ZKD-Občinska knjižnica Sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA številka 36 Leto 2 Cena 190 SIT 5. september 2001 Pozdravljeni šolarji! Posavje - Mnogi so težko pričakovali ponedeljek, dan, ko se je začelo novo šolsko leto 2001/2. Morda med vsemi najtežje so ta dan pričakovali vsi tisti malčki, ki so si prvič v življenju oprtali šolske torbice in se podali k novemu in neznanemu. Prestopili so prag “velike šole”, zdaj pa bodo znanje zajemali z “veliko žlico”. Prvi šolski dan je bil res nekaj posebnega. Otroci so prejeli rumene rutice, s katerimi so prepoznavni, vozniki na cestah pa bodo nanje še posebno pozorni. Romski šolarki obiskujeta nižjo stopnjo OŠ Leskovec. Prvi šolski dan sta lepo napravljeni pristali na “poziranje". Vsi ostali učenci so se veselili prvega šolskega dne zaradi svojih prijateljev, sošolcev in sošolk. Doživetja so bila pisana *n potrebno jih je nekomu zaupati. Nekaterim so se počitnice zdele že kar nekoliko predolge, čeravno res, da ne vsem. Vsem šolarjem zaželimo veliko prijetnih trenutkov in obilo novega znanja. Utrip prvega šolskega dne smo ujeli tudi v naš objektiv. Oglejte si... Na OŠ Velika Dolina je bil praz- nik Devetletkarji so prestopili prag ... na strani 13 šole, zato so si zaslužili torto. Posavske lepotice finalistke Podčetrtek - Za tri posavske lepotice je bil polfinalni izbor za miss lovenije v Termah Olimia več kot uspešen. Med 24 polfinalistkami so 1 e t|Jdi miss Posavja Ivana Šalamon iz Brežic, prva spremljevalka . eoeka Dremelj s Senovega ter druga spremljevalka Ana Zajelšnik Kostanjevice, vse tri pa so se uvrstile v finalni del tekmovanja. Konec SePtembra jih tako čaka finale, ko se bodo med petnajstimi lepoticami Potegovale za prestižen naslov “Miss Slovenije 2001”. I fotografija je nastala ob izboru “Miss Posavja 2001”, posavske v tl t‘ce pa so tudi edine slovenske mladenke, ki so se vse tri uvrstile nalr*i izbor “Miss Slovenije 2001”. ...na strani 9 Kmete ob Evropi preizkušata še narava in lastna država Takšne so posledice suše na kmetijskih pridelkih. Slovenija, Posavje - Slovensko kmetijstvo preživlja težke čase. Za učinkovite strukturne spremembe, ki jih zahteva Evropska unija (EU) je v državnem proračunu premalo denarja. Kmetje trdijo, da od Evrope prevzemamo samo zahteve, za ugodnosti, ki jih ta nudi svojim kmetom, naša država nima denarja. Slovensko kmetijstvo pa poleg Evrope preizkušata tudi narava in lastna država. Po lanski suši, ki je pomembno zmanjšala že lanski pridelek, so večji del Slovenije letos prizadele kar tri naravne nesreče. Aprilska pozeba, majska in junijska toča ter poletna suša, ki še kar traja. Država pa čaka, omahuje, išče izgovore, spet kaj obljubi, da kmete potolaži, zgodi se bore malo ali nič. Kako dolgo še tako, se sprašujejo kmetje, kdaj bo država tudi na področju naravnih katastrof sledila Evropi, ki ima za tovrstne primere dobro organiziran sistem in svojim kmetom učinkovito pomaga. ...na strani 3 Na Sredozemskih igrah tudi Brežičani Tit n is - Med 135 slovenskimi športniki, ki se udeležujejo letošnjih Sredozemskih iger, je tudi odprava iz Posavja in sicer iz AK FIT Brežice metalec kladiva Primož Kozmus, trener Vladimir Kevo, skakalec s palico Jure Rovan in trener prof. Leopold Rovan. Z rokometno reprezentanco Slovenije pa v Tunis potujeta Stane Ostrelič, ki je direktor slovenske rokometne reprezentance, in Boris Stajnko. Atleti odhajajo na pot v nedeljo, 8. septembra, rokometaši pa že danes (četrtek, 6.september), saj se zanje prva srečanja začenjajo že v soboto, 8. septembra. Njihov prvi nas- protnik bo reprezentanca Maroka, naslednja v skupini s Slovenijo pa je reprezentanca Jugoslavije. K.M. -HITRA IN KV ALITETNA IZDELAVA DIOPTRIJSKIH OČAL TUDI NA RECEPT OKULISTA. -ZELO UGODNE CENE DIOPTRIJSKIH OKVIRJEV. VELIKA IZBIRA IN STROKOVNO SVETOVANJE. