482
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
9/
20
05
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
7. MÜNCHENSKI DNEVI UREJANJA ZEMLJIŠČ
IN RAZVOJA PODEŽELJA
»SIROMAŠNEJŠI, STAREJŠI, RAZLIČNEJŠI – BODOČNOST
PODEŽELSKIH OBČIN IN (NOVE) MOŽNOSTI ZA
INTEGRALNI RAZVOJ PODEŽELSKEGA PROSTORA«
14.–15. MAREC 2005, MÜNCHEN
Jasenka Kranjčević, Anton Prosen
Od 14. do 15. marca 2005 so bili na Tehnični
univerzi München (TUM) 7. strokovni dnevi o
urejanju zemljišč in razvoju podeželja z
naslovom »SIROMAŠNEJŠI, STAREJŠI,
RAZLIČNEJŠI – bodočnost podeželskih občin
in (nove) možnosti za integralni razvoj
podeželskega prostora«. Ti münchenski dnevi
urejanja zemljišč in razvoja podeželja so bili
izvedeni v organizaciji Tehnične univerze
München (TUM), Delovne skupnosti razvoj
podeželja in Okrožnega urada za razvoj
urejanja zemljišč in razvoja podeželja. Za
govorniško mizo so se izmenjevali nemški
politiki, znanstveniki, predstavniki različnih
ministrstev, župani občin in planerji.
Izbrani predavatelji so tako kot tudi v prejšnjih
letih pokazali, da neguje TUM
interdisciplinarni pristop v reševanju
problematike urejanja zemljišč in razvoja
podeželja. Predstavniki znanstvenih ustanov,
politiki in ljudje iz prakse so predstavili svoje
poglede in izkušnje; tako so se na tem simpoziju soočale izkušnje pri reševanju problematike
razvoja podeželja in urejanja podeželskega prostora kot tudi znanstveni pristopi, kar bi lahko
rekli, da je bil cilj simpozija: soočenje „teorije in prakse“. Tako kot v prejšnjih letih, se je tudi to
srečanje odvijalo pod strokovnim vodstvom prof. dr. Holgerja Magla, predstojnika Katedre za
urejanje zemljišč in razvoj podeželja na TUM ter aktualnega predsednika organizacije FIG.
Morda se iz perspektive Slovenije ali Hrvaške zdi, da je podeželski prostor v Nemčiji povsem
stevilka 3_05-ok.pmd 6.10.2005, 11:35482
483
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
9/
20
05
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
urejen in da se v njem večje strukturne spremembe ne dogajajo, vendar je iz samega naslova
simpozija »siromašnejši, starejši, različnejši« razvidno, da je tudi v podeželskem prostoru visoko
razvitih držav Evrope pričakovati še številne spremembe. Pohvalno je to, da tem hitrim
spremembam sledita tako znanost kot praksa in da se stihijski razvoj na podeželju ne dopušča.
Vsi referenti na simpoziju so v svojih predstavitvah poudarili, da se brez uporabe in poznavanja
osnovnih statističnih podatkov ter socio-gospodarskih trendov, tako v Evropi kot v svetu, ne
morejo izdelati kakovostni plani razvoja za podeželski prostor na nacionalni, regionalni in lokalni
ravni.
Če se poslužujemo zgolj nekih osnovnih statističnih kazalcev, kot je npr. število prebivalcev v
podeželskem prostoru ali število kmetijskih obratov, je razvidno, da se še naprej zmanjšuje število
prebivalcev, ki živijo v podeželskem prostoru, kot tudi število kmetijskih obratov, povečujejo pa
se starejši v strukturi prebivalstva. Zanimiva je tudi ugotovitev, da čeprav se število prebivalcev v
podeželskem prostoru zmanjšuje, gradijo posamezniki za potrebe agro-industrijske proizvodnje
vse večje objekte, ki močno vplivajo na prostorsko strukturo in izgled posameznih vasi. Tako
posamezniki gradijo vse večje hiše, vse redkeje pa se na podeželju najde večja družina. V naseljih,
kjer se je razvil turizem, se objekti posameznih kmetij preurejajo v družinske hotele. Zaradi vse
večjega vlaganja v turizem in kmetijsko proizvodnjo se vse težje posplošijo primerjave o kmetijskih
gospodarstvih.
