63. številka. Ljubljana, v petek 17. marca 1899 XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan svsčar, iaimli nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vae leto H gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na meaec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delal« toliko ve«, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vposiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od fltiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce ee trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniStvoje na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravni&tvu naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Tolclon Mi. 3*4. šenih dveh vlakov nam vsem lahka in znana stvar. Treba nam je samo pogledati sedanji vozni red v zimski sezoni in prepričali se bodemo takoj, da je za našo lokalne razmere skrajno neugoden. Gorenjcu, ki hoče po službenih, obrtnih, kup-čijskih ali tudi le po zabavnih opravkih obiskati deželno stolno mesto Ljubljano, so na razpolaganje trije vlaki. Prvi pride v Ljubljano ob tri četrt na šest zjutraj. Ce je potnik doma z Bleda ali iz Radovljice, mora že ob dveh zjutraj zapustiti posteljo j Kranjčan mora vstati ob treh in Ločan je vsaj ob štirih zjutraj že na potu proti kolodvoru. To je v zimskem času tolika neprijetnost, da si marsikdo dvakrat premisli, predno nastopi težavno ekspedicijo v Ljubljano. A recimo, da je rnož jedenkrat na vlaku in da srečno dospe v stolno mesto ob *\ na šest zjutraj. Tedaj pa je prišel v pravem pomenu besede iz dežja pod kap; kam se hoče revož dejati do 8., oziroma 9. ure zjutraj, ko se še le odpro kavarne, uradi, javni zavodi, trgovine itd. Lahko bi se reklo, saj so hoteli v mestu — a kdo bo šel za par ur plačevat hotelsko sobo ? Navadni človek tega ne stori, kajti s tem bi neprimerno podražil svoj izlet v Ljubljano. Tavati mora po mestu ali pa k večjemu iskati prijaznega zavetišča v kaki bližnji cerkvi. Pri na Gorenjcih je v tem oziru že od nekdaj na glasu frančiškanska cerkev, ki mora žalibog večkrat služiti v take profanne čakalne namene. Če je potnik moškega spola, se končno še poda v očrtane neprilike, a ženska in dama si bode dvakrat premislila, preden nastopi v zimskem času z jutranjim vlakom romanje v Ljubljano! Drugi vlak pride z Gorenjskega v Ljubljano ob \912. uri, torej nekako opolu-dne. Ko dospe Človek v mesto, so skoraj že zaprte prodajalnice, uradi že izpraznjeni in malo poslov je mogoče izvršiti pred pol-dnevom. Čakati je treba, da je ura dve ali tri, pri uradih celo štiri, predno je misliti na obiske in opravke. Kdor ima količkaj opravila, zamudi popoldanski vlak, ki odhaja ob 4. uri iz Ljubljane in čakati mora na prihodnji, poznejši vlak. In kdaj odhaja ta iz Ljubljane? Stoprav o polnoči! Tu ne bodem slikal, da je marsikomu to čakanje do 12. ure ponoči mučno in težavno, kajti mučnejša in težavnejša je še vrnitev v domačo hišo. Kdor stanuje ravno ob železnici, ta slednjič še izhaja, a kdor je oddaljen od proge, za tega je v zimski noči pot proti domu zvezana z vsemi znaki nekdanje romantike in sedanje realistike! Kdor more, se je ogne in ostane raj še doma, nego da bi jednodnevnemu obisku Ljubljane žrtvoval dve noči in dve mučni poti. Očividno je torej, da manjka po zimi vlaka, ki bi prišel zjutraj o primernem času, recimo ob 8. uri zjutraj v Ljubljano, a odhajal iz nje proti večeru, recimo ob 7. uri S takima vlakoma bi se takoj odpravili nacrtani nedostatki. Promet z glavnim mestom bi bil mogoč brez sitnosti in žrtev in vršil bi se v dokaj večji meri, nego sedaj. In kar velja o Ljubljani, velja tudi o drugih gorenjskih mestih; tudi ta tožijo po vsi pravici, da gine promet in da se jih ogibljejo gostje in kupci — z jedno besedo, vsa gorenjska stran stoji pod neugodnim vplivom sedanjega zimskega voznega reda državne železnice, ki se ozira samo na daljni promet, na daljne svetovne proge, a lokalnih potreb nič ne upošteva. To dokazuje vozni red v poletni sesiji. Gorenjska se kar oddahne, ko jej prinese 1. majnik dva tolikanj zaželjena lokalna osebna vlaka. Žal, da vozita samo do Bleda, a ne tudi do Trbiža, kakor ostali vlaki na tej progi. Vožnja do Trbiža bi nekako povzdignila promet in bila bi tudi v interesu želežnične uprave same; gotovo bi boljše izhajala z daljšim vlakom, ki bi vezal vso gorenjsko stran deloma z Ljubljano, deloma s Trbižom, ter služil vsi pokrajini v zvezo in občevanje. Ako pomislimo, da je Gorenjska v marsikakem oziru najvažnejši del naše domovine, da je njena kupčija in njen obrt na visoki stopnji in da je njena industrija — tu omenjam le tvornice v Medvodah, v Goričanah in v Škofjiloki, umetne mline in pivarne v Kranju, obrt v Kropi in Kamni-gorici, obrt v Tržiču, podjetja kranjske stavbne družbe, cementne tvornice na Dovjem itd. — najbolj razvita v ceh de želi, potem je umevno, da zadene sedanji neugodni vozni red z glavnim mestom vred najbolj podjetne in najbolj napredne kraje naše domovine. Želja, da se ta nedostatek odpravi, mora torej zanimati celo domovino, kajti pri vprašanju po ugodnejšem voznem redu na gorenjski progi državnih železnic pridejo v poštev interesi skupne dežele kranjske, in visoki deželni zbor je kot tolmač interesov te kronovine pač poklican, da izpregovori svojo besedo, ako vidi, da so koristi njene v nevarnosti. Zato je pa tudi ta visoka zbornica že večkrat povzdignila svoj glas in se leto za letom obračala do visokega železniškega ministerstva, da bi ona dva vlaka, o katerih sem ravnokar govoril, sprejelo mej stalni vozni red. Tako je v seji dne 31januvarja 1806 visoki drž. zbor na predlog ranjcega poslanca Globočnika sklenil, naprositi visoko železniško ministerstvo, da bi za olajšanje in povzdigo lokalnega osobnega prometa vpeljalo na progi Ljubljana Jesenice dva osobna vlaka, izmej katerih bi jeden odhajal iz Ljubljane okoli 7. ure zvečer, prihajal pa v Ljubljano okoli 8.