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! do 27. septembra 25% popust na vsa sončna očala tel.: 07 499 31 31 ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POD LUPO Iz seje Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju Pamet v Mariboru, finance v Ljubljani, krampi v Posavju Krško - Posavci ne podpirajo politizacije vprašanja o sedežu holdinga Slovenske elektrarne, pričakujejo pa, da bo imela družba, ki bo vodila izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, sedež v Posavju. Naslov članka je s svojim komentarjem na seji Sveta pokrajine Posavje prispeval poslanec Andrej Vizjak, prepričan, da poslovno ne bi bilo modro, če bi bil sedež stroke, odgovorne za projekt, zunaj regije. Tehnični direktor Dravskih elektrarn Vlado Tomšič je s strani holdinga pooblaščen za pripravo organizacijske sheme in skupine, ki bo izvajala gradnjo. Kot je povedal v Krškem, o samem sedežu nima komentarja. Poudarja, da bo potrebno aktivirati vse slovenske strokovne kapacitete, tudi tiste iz Posavja. Hidroelektrarna je namreč edini “produkt”, ki ga zmore kvalitetno, od začetka pa do zagona, realizirati izključno domače znanje. Pri investiciji v Dravske elektrarne je 60 odstotkov sredstev ostalo domačim izvajalcem, v primeru savskih elektrarn se Tomšič nadeja, da bo ta odstotek višji. Posavce pa zanima, kdaj se bo gradnja sploh pričela. Vlada namreč spreminja datume aktivnosti, ki jih je v zvezi s tem postavila sama sebi. Svet pokrajine Posavje je zato v Ljubljano poslal predlog za takojšnjo registracijo holdinga, da bo lahko s polno odgovornostjo pričel z delom. Družba za izgradnjo HE na spodnji Savi naj ima sedež v Sevnici. Ko bo izdano enotno gradbeno dovoljenje za HE Boštanj, pa naj se prične z delom. Pripraviti je potrebno tudi program infrastrukture ob boštanjski elektrarni, ki ga bo financirala država, da se bo lahko upošteval pri pripravi novega proračuna. Branka Dernovšek Jernejevo 2001 Šentjernej - Enajstdnevna praznovanja v občini Šentjernej “Jernejevo 2001” so se iztekla. Številne novosti in pridobitve so zaznamovale praznovanja, podelili so tudi občinske nagrade za leto 2000. Tudi ob letošnjem Jernejevem so v občini predstavili novosti in pridobitve. Med najpomembnejše sodi odprtje obnovljenega 300-metrskega atletskega stadiona pri tamkajšnji osnovni šoli, na kateri so v tem času obnovili tudi okna, predstavili so novost v krajevnem uradu, računalniško podprto elektronsko poslovanje za pridobitev osebnih dokumentov, na področju komunalne infrastukture pa so dokončali Ureditveni načrt potoka Kobila. Kar zadeva gradnjo vodovoda, so že v celoti zaključena dela na sekundarnih priključnih vodih v Mihovem, pridobili so dokumentacijo za izgradnjo vodovoda v Ivanjem Dolu in Kiri, v načrtu pa imajo še rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v Gorenji Brezovici. Na območju občine potekajo ureditvena dela talne signalizacije ter postavitev ograje ob pločnikih v centru mesta. V okviru Jernejevega je potekala tudi slavnostna seja ob- činskega sveta Šentjernej, na kateri so podelili občinske nagrade za leto 2000. Naziv častnega občana je prejel Jože Gabrič, nagrado občine Šentjernej so podelili Jožetu Grgoviču, spomin- ske plakete občine pa so prejeli Pihalni orkester Šentjernej, Prostovoljno gasilsko društvo Orehovica in Prostovoljno gasilsko društvo Šentjernej. Karmen Molan Utrinek z osrednje prireditve - povorke “Jernejevo 2001 Banane in kokosovi orehi namesto koruze ? Dolgega vročega poletja je za letos dokončno in nepreklicno konec. Je že tako, da z začetkom novega šolskega leta, in potem, ko obiralci pospravijo hmelj, pride v deželo deževje. Ohladitve, ki nastopijo z njim, smo letos vsi nestrpno pričakovali, kajti sonca, kjerkoli smo bili, smo se za letos nasitili. Dolgotrajna pripeka brez omembe vrednih padavin pa je letos spet prizadela naše