane, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Frane, pomočnik urednika: Uršič Rudi, Po. mnenju republiškega sekretariata zä prosveto in kulturo -Ljubljana, je časopis oproščen davka’ od prometa proizvodov (št. 4Ž1-1/72 Zidne 20, 1 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.