—Đ, ure zjutraj. Tej prošnji je visoko železniško ministerstvo toliko ugodilo, da je za poletno sezono 1890. L uvedlo dva nova vlaka na progi Ljubljana-Lesce-Bled. Na zopetno prošnjo vis. drž. zbora z dne 3. marca 189". 1. je visoko železniško ministerstvo zopet dovolilo dotična dva vlaka za poletje 1897. V seji z dne 17. marca 1898 je visoki drž. zbor v tretjič sklenil nujno prošnjo, da bi ta dva vlaka vozila do Trbiža in sicer tako po zimi kakor po leti. Z visokim deželnim zborom so se oglašali z jednakimi prošnjami tudi drugi faktorji, kakor deželno stolno mesto Ljubljana, kranjska trgovska in obrtna zbornica, osobito pa občinski zastopi onih mest in vasij, ki leže ob gorenjski državni železnici. Tudi letos pripravljajo ti krogi slično akcijo. Deželnega stolnega mesta Ljubljane občinski svet je že v svoji seji dne 28. februvarja letos soglasno sklenil, prositi prometno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku, Deželni zbor kranjski. (III. seja dne 17. marca.) Predsedoval je dež. glavarja namestnik baron Lichtenberg. Prečita! in odobril se je zapisnik zadnje seje. Dež. glavarja namestnik prečita zahvalno brzojavko kardinala Rampolle za čestitko papežu, s katero brzojavko se vsem Članom deželnega zbora podeljuje papežev blagoslov; dalje naznanja zahvalo učiteljstva za regulacijo učiteljskih plač. Došle peticije in predloge se odkažejo pristojnim odsekom. Posl. Šubic je nujno predlagal, naj deželni odbor vloži prošnjo, da se takozvani potresni vlak sprejme v stalni vozni red državne železnice in je svoj predlog utemeljeval nekako tako-le: Dovoljujem si staviti nujni predlog, ki deželnemu odboru naroča, nemudoma in pravočasno vložiti prošnjo na visoko c. kr. železniško ministerstvo na Dunaju in na prometno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku, da bi takozvana „potresna vlaka", ki sta že od 1895. leta v poletni sezoni vpeljana med postajama Ljubljana-Lesce-Bled vozila od 1. maja dalje na celi progi Ljubljana-Trbiž in sicer tudi v zimski sezoni. Nujnost tega mojega predloga je utemeljena v dejstvu, da je treba vsled posebnega ukaza visocega železničnega ministerstva prošnje za izprembo poletnega voznega reda vložiti najpozneje do 31. marca vsacega leta; na vloge, ki bi se v voznih zadevah pošiljale pozneje, bi se nikakor in pod nikakimi pogoji ne moglo ozirati. Ker se je pa visoka zbornica sešla v posvetovanje stoprav pred par dnevi in nas loči od navedenega termina komaj še 14 dni, je očividno, da bi bilo navadnim parlamentarnim potom komaj mogoče, držati se danega obroka in izvesti akcijo, katero nameravam. Zato prosim, da visoka zbornica pripozna nujnost mojega predloga in dovoli, da se potem takoj pečam z merito-rično stranjo njegovo. Kar se tiče meritorne strani mojega predloga, je utemeljevanje o potrebi napro- LISTEK. Po zagrebški razstavi. L Plastične umetnina. Ker ob svojem nemirnem potovanju križem domovine nisem utegnil, kakor bi rad in moral, spisati celotnega poročila o umetniški razstavi v Zagrebu kar sproti na lici mesta, vzpričo razstavljenih umotvorov, priobčim vam v naslednjih, posamičnih odstavkih .post festum" nekoliko značilk o dotičnih predmetih. Danes obeležim na kratko plastične proizvode z bivše zagrebške izložbe kiparske dvojice: FrangešainValdeca. Le-ta mlada hrvaška umetnika sta razstavila raznovrstna podobarska dela in sicer: Skice in Studije, kolajne in medaljone, portrete in vzvišenine, nizke in visoke (bas-reliefe in haute-reliefe) ter modele za spomenike in simbolične podobe. Ob uhodu v zapadno postransko dvorano so bile razstavljene tri Valdečeve Skice od gline: .Slikarstvo" in .Kiparstvo" ter .Salvator", docira je stal na sredini prlllecu nasproti belosadrlni kip: .Genij", privezan na osahli drevesni Itor— simbol nesvobodnega, v spone kruhoborstva vklenjenega duha človeškega. Ob motrenju toga kipa sem se nehote spomnil Schillerjevega „Pegaza v jarmu". Kakor je tega krilati konj moral orati zemljo, ne da bi se mogel vspeti v rajske višave pesniških uzorov, tako se „Genij" s povešenimi krili, v dve gube vzklonjon in v tla zroč, zaman trudi, osvoboditi se duhomornih vezij, ki mu pri-klenjajo noge in roke na suho drevo puste vsakdanjosti. Nadalje so bile ondu v sprednji, južni dvorani od Valdeca tri skice za dekorativne vzvišenine v zunanjih timpanih umetniškega paviljona, katere je po istih izvršil imenovani kipar. V teh treh vzvišeninah je predočen: „Apolon musagetes", „Apolon del-fijski" in „Apolon pitoktonos". Končno je Valdec razstavil sadrno studijo .Magdaleno" in pa simbolično podobo: „Ljubav, sestra smrti". Ko bi bil poklican kritik, o teh dveh Valdečenih umotvorih bi imel povedati to in ono. Po mojem nemerodajnem mnenju si predstavljam jaz namreč imenovano evangeljsko spokornico nekoliko drugače: vnanje bujnoživotno navzlio blagovestniškemu spričevalu, da je „mnogo ljubila". To je menda vedel in čutil tudi umetnik ob modelova-njs te ItndUe, ker jo j« imenoval jedno- stavno „ Magdaleno" brez — svetniškega pridevnika . . . Kar se pa dostaje njene, kako bi že rekel, nedostojne poziture, o tem naj se nje ustvaritelj zmeni z — »večnim ženstvom". Nisem ne okosteli staro kopitnež niti tesnosrčen moralist, ali toliko pa rečem: žena, katera pokleka v molitvi pred Boga toli nemarno ni vredna odpuš-čenja svojih .grehov"! S tem pa nikakor nečem zanikati vpodobljajočerau