kmetijstvo. V znamenju suše, rekordnega turističnega izkupička in obilice kulturnih prireditev so bili minulo poletje tudi posavski dopustniški dnevi. A so jih vzbuijale tudi zagate okrog gradnje savskih elektrarn in avtomobilske ceste od Smednika do slovensko-hrvaške meje. Pa še marsikaj. Kakorkoli že, to poletje smo na vseh ravneh največ govorih o naravnih nesrečah; Posavje je najprej prizadela spomladanska pozeba, nato je kar nekajkrat zapored udarila toča in za povrh je zlasti krško-brežiško polje prizadela še suša. Žalostna so videti polja s požgano koruzo, zaradi izsušene trave ne bo vsaj enega odkosa in zaradi tega ter pomanjkanja silaže bo trpela tudi živinoreja. Država se spet obnaša mačehovsko, tako da upravičeno negodujejo sadjarji, živinorejci, vrtnarji in ponekod celo vinogradniki. Mnogo problemov bi rešilo namakanje, a je tudi pri graditvi namakalnih sistemov vse ostalo zgolj pri besedah. Toda celo tam, kjer imajo pogoje, namakanje ni mogoče. Pri Curhalekovih na Mostecu je že tako, saj so nabavili opremo, a je menda ne morejo uporabljati, ker voda, potrebna za namakanje, zaudarja, ker teče mimo čistilne naprave. No, do vstopa v Evropsko skupnost bo potrebno rešiti še marsikaj, predvsem na področju kmetijstva, pa tudi po strokovni plati poiskati ustrezne rešitve. Bomo na plitvih prodnatih tleh še naprej sejah koruzo ? Tudi v šah, češ, da bi se kazalo preusmeriti na gojenje banan, kokosovih orehov, limon ali kivija, bi lahko bilo zrno resnice. Vsekakor pa je letošnje vroče poletje godilo kopalcem oziroma firmam, ki žive od njih. V Termah Čatež so z veseljem preštevali dnevni izkupiček, kajti vsak sončen dan jim je prinesel suhe denarce. Menda lastniki kljub temu še niso povsem zadovoljni. Ker na račun kakovosti ne žehjo zniževati stroškov, naj bi zapretili natakarjem, da jih bodo odslovili ter na njihovo mesto uvozih Kubance, ki bodo delali za vsega en dolar na dan!? Se pa Termam Čatež (kje so časi, ko so za kakovost prejemale Delov Lipov hst?) menda res obeta konkurenca; na bližnjih Dvorcah naj bi zdravilišče zgradila družina župana Vlada Deržiča, vehke načrte o termalnem zdravilišču pa imajo v predalu tudi Polovičevi iz Sel pri Dobovi. No, to poletje je bilo mogoče nov bazen zaslediti celo v Spodnji Pohanci; kljub temu da se je že ob odprtju v njem pripetila nesreča, okrog njega kar naprej rastejo lesene hišice in vse skupaj, zlasti ponoči, spominja na pravcati Gardaland. Kakorkoli že, morda bodo ob nižji vstopnini, kakršna je zdaj v Termah Čatež, lahko tudi domačini iskali osvežitve v urejenih kopališčih. Zdaj se je mogoče brezplačno osvežiti le v Krki, ki je bila letos nenavadno čista, ali v gramoznicah, kjer pa je kopanje zelo nevarno. Kljub dopustniškemu času tudi to poletje ni povsem zamrlo politično delo. Strankarski prvaki so iskali rešitve okrog posegov v posavski prostor, da bi res stekla gradnja HE Boštanj in zadnjih odsekov avtoceste proti hrvaški meji. Ža zdaj kaže, da bo prišlo do polaganja temeljnega kamna za elektrarno, manj obetavne pa so vesti o gradnji avtomobilske ceste. Naftni družbi Petrol in OMV Istra kljub temu pospešeno gradita nova bencinska servisa tik pred državno mejo. Okrog sedeža holdinga za gradnjo verige HE na spodnji Savi se predstavniki Posavja niso izrekli in strankarski prvaki so bili različnih mnenj, zadovoljni le, da bo vsaj prvi človek bodočega holdinga iz Posavja. Za to mesto je izbran Drago Fabjan, ki bo hkrati še naprej vodil brestaniško elektrarno. Do nekaterih kadrovskih premikov je to poletje prišlo tudi v posavskem šolstvu. Med drugim je Ivana Žiberta, ta se je moral upokojiti, na mestu direktorja krške srednje šole zamenjal Ernest Simončič, ki obljublja pouk v novi šoli še to leto. Medtem v Posavju, spet vsaka občina zase, iščejo človeka, ki bo v imenu lokalnih skupnosti neposredno skrbel za vodenje