Posamezniki so v svojih predavanjih opozorili na nezadostno finančno situacijo bavarskih občin,
kljub prerazporeditvi sredstev, namenjenih za razvoj občin. Čeprav so bila zagotovljena večja
finančna sredstva za leto 2004 v primerjavi z letom 2003 za razvoj občin, ta niso bistveno večja
zaradi davka na dodano vrednost – država pobira večji davek.
Strokovnjaki na Bavarskem se čedalje pogosteje sprašujejo, kako planirati bodočnost razvoja
podeželja in kako ga prilagoditi sodobnemu načinu življenja. Večje število referentov je v uvodnem
delu podalo številne podatke in napovedi, vezane na podeželski prostor Bavarske. Tako je Bavarska
1949 leta imela več kot 400 000 kmetijskih obratov, leta 2000 le še 150 000 obratov. Okvirni
izračuni kažejo, da se vsako desetletje število obratov povprečno zmanjša za približno 50 000.
Po prognozah se tudi v bodoče pričakuje zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev. V kmetijstvu
je bilo leta 1949 zaposlenih 1,4 milijona prebivalcev, danes samo še 200 000 prebivalcev. Raste
pa del prebivalcev starejših od 60 let. Na Bavarskem je leta 2002 živelo več kot 2,9 milijona
prebivalcev starejših od 60 let, kar pomeni, da je 1/5 prebivalstva stara ali starejša od 60 let. Po
prognozah naj bi bilo sredi 21. stoletja na Bavarskem več kot 1/3 prebivalcev starejših od 60 let.
Zaradi take demografske slike se v nekaterih vaseh zapirajo pošte, vrtci, šole in vse večja je
potreba po domovih za ostarele. Zaradi zmanjšanja aktivnega prebivalstva dobiva podeželje vse
večjo socialno noto, manj pa investicijsko ter gospodarsko. Pri razvojnih projektih je nujno
upoštevati navedene trende, tako na nacionalni kot deželni, predvsem pa lokalni ravni.
V referatih predavatelji niso zanemarili poudariti, da je pri razvoju pomembno ohranjati naravno
in kulturno identiteto oziroma prepoznavnost (ali različnost) podeželskega prostora. Zato se od
županov občin pričakuje, da pospešujejo kreativni razvoj, od države pa, da določi cilje razvoja, ki
jih lahko občine in občinske zveze tudi realizirajo.
stevilka 3_05-ok.pmd 6.10.2005, 11:35483
484
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
9/
20
05
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Posamezni referenti so opozorili, da se navedene prognoze ne nanašajo na vsa podeželska območja,
ker za prostore, ki ležijo v območjih velikih mest, veljajo povsem druge napovedi. S pospeševanjem
razvoja metropolitanskih regij se bo tipično podeželje močno zožalo tudi v ZR Nemčiji. Glede
na navedeno velja, da je treba k vsakemu območju pristopiti individualno. Ne moremo dajati
enake pavšalne ocene za različna območja podeželja, zato enake rešitve in pristopi ne obstajajo.
Nemška politika med drugimi rešitvami za podeželski prostor predvideva tudi izdelavo projektov
za razvoj podeželja v okviru skupnosti občin oziroma v združevanju občin. Tako je bil v Nemčiji
uveden Integralni razvoj podeželja – ILE (Integrierte Ländliche Entwicklung). Integralni razvoj
podeželja je mišljen kot instrument razvoja, ki tudi finančno podpira skupnosti občin na področja
prenove vasi in urejanje zemljišč, tj. za izvedbo strateških ukrepov skupnih projektov (izgradnja
skupne infrastruktura, razvoja turizma idr.). Uvedbo in izvedbo Integralnega razvoja podeželja
posamezni strokovnjaki smatrajo kot spremembo oblike kulture planiranja (Kötter), ki se izvaja
v sklopu GAK-a (Gesetz über die Gemeischaftsaufgabe »Verbesserung der Agrarstruktur und
des Küstenschutzes«).