umetniku pravice in dolžnosti: proučevati mojsterski umotvor Stvarnikov: Človeško telo v vseh raznovrstnih oblikah, pozicijah in poziturah in po — živih uzorcih, kajti le na ta način se more približati tajnostim božanske matere prirode! In te umetniške pravice seje Valdec okororistil v polni meri! Njegova „Magdalena" kaže namreč, da jo je posnel in to zares mojsterski povsem naravno, po živečem modelu! Toda vsak umetnik naj pomisli: „quod licet Jovi, non licet bovi"; kar motri in proučuje on, izvoljenec božji, v svetišču svojega atelierja, v takozvani cameri charitatis in to s poklicanim umetniškim pogledom, to naj ne razkriva — glupim očem neomikanega občinstva ! Povsem drugačen vtisek je napravila (vsaj name, nenkega motrilca) Valdeceva „Ljubav, sestra smrti*. Saj nara tu predočuje to večno živečo boginjo ali stvar-niško moč vseh bitij v podobi zagrnjene ženske z — mrtvaško glavo, na kateri so ostale zgolj spodnje partije obraza, zlasti njena ustna še mesnata, čudna, grozna simbolika ljubezni — smrtine sestre ! Neka zagrebška gospodičina je bojda rekla o njej, da njena ideja ni naravna, ker .ljubezen ni smrt, temveč pravo življenjenje". Meni pa se dozdeva, da je umetnik s to simbolično podobo hotel izraziti vničujočo moč ljubezni, ali pa potrditi svetopisemski izrek, da je ljubezen močnejša, kakor smrt! Vsekakor je to nekam mistična simbolika, ki vzbuja v človeku pretresujoče smrtne slutnje l Frangeš je bil razstavil petnajst svojih kiparskih del in sicer: razne skice in Študije, kolajne, medaljone in diplome, nadalje troje potretov, mej temi pokojnega pisatelja Radoslava Lopašića in skladatelja Zajca, končno visoko vzvišenino .Justicijo", potem osnutek spomenika .padlih junakov 78. polka v Oseku" in pa mramorno hermo .Rimljan" . .. OpustivŠi podrobno opisovanje vseh navedenih FrangeSevih umetnin, označim tu le nekoliko poslednje tri njegove najznamenitejše proizvode. V svoji .Justiciji" nam FrangeS »redr stavlja na zelenobronoenem haute-rttsfn -i j v da priporoča upeljavo omenjenih dveh osebnih vlakov na propi Ljubljana Trbiž v stalni vozni red; mesta škofja Loki. Kranj, Radovljica. Tržič in vse druge interesirane občine pripravljajo jednako prošn, i in , šh so agitatorji z vozmi na vse kraje po klerikalne voliloe. Prvi jo odjadral s svojim konjičem očetovski vodja Peter, sa njim drugi kapelan in nazadnje klerikalni agitator Stefanejč s kočijo in konji katoliške matere Zofke. Na pomoč jim je prišel mostni kurat Zabukovec, ka teri je privel vse klerikalen iz mosta Loža in je ponosno prikorakal na čelu istih Divjanje in pehanje klerikalcev jo bilo velikansko in zelo prijetno jih je bilo gledati, kako so se podili na vse kraje in zdaj pa zdaj \/ cele vasi privleki navzlic vsemu prizadevanju k večjem po jed nega ali dva moža. Najbolj pa se je mučil Peter sam, ker njegovo agitatorsko delovanje je trajalo pozno v noč, ter jo je komaj krog polnoči prikuri! domov. Imel pa je težavno nalogo, ker je moral delovati tudi za drugi razred, kjer so pričakovali sigurnega poraza, in Je v resnici on pripomogel sebi do zmage, ker je volilce II razreda privel drugi dan do za 1 njega i/ vasij Jerena in Otok. Najdra-s ieneje pa jo, kakih sredstev se poslužujejo klerikalci, kar dokazuje, da so volilci g. Kosini v prvem razredu za njeno pooblastilo ponujali par sto t ako v, da bi potem nas še v prvem razredu vrgli. No, to veselje je moralo izostati in zaman so pripravili kresove, ker nad trdnim prepričanjem in značajem blag. gospe Kosinove nihče ne dvomi, in so se morali klerikalci prepričati, da se narodnjake z denarjem in peklom ne vlovi v nevarne zanke klerikalcev in nenasitnih bisag voditeljev. Po končani volitvi zamoremo le z zadovoljstvom trditi, da takega preobrata v tako malem času, poleg takih strastnih agitacij in žuganja s peklom, vednim pri-digovanjern v konsumnem društvu in govorom specijalitete dr. Kreka, nismo pričakovali, in je bila bedasta trditev „Slovenca", da za narodnjake ali liberalce ni več kotička tu, kar ga je mogla zadnja občinska volitev najbolj poučiti. Smelo pa trdimo, da se bodo klerikalci sami sni-dili, in da pri nas ni bilo treba vina, smodk ne žganja, ker ga nihče dobil ni in tudi ragance niso pomagale, ampak le prepričanje samih mož, ker so tička spoznali po perju in njegovem petju. Nič naj se „Slo venec" ne tolaži, da bodo bodoče politične volitve pokazale, da katoliška zavestjraste in je še trdnejša postala na Notranjskem. Odkrito mu povemo, da se vidimo pri .Filipih" in padec Rudolfa naj ga poduči, da za njim pridejo vse druge občine po vrsti nazaj v našo roke, in bode še marsikateri katoliški voditelj padel, makar mu je ime tudi Peter. Ker se je naša stranka udeležila volitev v razredih, in so videli klerikalci, da njih prejšnji zvesti člani z narni volijo, jeli so iste in prejšnje naše na vso načine preganjati. Najbolj se odlikuje voditelj konsum-nega društva J. Turk iz Loža sam, ker je takoj drugi dan po volitvi terjal za nje govo terjatev in kat. posojilnico volilca F. Mlakarja iz Loža in mu celo očital, da je boter njegovih otrok in drugo. Odlikujejo se tudi drugi katoliški možje, zlasti jeden iz N'avleska, so.iebno pa soteska Kozarščo, kjer so sklenili, prepovedati volilcera naše stranke v pašnjo v skupnem pašniku, navzlic temu da imajo isti pravice v njem. Končno le toliko omenimo, da tistih glasov, kolikor nam jih manjka do zmage, jih gotovo pridobimo, in bode ljudstvo zelo veselo, kadar se znebi spon, v katere so jih lažikatoličanje ukovali. Tolažimo se so sedaj s trdnim prepričanjem, da je slovenski kmet vendar bistro glave in da hitro spozna svoje prijatelje ter