del pri gradnji spodnjesavskih elektrarn. Krški župan Franci Bogovič si menda zelo prizadeva da bi spet aktiviral strankarskega tovariša Francija Češnovarja, v Sevnici bodo predlagati svojo osebo. Brežičani se do gradnje obnašajo še najbolj indiferentno, vendar bi vsi skupaj v regiji vsaj tokrat morah doseči soglasje in se dogovoriti za vse sprejemljivega človeka. Strankarskih igric seveda tudi to poletje ni manjkalo. Brežiški občinski svetniki, Vladislav Deržič, Gabrijel Franci Hedl in Branko Bogovič, vsi člani Demokratske stranke, so menda že bili dogovorjeni, da v Ljubljani podpišejo izjavo o pristopu v Liberalno demokracijo, toda njihova “pot v Canosso” je bila zaman. Očitno je nekdo iz LDS zadnji trenutek preprečil, da bi prišlo do podpisa, kar je dovolj zgovorno dejanje! Da stranke niso na dopustu in da tudi poletje ni politično mrtvo, potrjuje sehtev vse bolj dejavnega socialdemokratskega poslanca Andreja Vizjaka. Ta ima zdaj svojo poslansko pisarno na nekdanjem partijskem komiteju v stavbi nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Oblast pa so seveda tudi inšpekcijski organi. Terme Čatež je medtem zapustil Tone Zorko, ki je na delovni inšpekciji po dobrem letu dni pravzaprav zamenjal Andreja Vizjaka. Tudi letošnje poletje so se na jugu države vrstile mnoge kulturne prireditve vse od Festivala Brežice 2001 do brestaniškega in sevniškega grajskega poletja, trudili so se pri Mladinskem centru Brežice in znova presenečati marljivi Pišečani. In pi nepomembno, da je Posavje v prestižnem boju z Dolenjci spet enkrat uspelo zmagati. Potem ko so si brežiški, krški in sevniški vohvci v državnem parlamentu izborih kar štiri poslanska mesta, Dolenjci pa niso dobili niti enega, je Posavje zdaj presenetilo še s svojo lepoto. Med kandidatkami za miss Slovenije 2001 imajo kar tri kandidatke, Dolenjska pa nobene! Zdaj posavski regiji pritiče samo še, da s pridobitvijo sedeža jugovzhodne univerze postane tudi pametnejša ! Vlado Podgoršek k. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe ( tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Spoštovani župan! Oglašam se vam kot občan, ki mi ni veeno. Glede na dejstvo, ki je obče znano, da držite vajeti dogajanj v občinski politiki trdo v svojih rokah, upravičeno domnevam, da ste zelo dobro obveščeni o vsem, kar se dogaja na področju šolstva od leta 1990 pa do danes in da kreirate današnjo šolsko politiko, kolikor jo je pač v domeni lokalne oblasti (gre predvsem za šolske objekte). Zato me malo preseneča del materiala z naslovom: Tehnično poročilo idejnemu projektu prostorske problematike v OŠ Brežice za začetek devetletnega osnovnošolskega izobraževanja, ki ste ga dali v obravnavo občinskemu svetu (26. seja, 3.9.2001). Po mojem mišljenju in poznavanju vsebine tovrstnih problemov, je omenjeni material zelo ozek in nepopoln. Poleg tega bo svetnike usmeril v ozka razmišljanja in napačne odločitve z vidika širših in dolgoročnih občinskih interesov in interesov učencev, ki si zaslužijo za svojo vzgojo in izobraževanje v okviru možnosti lokalne skupnosti kvaliteten, racionalen in čimbolj naraven prostor. Zaenkrat se še, hvala bogu ni zgodila “škoda”, kot se je zgodila leta 1970 in 1985, ko se je ta šola zgradila. Za mene so dokazi za “škodo ” navedeni v idejnem projektu sanacije šole in v tehničnem poročilu k idejnemu projektu. Po tridesetih letih je potrebno kompletno sanirati objekt. Zato je potrebno skoraj 600 milijonov SIT. Mislim, da je vsak dodatni komentar odveč. V imenu koristi učencev, lokalne skupnosti in splošne dobronamernosti vas, gospod župan, pozivam, da se odločite za temeljitejši material, ki bo narejen na objektivnih izhodiščih, kvalitetnih normativih in ki bo upošteval interese učencev, ki si zaslužijo dobre pogoje za delo, kakor tudi možnosti lokalne skupnosti ter potrebno kvaliteto