Zanimivo predavanje je imela predstavnica Zveznega urada za graditeljstvo in prostorsko urejanje
iz Bonna, ki se je nanašalo na prikaz, kako se bodo demografske prognoze odražale v naslednjih
desetletjih v prostoru, oziroma na število šolskih ustanov in na izobraževanje mladih ter planiranje
šolskih programov, izgradnjo prometne infrastrukture kot tudi število medicinskih ustanov splošne
prakse idr.
Ob primerjanju osnovnih trendov sprememb v podeželskem prostoru med državami v tranziciji
in Nemčijo bi lahko rekli, da so si trendi podobni. Tudi za podeželski prostor Slovenije in Hrvaške
lahko rečemo, da se karakterizirata revščina in brezposelnost, da v posameznih območjih živi
vse starejše prebivalstvo in da je to prostor poln raznolikosti in vrednot v smislu narave in krajine.
Ker je podeželski prostor Nemčije doživel glavne agro-industrijske spremembe v času 20. stoletja
(lahko rečemo, da ga še dalje doživlja), so pred nami v tranzicijskih državah za potrebe
podeželskega prostora še velike naloge. Še vedno so nerešeni (velikokrat zamolčani) glavni
problemi za razvoj kmetijstva: veliko število malih obratov, razdrobljenost zemljiške posesti,
nizka stopnja izobrazbe in neugodna starostna struktura kmetov, neurejeno tržišče, nedefinirana
kmetijska politika, neurejen sistem kreditiranja itn.
Referenti so nadalje opozorili, da koncentracija, globalizacija in evropeizacija močno vplivajo na
kmetijstvo in podeželje, vse to pa bo tudi v prihodnje vplivalo na socialno, ekonomsko, kulturno
in prostorsko strukturo podeželja. V katero smer se bo razvijalo podeželje, je težko napovedati,
saj vpliv »vsemogočnosti kapitalistične industrializacije« ni dovolj znan. Znani niso niti vplivi
posameznih sektorjev med seboj. Ni nam znano na primer, kako bo turizem vplival na podeželski
prostor ali kako bo razvoj kmetijstva vplival na urejanje podeželskega prostora ali na
vodnogospodarske ureditve, varstvo voda in okolja itn.
Simpozij, ki bi po našem mnenju, glede na razvitost geodetske stroke pri nas, ne sodil v naš resor,
je želel opozoriti, da tudi v državah članicah EU, ki so velika finančna sredstva namenjale razvoju
podeželja, urejanju zemljišč in prenovi vasi, doživljajo izredno hitre spremembe in da se vloga
stevilka 3_05-ok.pmd 6.10.2005, 11:35484
485
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
9/
20
05
 –
 3
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
strok v teh spremembah spreminja; stroke se morajo ustrezno prilagajati zahtevam družbe.
Nekdanji uradi za komasacije v ZRN so s časom postali uradi za razvoj podeželja in urejanje
zemljišč, kar prinaša zaposlenim v teh institucijah povsem nove naloge, ki pa se bodo v prihodnje
še bolj spreminjale in postajale vse bolj kompleksne v povezavi z občinami. Organizatorji simpozija
se zavedajo svojega poslanstva, da je treba geodetske in tudi druge strokovnjake nenehno
izobraževati v smeri interdisciplinarnih nalog, ki jih morajo prevzemati pri razvoju podeželja v
ZR Nemčiji.
dr. Jasenka Kranjčević
Republika Hrvatska, Ministarstvo zaštite okoliša, prostornog uređenja i graditeljstva, Zagreb
E-pošta: jasenka.kranjcevic@mzopu.hr
dr. Anton Prosen
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
E-pošta: aprosen@fgg.uni-lj.si
stevilka 3_05-ok.pmd 6.10.2005, 11:35485