ne bode več po infamnem obrekovanju izvestne gospode zapustil domačine in lovil prazne obljube ter boječ se pekla drvil brez pomisleka za kliko, katorej so vsaka sredstva dobra, po znanem izreku, da sredstva po* apešujejo namen. Omenimo naj še, da je povsod organi zaoija neobhodno potrebna, kar smo pri nas posebne občutili, in da je skrajni čas. da imamo kak shod, ker se bode ljudstvu do dobrega raztolmačilo, kaj da hočemo mi. Pri nas ga itak ni se bilo in ljudstvu, si samo istih teli, rekoč, da z nami voli, ker nam po našem obnašanju doma saupa in želi izvedeti, kako pa drugod postopa mo in kake namene, da imamo. Delujino torej neumorno, podučujmo ljudstvo o namenih klerikalceV| bodimo mu zvesti prijatelji iu sorodniki v javnosti, organizajrao prosto in nesebično v njega korist in skrbimo, da olajšamo bremena kmetom in preskrbi m o jim nove vire do zaslužka ne pa do tro škov, ker dokazujejo konsumna društva Na ta način si pridobimo v kratkem ljudstvo, katero nam bode potem trdno in zvesto na strani stalo. Istinič. Položaj štajerskih učiteljev. (Daljo.) Kdo pa se meni, če je učitelju to sploh mogočo, kdo se potrudi, da bi videl, zakaj jo postal ta in oni učitelj to, kar je danes! Kjer delujejo naravni zakoni, so pač človeški brezuspešni, in tudi tukaj ne morejo ničesar pomagati, ampak vzbujajo le nevoljo mej učitoljstvom Morebiti mi poreče kdo izmej Vas, ce njeni gospodje, da je že večkrat opazoval učitelje, a še nikoli ni videl te strašne rev ščine. Da, istina je, skrivali smo jo, dokler se je dalo, a kazali bi jo niti danes ne bi, da nas razmere v to ne silijo. Varali smo Vas, varali ves svet, a le malokdo ve, koliko žrtev nas je to stalo. Storili smo, kar se je dalo, napenjali vse svoje moči, da zadovoljimo svet in si priborimo boljše stanje, a nikdo se nas ni usmilil, nikdo izposloval poboljška nam, narodu pa boljših učiteljev. Če tedaj šola ne izpolnuje svoje nalogo tako, kakor bi želeli ti in oni, ni iskati vzroka v naši brezbrižnosti ali malomarnosti, iskati ga je temveč v naših nezadostnih, rekel bi sramotnih plačah. A pri tem našem Žalostnem življenju ima narod še tudi drugo, veliko škodo. Učitelji, v marsikaterem kraju jedini izobraženci mogli bi storiti mnogo več za probujo in naobrazbo naroda, ko bi mogli imeti in posojevati več Časnikov, ko bi se mogli sploh bolj udeleževati narodnih podjetij. Ne da se določiti, koliko bi pridobili, naši časniki, koliko druga književna podjetja, da bi beda ne uničila pri tolikih učiteljih duševnega življenja. Koliko dopisov, spodbudnih in poučnih člankov, koliko razprav bi lahko poteklo izpod naših peres koliko naročnikov bi bilo več! In naši otroci, ki so sedaj marsikomu v spodtiko, bi lahko bili steber slovenske inteligence. Vidite, gospoda moja, tako živi in se razvija večina slovenskega učiteljstva, tega imenitnega kulturnega činitelja. Morebiti se Vam bo to še vendar neverjetno zdelo, ko berete v zakonu, da so učiteljem odmerjene plače po 600, 700 in 800 gold A pomisliti je treba, da so plače raz-vrstene po službenih krajih in sicer po načelu: čimbolj je kakšen kraj odstranjen, tem manjšo plačo imajo učitelji, in tako se je zgodilo, da so skoraj vse naše šole uvrščene v 111. plačilni rod, v II. jih je le malo, v I. pa nobene. Nadalje dobi učitelj po dovršenem učiteljišču le 00% temeljno plače, po prestanem drugem izpitu 80°/0 in zopet po preteku 10 let, ali pa če se mu popred posreči, uloviti sistemizirano učiteljsko službo šele polno plačo. Od tistega dne rastejo mu tudi šele petletnice, ki znašajo po 10% temeljne plačo. Zgodi ae toraj prav lahko, da mora marsikdo po 12 in več let službovati, predno doseže plačo, ki se je določila pri uradnikih kot eksistenčni minimum, t. j. 600 gld. — Da razdelitev plač po krajih ni razmeram primerna, uvidi pač vsakdo, saj je ravno v oddaljenejših krajih življenje mnogo dražje in težavnejše, ko se morajo vse potrebne stvari od daleč dobivati. Vrhu tega bi • pa učitelju, ki biva v taki samoti, pristojala tudi kaka nagrada za to, da se odreče marsikateri udobnosti, ki jo ponujajo večji kraji. Učiteljem bi se toraj naj odkazale povsod jednake plače, krajevne razlike naj bi se pa poravnale s posebnimi pri kladam i. Gospoda moja! PreraiSljujočim bedno stanje učiteljskega stanu vsiljuje se nam nehote vprašanje: U plačujete dežela in država svoje uslužbence sploh tako slabo, j.ivijo li drugi uslužbenci, s katerimi bi se mogli učitelji tako po svoji naobrazbi, kakor posvoji važnosti primerjati, tudi tako revno? O, nikakor ne! Ne v deželni, pa tudi ne v državni službi ni Človeka, ki bi za svoje delovanje bil razmeroma tako slabo plačan, kakor učitelj. So slojevi človeško družbe, ki so za svoje poslovanje, katero ne donaša človeštvu večjih korist i j, ki ne tirja posebne stanovske naobrazbe, ne večjih duševnih in telesnih sil, kakor naše, znatno bolje plačani. To so mej drugimi n pr državni in deželni uradniki XI. do IX činov nega razreda. Da dokažem to trditvo, dovolil si bo dem njih delovanje in istega važnost za človeško družbo kratko primerjati z našim, a izjavim že naprej, da mi niti na um ne pride žaliti ali poniževati častiti uradniški stan. Začnimo pri naobrazbi. Marsikateri teh uradnikov ne investira za dosego svoje službe in ž njo zvezane plače nikakorfinega kapitala, ker mu zadostuje vojaški certifikat, drugi pa veliko manj kakor učitelj, ker potrebuje samo nižjo gimnazijo ali nižjo realko, tedaj naobrazbo, ki omogoči učiteljskemu pripravniku šele vstop v I. letnik učiteljišča. Njih delovanje v uradu ne zahteva posebnega duševnega ne telesnega napora, ker se omejuje večinoma na izvrševanje obstoječih fakt in činov, katere so že drugi uredili in ker nimajo mnogo osebnega opravka s strankami. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. marca. — Osebna vest. Častno svetinjo za dOletno zvesto službovanje je dobil gosp. Anton Perne v Kamniku. — Priprave za trgovski shod v Ljubljani. Za notranjskimi in dolenjskimi trgovci so se začeli tudi gorenjski trgovci pripravljati na shod kranjskih trgovcev in obrt nikov, ki se bo vršil G. aprila t. 1. v Ljub-jani. V ta namen se je zbralo včeraj v Lescah na povabilo gosp A. Trevna na prijateljski razgovor mnogo trgovcev iz Hele-peči, Kranjske gore, iz Radoljice in okolice. Na tem sestanku se je sklenilo, predlagati na ljubljanskem shodu razne resolucije, hkratu pa se je izrekla „Slov. Narodu" za njegovo odločno in uspešno delovanje za trgovske interese največje priznanje. — Deželnozborsks volitev v Istri. Pri dopolnilni volitvi v mestni skupini Pazin-Labin Plomin dosegli so Hrvatje velikansko moralno zmago. Izvoljen je bil sicer i tal i janski kandidat, a samo z večino 15 glasov. Ta veČina italijanskega kandidata je toliko neznatnejša, ker je zanj glasovalo 8 uradnikov, za dr. Kureliča pa samo jeden, in ker so v Plominu za Costantinija glasovali celo — mrtvi, za kar se utegne zanimati državni pravdnik v Rovinju. Izid volitev opravičuje upanje, da pri prihodnjih volitvah zmaga hrvatski kandidat! — Promocije. Jutri bo na graškem vseučilišču promoviran gosp. Hubert Sou-van, c. kr. finančne prokurature v Ljubljani koncipijent, sin veletržca gosp. Fr. Ks. Souvana, doktorjem prava, čestitamo! — častni večer g. Ivana Raškoviča. Jutri, v soboto se vrši na slovenskem odru zadnja predstava v tej sezoni in zajedno bo ta predstava Častni večer gospoda Ivana Raškoviča, dičnoga našega tenorista. „Slovenski Narod" more pri vsaki operni predstavi poročati le najlepše in najboljše o umetnosti g. Raškoviča, tako da bi bilo povsem odveč, ako bi skušali znova navajati velike, izredne vrline tega izvrstnega tenorista, kakoršnega na naši pozornici glede popularnosti še nismo imeli. Gospod Raškovič poje lirične in heroji Čne partije, kar se najde le pri zelo redko sojanih pevcih in kar treba posebno pohvalno omenjati. Gospod Raškovič se je v letošnji sezoni dvignil še na višjo stopinjo umetništva, njegov glas je postal obsežnejši, močnejši, njegovo petje gorkejše, njegova igra dojmljivejša in umerjenejša. Skratka: gosp. Raškovie, ljubljenec poset-nikov in posetnic slovenske opere, je močan steber naše operne umetnosti, zato pa zasluži v prav posebni meri, da se mu izrazi hvala in priznanje! Gospod Raškovič >i je izbral za svoj častni večer dve različni operi, „Kasnija" in „Caval-leria rustioana". — Predstava na korist Prešerno-vemu spomeniku. V izgled drugim narodnim drnštvom in kulturnim zavodom ter v spodbudo vsem zavednim rodoljubom hoče prirediti „Dramatično društvo" na korist spomeniku pesnika dr a. Franceta Prešerna gledališko predstavo s posebno zanimivim in izbranim programom. V proslavo najslavnejšega in najduhovitojšega poeta izza romantične dobe slovenske literature se uprizore tri izvirna dela, ki sicer niso pisana niti za gledališče niti za to slavnostno priliko, katera pa so morda najprimernejša za ta večer, ker so ali iz poresa Prešerna samega ali pa se bavijo s Prešernom in z njegovo dobo. Na programu je pred vsem Prešer nova slavna epska pesem „Krst pri Savici", katero je znova priredil za oder g Engelbert Oangl. Potem se uprizori humoristično delo Jos. Stritarja z naslovom .Prešernov god v Kl iz iju", v katerem nastopi cela vrsta slovenskih in drugorod-nih veljakov. Končno se bode igral prvič A Aškerčev „dramatski prizor" izza 1. 1847, „Prešern v gostilni „Pri zlatom grozdu"", ki je poleraično-humori stične tendence. Poleg teh del bodo izvajali naši operni solisti in oba operna zbora več pevskih točk s Prešernovim besedilom. Da ne bo manjkalo godbenih točk, se razume. Intendanca se trudi, da bode nudd ta Prešernov večer vdeležencem nekaj prav posebnega, originalnega in zares zanimivega. Predstava se vrši izjemoma v ponedeljek, 20. t. m. — Posebni gledališki vlak je pripeljal včeraj k predstavi „Rokovnjačev" blizu 200 Kamničanov in okoličanov. Že dopoludne in na večer je došlo z vozovi in s kolesi razen omenjenih še do 100 gostov z Gorenjskega in z Dolenjskega, tako da sta bili dve tretjini sinočnih gledaliških posetnikov z dežele. Da so imeli kamniški in okoli-čanski izletniki svoj posebni vlak, je zahvaliti odbor kamniško čitalnice in njega predsednika, g Močnika, zlasti pa aranžorje g Fajdigo ter Jos. in Fr. S telet a. — O včerajšnji predstavi „Rokovnjačev" bomo radi nedostatka prostora poročali v jutrišnji številki. — Pevsko društvo ,,Slavec" priredi v nedeljo, 19. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni ,pri zlati ribi" društveni večer, h kojemu se Člani in prijatelji društva vljudno vabijo. — „Slovenski Gospodar". Znani nemški hujskač Pistor je tožil lastnika „Slovenskoga Gospodarja", kanonika Križa-niča in odgovornega urednika Ferka radi žaljenja Časti. Pri obravnavi je bil kanonik Križanič oproščen, Ferk pa je bil jednoglasno spoznan krivim. — Iz Celja se nam piše: Naš okrajni Šolski nadzornik, g. Leitgeb, se ni tako daleč ponižal, da bi se bil udeležil dne 9. marca občnega učiteljskoga zborovanja, akoravno biva v Celju in je bil ta dan doma. On se menda rajše sprehaja z urednikom „ valita-riče", Ambroschitschčem, kakor pa da bi Šel k učiteljskemu zboru. Svoji k svojim ! — Iz Ljutomera se poroča. Naši rSiid-markovci" hočejo nemško prebivalstvo našega trga s tem pomnožiti, da s pomočjo „Sudmarke" vabijo nemške obrtnike v