za normalno pričakovano trajanje objekta. Če se boste odločili po razumu in interesih učencev in lokalne skupnosti, bi bilo potrebno pri izdelavi temeljitejšega materiala upoštevati, po mojem mišljenju, naslednja izhodišča in pogoje: - stanje in kvaliteta objekta danes in takrat, ko bo investicijo možno izpeljati, - potrebna kvaliteta prostorov za kvalitetno izvajanje učnih in vzgojnih procesov (tega pogoja ne more garantirati nobena sanacija obstoječih objektov), - čimbolj upoštevati naravne danosti (tega ne nudi predlagana sanacija, še manj pa “zapiranje” atrijev), - upoštevanje načel in pogojev za tehnično in tehnološko sprejemljivo vzdrževanje, upoštevanje načel strokovno sprejemljivega delovanja šole glede na objekt (obstoječi objekt kot tudi predlagano sanirani objekt ne zagotavlja sprejemljivo stroškovno strukturo v primerjavi s podobnimi objekti), - potrebne pozidane in potrebne nepozidane površine (pomembno - na obstoječi lokaciji jih ni!), - ožji in širši prostor mora čimbolj naravno prenesti načrtovane in dejanske koncentracije učencev (obstoječi prostor že danes tega ne zmore), - dejanske finančne možnosti lokalne skupnosti (glej prioritete!) in države (lista investicij v šolstvu!), - dinamika predvidene sanacije v odnosu do delovanja šole (na obstoječi lokaciji in objektih ni možno izvajati sanacije ne da bi bistveno motili vzgojne in učne procese - verjetno več kot leto dni). Groba analiza dostopnih podatkov raznih materialov, ki obravnavajo šolsko problematiko in raznih razmišljanj o šolstvu ter pogojih za delovanje šol, vsekakor skromno in prizadeto priporočajo veliko bolj resno razmišljanje in izdelavo variantnih rešitev. Mesto Brežice si gotovo zasluži imeti boljšo šolo kot je ta sedaj, saj vidno in preveč hitro propada. V Tehničnem poročilu k idejnemu projektu prostorske problematike v OŠ Brežice je na prvi strani v opisu obstoječega šolskega prostora zapisano, da je objekt v katastrofalnem stanju. In ker nimam nobenega razloga, da bi dvomil v strokovne ocene, se vprašam, kako je mogoče graditi sanacijo na katastrofalnih podlagah in drugič, kako draga je lahko sanacija na tako “slabih temeljih"? Zato je smiselno razmišljati in si prizadevati, da se strokovno in ekonomsko razmisli o vsaj še dveh variantah: 1.Zgraditi novo šolo s kapaciteto do 600 učencev na že komunalno urejenem občinskem zemljišču “pri" Ekonomski in trgovski šoli Brežice (finančno ugodno tudi zaradi že zgrajenih športnih objektov in načrtovane športne dvorane). Lokacija je tudi ugodna, ker omogoča šolo skladno z vsemi normativi (sanacija obstoječe šole tega ne omogoča!). Z gradnjo pri Ekonomski in trgovski šoli Brežice ne bo moten vzgojni in učni proces. Poleg tega pa je gradnja nove manjše šole finančno možna prej kot sanacija obstoječe šole, zaradi bistveno manjših skupnih stroškov (to bo gotovo pokazala strokovna analiza). Po preselitvi obstoječe OŠ v nove prostore se pristopi k drugi etapi pridobitve potrebnih prostorov za skoraj skupaj 900 učencev in sicer, da se od obstoječega objekta šole ohrani samo srednji trakt in dozidava iz leta 1985 in telovadnica, ostalo se poruši ter dogradi potrebne površine skladno z današnjimi načeli in kvaliteto s kapaciteto do 600 učencev. Tako bi dobili dve veliko bolj humani in kvalitetni šoli na boljših temeljih po načelih današnje arhitekturne in gradbene stroke, kar pa ni mogoče doseči, po mojem mišljenju, s sanacijo obstoječega in v vsakem pogledu katastrofalnega objekta. Še bolj pomembno pa je, da bosta nova objekta cenejša v primerjavi s potrebno kvaliteto in da ju ne bo potrebno po 30 letih sanirati. Zaradi večje vednosti je potrebno dodati, da sanacija obstoječega objekta, po predlogu idejnega projekta za adaptacijo in pridobitev novih prostorov v OŠ Brežice, ne zagotavlja boljših pogojev in večje kvalitete izvajanja vzgojnih in učnih procesov ter boljšega počutja učencev v primerjavi s predlagano varianto. Najbolj preprost in vsem viden dokaz je sam obstoječi objekt šole, h kateremu se izvede dozidava (manjšajo se športne površine (!), v materialu se govori, da jih primanjkuje!), spreminjajo atriji iz odprtih v delno zaprte oz. zaprte, spreminja se delno njihova funkcija in s tem tudi kvaliteta učilnic, ki so v neki povezavi z atriji. Torej spreminja se kvaliteta, ne na boljše• ampak na slabše. 2. Zgraditi novo šolo s kapaciteto do 1000 učencev na že komunalno ureje' nem občinskem zemljišču “pri Ekonomski in trgovski šoli Brežice. To varianta je kvalitetno boljša kot je sanacija obstoječe šole, vendar kvalitetno 'slabša v primerjavi s pW° varianto, zaradi velike koncentracijo učencev. V primerjavi s prvo varianto je druga finančno bolj obremenjujoča in težje izvedljiva. Po mojem mišljenju sem navedel dovolj razlogov za to, da se svetniki odločijo za izdelavo primerjalnih variant, ki bi morale upoštevati racionalno, kvalitetno in ekonomsko opravičljivo ter za občino sprejemljivo gradnjo šole. Učenci pa bi morali dobri' kvaliteten objekt, skladen z normativi In na koncu, mesto Brežice si zasl"-dober in kvaliteten objekt oz. objekta-Mislim, da je to tudi v interesu občit" Brežice. Predlagani idejni projekt adaptacijo in pridobitev novih pP'j torov v OŠ Brežice s sanacija obstoječega objekta nam zagotovo a more biti v ponos. Ciril Koles"* Gospod župan! . A se je res morala tudi v BrezP .....da. ,U , ne udomačiti zelo grda navada, da je. vsem dovoljeno brcati “mrtvaka se mu ne dovoli braniti ali pa se more braniti? TEMA Suša postavila piko na “i”, kmetje lahko preživijo le ob pomoči države Kmetje že drugič na preizkušnji Slovenija, Posavje - Slovensko kmetijstvo je na robu preživetja. Za lansko katastrofalno sušo, ki je povzročila za več kot 22 milijard škode, država kmetom še vedno ni izplačala vsega denarja, ki ga je po interventnem zakonu iz leta 2000 dolžna izplačati. Letos je kmete v Posavju najprej prizadela spomladanska pozeba, potem nekaj neurij s točo, sledila je poletna suša, ki še kar traja. Krme za živino ne bo, rejci bodo živino prisiljeni prodati, sadja ni, tri velike posavske hladilnice bodo ostale prazne, če država ne bo hitro in učinkovito pomagala. Se najbolje jo bodo odnesli vinogradniki, letina namreč dobro kaže, če se seveda ne bodo v konkurenčnem boju za obstoj pokopali sami. Kmetje zgubljajo potrpljenje in upanje, da bodo preživeli. Preko svojih predstavnikov v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) postavljajo vedno bolj glasne in ostre zahteve. Kdaj bodo, če sploh bodo, uslišani? Minister je na strani kmetov, toda sam Ko sta bili mimo že dve naravni nesreči, dogajala se je že tretja, država pa še vedno ni storila nič, je najprej zavrelo pomurskim kmetom, njim pa so se pridružili tudi ostali. Preko svojih predstavnikov v nevladnih organizacijah (kmečkem sindikatu in zbornici) so posta-vili jasne zahteve, da jim mora dr-zava nemudoma izplačati 3,4 milijarde SIT za odpravo posledic lanske suše in poiskati način, kako jim bo pomagala po letošnjih treh katastrofah. Toda namesto denaija so Preko medijev dobili nesprejemljiva pojasnila ministra za okolje in Prostor Janeza Kopača, da okolj-sko ministrstvo nima denarja za Izplačilo, ter ministra za finance Antona Ropa, da denarja tudi v Proračunskih rezervah ni. Njune izjave so bile tu in tam na meji dobrega okusa in kmetje so jih vzeli kot žalitev za slovensko kmetijstvo. Zahtevali so denar, ki jim po zakonu Pripada, in odstop ministra Kopati- Zdi se, kot da tudi država dela račune brez krčmarja” ali povedalo drugače, sprejema zakone, ki jih 'le more realizirati. Resorni minister Franci But je zahteve po izplačilu denaija za lani Podprl. Jasno je povedal, da denar P° zakonu, ki gaje sprejel