Ljutomer na stradanje Kodar se kateri uniči, ga pustijo samega v nadlogi, da pobegne v temni noči. Ljutomer pač ni ugoden kraj za prajzovske obrtnike. Polagoma zmanjka vsakemu sape. Tako soje zgodilo z mizarjem Piberlom, urarjem Kopojkom, črevljarjera A , s slikarjem Ortnerjem in te dni z novim brijačem. Zastonj je poštni FranČok tako skrbno gojil svoje mustače, da bi imel kaj briti dajati, zastonj so se celo davčni ad-junkti v prostih urah pečali z agitacijo za .siklmarkovskega brijača; nič ni pomagalo; čez osem kratkih dni ga je vzela noč in ž njim bOjudežovih srebrnikov, katere je dobil od „Sudmarke" za podporo. — Klub biciklistov celjskega „Sokola" občni zbor vršil so je dne 11. t. m. • V odbor so bili voljeni gg : dr. Praunseis, predsednikom, Peter Majdič, predsednika namestnikom, Fran Krajne, tajnikom, Ivan Pregrad, blagajnikom, Ivan Spindter, red-nikom, Ivan Kobilca, rednikovim namestnikom, Ivan Rebek, orodjarjem. — Iz Oradoa se nam piše: Novo-voljeni odbor izvenakad. podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu sestavil se je sledeče: g. M. U. dr. Žižek Fran, predsednik; g. M. U. dr. Kac Viktor, tajnik; g. Hraioveo Fran, c. kr. sodnik v p., blagajnik; g. Ljubša Matija, kurat, in g. Sadnikar Ivan. trgovec, namestnika. — Pevski zbor Glasbene Matice" ima danes, v petek ob 8. uri zvečer glavno skušnjo za III. koncert (dne 19. t. m.) v Sokolovi dvorani „Narodnoga doma". Vstopnina za nepevce 1 K. Za vsako pevko 1 spremljevalka prosta. — V 50letni spomin bitek pri Mor-tari (21. marca 1849) in No var i (23. marca 1849), pri katerih se je slavno udeleževal tudi kranjski 9. lovski bataljon, bode dne 23. marca ob polu 9. uri zjutraj maša zadušnica v tukajšnji sv. Petra cerkvi za prod 50. leti padle tovariše. Na-prošeni smo objaviti, da so vsi oni tovariši, ki so se udeležili teh dveh bitek po vabljeni, da pridejo k maši zadušnici. — Olepšava mesta. Kakor Čujemo, se bode pri mestnih hišah to pomlad olepšava tudi pri dvoriščih nadaljevala, tudi prenovljenje Tivolskega gradu pride letos na vrsto; istotako namerava letos tudi več gospodarjev osnažiti in pobarvati dati svoje hiše. — Podiranje barak. Tekom tega in prihodnjega meseca prično podirati zadnje spomenike potresnega zmaja. Te dni so pričeli a podiranjem barake gospe K. Tillove v „/Jvezdi". tej bo sledila Maverjeva, zatem pride Plantanova na Valvazorjevein trgu in mestne „na Ledini". Vremenska hiša v novem parku ob Bleivveisovi cesti je sedaj v vseh delih ure jena. Zadnje dni je bila tudi ura popravljena in zdaj redno funkcijonira. — Poškodba. V sredo večer po prihodu dolenjskega osebnega vlaka poško doval se je vsled teme neki mož z Dolenj skega, vodeč svojega štiriletnega sinčka za roko ob jednem kantonu državne ceste; padla sta oba in se pri udarcu poškodovala Škandal je to, če cestni erar pusti še v XIX. stoletju stati tu pred mestnim pragom na državnih cestah take staroveške kamne. Ven naj vrže te — „turske mejnike". — Beguni pred naborom. Nadstražnik Nikola Večer in prijel je danes na južnem kolodvoru Janeza Sušteršiča s Tolčega vrha in Jakoba Strzusa s Petrove vasi v črno-meljskem okraju, ko sta se hotela z gorenjskim vlakom odpeljati v Trbiž in od tod v Eger in v Bremen, da bi se ukrcala v Ameriko. Imela sta pri sebi še pozivnice za vojaški nabor in jeden tudi tujo potno izkaznico. Ker sta se na ta način namera vala odtegniti vojaški dolžnosti, morala se bodeta sedaj pred sodiščem zagovarjati in ju čaka gotova kazen. — Bicikel izposodil ai je bil kom-ptoarist J. Sch. pri Ivanu Ekslerju v Kamniku za vožnjo v Ljubljano. Mej potom pa si je spremislil in je kolo prodal nekemu neznanemu Človeku in je šel raji peš v Ljubljano. Bicikel je bil iz tovarno v Steveru model 1896, je imel številko 10 in napis „Jak." Komptoarista je žandarmerija prijela, kupcu pa je na sledu. — Šmarna gora gori! Ta klic nam je došel včeraj zvečer, ko je bil že naš list gotov. Že popolndne se je opazil gozdni požar na levem vrhu, „Straža" imenovanem, ki se je hitro širil od zdelaj navzgor proti vrhu. Ko je nastal mrak se je zubelj razločeval še bolje in je bil pogled Časih res grozovito lep — če se ga sme tako imenovati. 0 podrobnostih ter o tem, kako je nastal požar, pričakujemo natan Čnejih poročil Kolikor moremo soditi, utegne biti prouzročena škoda precej velika. — Iz Moravč, oKraja Kamnik, se nam poroča 10. t. m.: Danes je prvikrat vožnja pošta iz Moravč v Domžale vozila. Od zdaj naprej bo vsaki dan. Odhod iz Domžal v Moravče ob polu 9 uri zjutraj. Zveza z Lukovco je nehala. — Novo pevsko društvo. Naprošeni smo prijaviti, da bo imelo novo ustanov-Ijajoče se društo „Lipa" — o čegar namenu in potrebi nam ni ničesar podrobnejšega znano — svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, 19. t m. ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne „pri Zvezdi". — Okrajna bolniška blagajna v Novem mestu je imela dne 12. t. m. svoj občni zbor, na katerem je gosp. Malovič opozarjal, da je blagajna okrajnemu glavarstvu vedno slovensko dopisovala, dočim glavarstvo dosledno nemški odgovarja ter je predlagal, naj se glavarstvo prosi, naj v bodoče slovenski dopisuje blagajni, ta pa naj na nemške dopise več ne odgovarja. Dobro! — Najden mrtvec. Lovro Majdič, ni umrl v baraki na vrtu Striceljeve hiše, kakor se nam je poročalo včeraj, nego v baraki na vrtu pekovske zadruge. — Samomor. V Trstu v ulici Santa Tecla se je zastrupila Ana Kozin, doma iz Ljubljane, ki je živela z nekim Andrejem Peteri inom. * Tragedija v rodbini. Iz Draž lan poročajo, da je zastrupila žena bivšega Železniškega sprevodnika, 43letna M. Boder svoje štiri otroke v starosti 11, 5, 4 let in Štirih tednov. Ko so bili otroci mrtvi, je skočila nesrečna žena v Labo. Umorila je otroke in sebe baje zato, ker je bil mož izpuščen iz službe, a ni mogel nikjer dobiti dela. * Velik požar. Iz Budimpešte poročajo, da je okraj Szakalv v Abanj-Tornaer-skem komitatu skoraj popolnoma pogorel. Tudi cerkev, šola in občinska hiša je zgorela. * Visoka starost. Kakor poroča statistika, je poklic balerine jako zdrav, kajti malo da ne vse balerine dosežejo jako lepo starost. Slavna Charlotta Grizi je sedaj stara 77 let; Parižanka Amalija Ferraris £teje 78 let, a še sedaj poučuje začetnice ter i sama pridno pleše. Primadona balerin na pariški operi je stara že 50 let; sedaj je vendar začela govoriti, da pojde v pokoj. * Kako se zabava kitajski cesar. Kitajski cesar biva na otoku znotraj pa-lačnega okraja, h kateremu se pride po dnevu po visečem mostu. Tam se zabava s tem, da uči koze in opice vsakovrstnih umetnostij. Jedna teh „umetnostij" njegovih koz in opic je ta, da skačejo skozi papirnata okna, ki so na Kitajskem v rabi. * Atleti za vojaštvo nesposobni. V poslednjem času se je večkrat pokazalo, da pri vojaških naborih z atletiko baveči se mladeniči niso sprejeti. Celo znana atleta Viggo Jensen in Petersen sta bila pri naboru odklonjena. * Strah pred občinstvom. Slavna primadona madridske opere, Regina Pacini, bi morala gostovati v zahodnjem berolin skem gledališču, toda po glavni skušnji je pevka pobegnila iz strahu pred nastopom v Pariz. Ravnatelj je moral občinstvu sporočiti, da mu je Pacini pisala, da ne more peti, ker se boji nastopiti ter zategadelj že več dnij ni mogla spati. Telefonična in brzojavna poročila. Parlament. Dunaj 17. marca. V nižjeavstrijskem dež. zboru je dejal dr. Lueger kot poročevalec, da je parlament v sedanjih razmerah do cela nepotreben, in da vlada zategadelj še dolgo ne misli sklicati drž. zbora. Imenovanje. Dunaj 17. marca. „\Viener Zeitung" javlja imenovanje posl. Wohanke namestnikom češkega deželnega maršala. Nameravan umor in samomor. Dunaj 17. marca. V hotelu „Zum \veissen Wolf"* je aretovala policija urednika srbskih „Malih novin", ker ga je ovadila neka ž njim stanujoča 21 let na igralka, da jo hoče iz ljubosumnosti ustreliti. Na policiji je izjavil urednik, da si je pač kupil revolver, a ne za to, da bi ustrelil igralko, nego da ustreli njo in sebe. Urednika so izročili dež. sedišču. Tatvina. Lvov 17. marca. Kontrolorja in ofi-cijala tukajšnje davkarije so radi suma, da sta davkarijo za 17 000 gld. okradla, zaprli. Volitve za sobrsnje. Sredec 17. marca. Knežji dekret, s katerim se razpisujejo volitve za sobranje v aprilu, izide te dni. Sultanov dar. Berolin 17. marca. Turški sultan je poslal nemškemu cesarju šest velikih in izredno lepih psov. (Našemu cesarju pa je poslal za Schonbrunsko menažerijo 13 an-gorskih koz) Mirovna pogodba. Madrid 17. marca. Včeraj je podpisala kraljica regentinja mirovno pogodbo z Zjedinjenimi državami, s katero se odpoveduje Španija Kubi, Portoriku in Filipinom. Slovenoi in Slovenke 1 Na nabite družbe sv. Cirila In Metoda I Darila. Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaju s,i nadalje darovali po Štiri krone: KCnig, Vincene lekarnarv Miril'.ru, Vili-bald Venedig. župnik v Otnota, Fran Kadunr, župnik v KraSnji. Jos. Jeglič, ces. kralj davkar v Idriji, Karvl Fl.-rijan. knjigotržec v Kranju, Joa Šuman, ces. kralj deželni Šolski nadzornik v Izubijani, Jakob Kru5k\ župnik v St Andražu, Ivan Kodre, pri Sv. Križu na Goriškem, Simon Gregorčič, kurat na Sedlu, Jakob Smolej, r kr. dež. Šolski nadzornik v p. v Ljubljani, Marija Marenčič v Kranju, Alojzij Sorč, c. kr. poStar v Bovcu, M. Pirnat v Ljubljani, Matevž Ptsfelj, župnik v Mavčičah, Anton Šantelj, o. kr. prot v Gorici. Janez Lukežič, dekan v Komnu. Po 2 kr. so darovali- Primož Pakiž. Sodražiea, dr Janez Lenoch. odvetnik na Dunaju, Franc Xavor Sajovic, v Kranju, Martin Deseta v Idriji. Ada Vetrich v Bolcanu, Josip P.oncelj, trgovec v Železnikih. Fran Gerstenmavr, c. kr. davčni nadzornik v Črnomlju, Ivana Kavčič v 2ireh, Alojzij Sijanee, župnik pri Negovi. Janez Dotitschek v Poljčanah, Ivan PuSa-vec, c. kr. sod uradnik. Kranjska Gora, Fran GuStin, trgovec v Metliki, Gothard Both, župnik pri Stari cerkvi. Matija Jeriha, mag., in kanonik, Novo Mesto, dr. Julijan Kntzmuth, c. kr. okr. zdravnik v Postojni, Otmar Skale, c. kr. živino-zdravnik. Novo Nesto, Tomaž Kajdiž, dekan in dež. poslanec. Moravče, Amalija Jenko v Litiji, Josip RazborSek, dekan v Šmartnu pri Kranju, Josip Hočevar, kanonik. Novo mesto, Anton Božič, v Radislavci, dr. Anton Mihalič, zdravnik v Ljutomeru. Po 1 krono so d rovali: Jože Strojnik, župnik, Kucovan, Josip Ivančič, Ivan Skuhala in Alojzij Pavlin v Ljutomeru, Boncelj Ivan, župni upravitelj v Dražgoaah 3 krone. AntoD Bratina v Doberdobu 2 K 64 hI., Josip Jereb, 2up, v p. v Ljubljani 2 K 80 hI., Lorenc Krištofič, župnik v Kovorju, 3 K — Blagim dauovalkam i" darovalcem bodi najiskrenejša zahvala za toliko daril. Daljne darove bode hvaležno sprejemal vč. gosp. Fr. Jančar, monsg papeški častni komornik itd. na Dunaj i I. Singerstrasse 7 100.OOO kron, 25.000 kron in 10.000 kron ao glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije. Svoje p. n. čitatelje opozarjamo, da se bodo ti dobitki tudi v gotovini z 20°'„ odbitkom izplačali in da bode žrebanje nepreklicno dne 18. marca 1899. Odva jal no Gascara Sagrada Malaga vino. V Oortol, 19. oktobra I89-«. Cenj. gosp. >I. Leumtelf, lastnik deželne lekarne (20—11) v Ljubljani, Kot najboljše odvajalno in sili raztapljajo Ao srodstvo pripomćam vsakomur Vase izvrstno Casoara Sagrada Malaga vino, ker sem se o njega izrednosti prepričal. Prosim torej še l steklenico po postnem povzetju Ford. Moć v ln. posestnik. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev 73._Dr. pr. 935. Častni večer g. Iv. Raškoviča. V soboto, dne 18. marca 1899. Opera v 1 dejanju. Spisala Uglasbil Viktor Parma. Kapelnik gospod Hilarij BeniSek. Režiser gospod Josip Nolli. Cavalleria rusticana. Melodram v l 'lejaniu. Spisala Targioni-Tozzeti in Menasci. Poslovenil A. Funtek. Uglasbil Pietro Ma-seagni. Kapelnik g. H. BeniSek. Režiser g. J. Nolli. Blirsjmta s »dfr* ob i. uri. — /.»ćetek ob 1 ,1. uri. — Km« oŠ II). uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II. št. 27. V ponedeljek, 20. marca: Prešernov večer. Meteorologično poročilo. Vliln» •)!»•• mflrjim i m. Braiinji »raćnl tlak 73A0 mm j Stanje i'^' £ Čai opi- baro. |, y { Nefeo J S * zovanja metra S * "2 5 52 v mm. £ a - > 16. 9. zvečer 7304 98 brezvetr. jasno 17. 7. zjutraj 7404 , 2. popol. 737 7 18 si. szahod jasno _ 17-6 si. jug jasno 5 ■ iil l I Srednja včerajšnja temperatura 9 5n, nor-male: ?,T. IDu.ria-3s33:a. berza dne" 17. marca 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4"/0 . . Ogerska zlata renta 4"/0. . . . Ogerska kronska renta 4" 0 . . Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice....... London vista........ Nemfiki drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ 101 gld. 30 kr. 100 00 rt 120 • 45 n 101 10 119 70 n 97 ■ 80 ■ 913 n 1 308 n 25 D 120 n 45 n 59 ■ — 11 n 79 _ 9 55 44 n 25 5 n 67 n r „ Vso vrednostno papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Šslenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6 10 gld. Lepe štiriletne smrekove sadike oddaja 1000 komadov za 1 gld. 80 kr. franko postaja Kočevje (508) Vrano GOderer. .Glasbena Matica" v Ljubljani. V nedeljo, dne 19. marca 1999 v Sokolov] dvorani,Nerednega doma4 III. redni koncert pod vodstvom koncertnega vodje g M. Hubada. Pri koncertu sodelujejo; gosp. Aleksander Nosale wicz, opsrid pevec na bnnaji, bas; gosp. Julij Junek, cello, in gosp. Josip Prochazka, klavir, učitelja »Glasbena Matice", in pevski abor „Glas- bene Matice". VSPORED: 1 Slovenske duhovne pesmi .iz XVI. in XVII. stoletja, za koncert priredil in harmonizoval Matej Huhad. 2 bVsstsjM \'e>tli: Arija za bas iz opero „Don i'ai\ s" S sprcinljevaiijeiu klavirja poje Rosp. Aleksander Nosale\vicz. 8 Slovenske narodne pesmi za mešan zbor. [ j«-vire, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlova vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstitten. — Proga v Vovo mesto ln t Kočevje. Mešani vlaki: Ob •» ari 15 m. zjutraj, ob 19, ari 56 m. popoladne, ob rt. uri 30 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga ls Trbiža. Ob 5. nri 4ti. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-Ktetten. iz Lipskega, Pra^e, Francovib varov, Karlovih varov, Hcbtj, Marijinih varov, l'l'.nja, Budejevic, Solno grada, Linca, Steyra, AuBneea, Ljubna, Celovca, Beljaka, FraazeusfeBto. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca, SUvra, Pariza, Geneze, Cunba, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pon'ahla. — Oh 4. uri 57 ra. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, S.-.l. tbala, Beljaka, Celovca, FranzenHteste. Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. ive-Ct-r osobni vlak z Dnnaja, Ljubna. Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja Mešani vlaki: Ob 8. nri l.i ui. /.jutraj, ob 2. ari 32 m. pop Nif> rea 111«* jjr/i i trgovskega pomočnika veščega samostojnega poslovanja, vzprejme špecerijska trgovina. — lstotam vzprejme se tudi 1SU 6 Q XX o o iz dobre hiše, ki je dovršil ljudsko šolo ter je priden in pošten. — Kje? pove uprav ništvo „Slov. Naroda". (bog—lj Svež© Kulmbachsko pivo jf ateklenioali priznano zdravilo in krepilo za boluike jo v zalogi trgovine (21—0:5) Pristno la z otročjo glave kot varstveno znamko. Mali s&TOjček tadoBtoje, da se 5 do 6 zavojčkov tobaka naredi okusnih, prijetno dohtečih in zdravju ugodnih. Jcilibi iitleliuatelj TIl MBrath, Oradeo drogerija „pri bobru". Pettnuer, drogerija t Ljubljani. (1675 ki Majhen zavoj'ek 10 kr., velik .10 kr., 12 malib ali 4 veliki ia\oji franko s povzetjem 1 gld 26 kr. Olavns zaloga: Fr. pri ..'#ilti(or<»Kir\ ▼ Celovcu, Orlove ulice it 12 ki je pripravna za mesarski, špecerijski ali enak obrt, (sedaj špecerijski obrt) se radi odpotovanja pod zelo ugodnimi pogoji (kup 13.000 gld.) proda. Natančneje se izve pri lastnici hiše Mariji Hrtsllč v Mariboru, Jezdar-ske ulice štev. 5. (447—9 V ponedeljek, 20. marca: T utri žrebanje! 1. glavni dobitek 100.000 kron gj 2. glavni dobitek 25.000 „ i? 3. glavni dobitek 10.000 „ il T\ ti vi i PA l priporoča (240—21) Dunajske srečke a 50 kr. j.c. Maver v uubijani. BIL AHC A hranilnega in posojilnega društva v Ptuji regintrovanc zadruge x neomejeno zavezo 405 XVe> upravno leto 1890« Aktiva (imetje) auir. 1 , HiSa vlož. &t. 340 Ptuj po odpisu 1°.'0 vrednosti 2 Inventar to hi5e po odpisu 20" „ vrednosti. . 3 Hiša vlož. St. 52 Ptuj po odpisu 1° 0 vrednosti 4 Inventar v pi«arnici po odpisu 20"/0 vrednosti 5 Posojila zadružnikom............ 0 Zaostale obreeti od posojil......... 7 Naloženi denar pri drugih zavodih 8 Nevzdignjene obresti od tega 9 Naloženi denar v postni hranilnici 10 Nevzdignjene obresti od tega . . . 11 Prehodnji zneski 12 Gotovina dne 3l. decembra 1898 47045 — 1088 — gld. kr gld. kr 48188 — 0371 -98-790302 95 5804 84 Pasiva (dolgovi) atnlr. relj. "gld. |kr.|r~gld. |kr. Stanje glavnih deležev........... Stanje opravilnih deležev.......... Hranilne vlogeakapitalizovanirni obrestmi vred Neizplačane ohreuti o