Državni zbor (DZ), mora biti zagotovljen. Ce ga ni, ga bodo “oškmili” vsem toinistrstvom po malo, ne le kmetijskemu in okoljskemu, kot je pred-lagal finančni minister Rop. V tej Zahtevi je minister But vsaj deloma UsPel, deloma zato, ker se bo denar naŠel, vendar v prvem mahu le 1,6 'tol(jarde SIT, kdaj in od kod bodo .bili še preostanek dolga (1,8 mili-Jarde), ki jim jih dolguje država, ni Jasno. Kmetje zahtevajo tudi zamu-ne obresti, saj bi ta denar moral izplačan že lani do 31 .oktobra, in se sprašujejo, zakaj oni državi morajo za neplačane obveznosti plačevati obresti, država pa jih njim ne. Se bo našel kdo, ki si bo upal tožiti državo za zamudne obresti? To bi bilo namreč povsem legalno. Nič novega pa tudi niso trditve, da je še vedno aktualen rek “bolje preprečiti kot lečiti”. Država bi se v veliki meri izognila tovrstnim neprijetnim situacijam, če bi končno spoznala, da vsako leto porabi veliko več denarja za sanacijo škode zaradi naravnih nesreč, namesto da bi ta denar vložila v projekte, ki bi nesreče lahko preprečili ali vsaj omilili. Gre za vzajemno zavarovalnico (minister But bo idejo o njeni ustanovitvi vladi predložil na oktobrski seji) ali vzajemne sklade, ki smo jih včasih že imeli in iz katerih bi črpali sredstva za pomoč. Naslednja možnost so namakalni sistemi, ki so sicer primerni le za manjši del kmetijskih površin (trajni nasadi, zelenjava) ter protitočna obramba, najboljša rešitev so protitočne mreže, vendar pa je naprava namakalnih sistemov in protitočnih mrež tako velik finančni zalogaj, da ga kmetje sami ne zmorejo, Ministrstvo za kmetijstvo pa lahko vsako leto za to nameni le majhen delež iz svojega skromnega proračuna. Zahteve posavskih kmetov Na srečanju z ministrom Butom v Leskovcu, potem ko si je ogledal najbolj prizadeta področja v brežiški in krški občini, so predsednik KGZS in Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk ter predstavniki KGZ, območne enote Brežice, zadrug, kmetijskih podjetij in občin oblikovali še nekatere pomembne sklepe, ki sojih naslovili na Ministrstvo za kmetijstvo, vlado in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Poleg že omenjene zahteve po takojšnjem izplačilu obveznosti za nazaj in sprejetju interventnega zakona za sanacijo škode zaradi letošnjih naravnih nesreč so predlagali tudi dolgoročno rešitev in sicer, da država takoj pristopi k pripravi sistemskega zakona za sanacijo elementarnih nesreč. Ob pripravi zakona morajo odgovorna ministrstva in vlada povabiti k sodelovanju tudi stanovske organizacije kmetov in kmetijskih organizacij, pa tudi ostale zainteresirane, ki jih lahko prizadenejo elementarne nesreče. Trdijo namreč, da se naša država vsako leto znova ob vsaki elementarni nesreči ubada s -sprejetjem interventnega zakona in vsemi postopki, ki jih sprejetje takega zakona zahteva, za to vsako leto veznosti do strokovnih služb in zagotovitev sredstev za zagon poslovanja novoustanovljenega Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, zahtevali so razgovor KGZS z dr. Drnovškom, kjer bi ga opozorili na mačehovski odnos države do kmetijstva in na neizvajanje obstoječe kmetijske zakonodaje. Letošnja škoda presega lansko Medtem ko je bila v slovenskem kmetijstvu lanska škoda zaradi suše ocenjena na 22 milijard SIT, na KGZS ocenjujejo, daje škoda zaradi letošnje suše že presegla lansko Kmetijski minister Franci But m srečanju s predstavniki posavskih kmetov znova troši čas in denar, pomoč kmetom pa zamuja ali je sploh ni. Sistemski zakon bi omogočal, da bi se postopki sprožili v trenutku, ko bi do nesreče prišlo. Podobno je to urejeno drugod po Evropi. Ob tem pa so se dotaknili še nekaterih drugih perečih vprašanj, kot so višina proračuna za leto 2002/3, ki naj bi po predlogu vlade ostal skoraj na isti ravni, kot je letošnji, kar je po mnenju kmetov mnogo premalo, če želimo prestrukturirati slovensko kmetijstvo in ga pripraviti za EU, zahtevali so poravnavo ob- in bo slovensko kmetijstvo oškodovala za nekaj deset milijard SIT. Pozeba in toča sta povzročili za okoli 8 milijard SIT. Značilno za letošnjo sušo je, daje nastopila nekoliko kasneje kot lanska in je krajša, a bolj intenzivna. Poleg pomanjkanja padavin - v zadnjih petih mesecih je bilo kar dvakrat manj padavin od dolgoletnega povprečja -predvsem sadjatje pestijo tudi zelo visoke temperature, kar lahko povzroči ožige na plodovih (o tem podrobneje na strani 6). Sicer pa se v Posavju škoda najbolj pozna na travinju, koruzi, sladkorni pesi, krompirju, vrtninah, strniščni dosevki niso imeli dovolj vlage, da bi vzniknili, kar bo še dodatno povzročilo pomanjkanje krme za živino. Izpad pridelka bo še posebej zelo prizadel čiste živinorejce, ki nimajo drugih dohodkov in so bili že lani prisiljeni dokupovati krmo in zmanjševati stalež živine. Na vprašanje, kako bo država čisto konkretno pomagala najbolj ogroženim kmetijskim panogam, minister But odgovarja: “Zavedamo se, da so prazne hladilnice, ki so bile zgrajene tudi s pomočjo državnega denaija, problem, ki pomeni izgubo trga. Tega pa je zelo lahko izgubiti in težko znova pridobiti. Zal zakon državi več ne omogoča dajanje poroštev, rešitve pa vidim v dogovoru s Skladom za regionalni razvoj v Ribnici. Za živinorejce pa bom predlagal uvoz in poceni nakup koruze in drugih krmil, ki bi nadomestila doma pridelano krmo.” Z nastalimi razmerami je minister But na dopisni seji seznanil vlado. Ta je zadolžila državno komisijo za sanacijo, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor, da takoj sproži vse potrebne postopke za sprejetje novega interventnega zakona, ki naj bi ga DZ sprejel do 15.septembra, in občinskim komisijam posreduje navodila za zbiranje prijav škode po suši. Po enem tednu občinske komisije teh navodil še vedno niso dobile, predsednica državne komisije Sonja Beseničar pa zamudo pojasnjuje z dejstvom, da so postopki zapleteni, daje potrebno izbrati več izvajalcev, kar jim je že uspelo, v tem tednu si državna komisija ogleduje nekatera najbolj prizadeta področja, takoj za tem pa bodo pripravljena tudi navodila za občinske komisije, ki bodo lahko začele z zbiranjem prijav kmetov. Priznava, da interventni zakon, ki naj bi zajemal vse tri naravne nesreče - pozebo, točo in sušo - ne bo priprav- ljen do 15. ampak do 22. septembra. Na oddelkih za kmetijstvo v posavskih treh občinah se bojijo, da tudi ta rok ne bo uresničen, predvsem pa, da bodo prijave o škodi po pozebi in toči, ki sojih že zbrali, postale brezpredmetne in bo potrebno vse narediti še enkrat ter vključiti tudi sušo. Sicer pa bo letošnji interventni zakon, če bo seveda sprejet, morda zadnji, saj je predsednik vlade napovedal spremembe zakonodaje, po katerih bo DZ smel sprejeti samo tiste zakone, ki jih bo vlada lahko realizirala. In če ne bo denaija, torej tudi interventnega zakona ne bo. In kmetje? Bodo še naprej prepuščeni na milost in nemilost narave? Težave v visoko ležečih krajih Pomanjkanje vode v poletnih mesecih ni neobičajno, manj prijetno pa je, ko iz pipe ne priteče niti kapljica. V brežiški občini krije stroške oskrbe občina. Brežiški gasilci brezplačno dovažajo vodo, vendar le z občinskim nalogom. Občani lahko zaprosijo za dovoz urad župana oz. svojo krajevno skupnost. Po podatkih svetovalca za zaščito in reševanje Vinka Cvetkoviča je oskrba najbolj problematična na področju Mrzlave in Kraške vasi ter še za eno družino v Malencah. V občini Krško, kot je povedal direktor podjetja Kostak Krško Božidar Resnik, v krajih, ki jih s pitno vodo oskrbuje njihovo podjetje, ni prihajalo do večjih izpadov. Pomanjkanje so najbolj čutili na Senovem, Velikem Kamnu in Malem Kamnu ter v Koprivnici. V občini Sevnica so pomanjkanje pitne vode najbolj občutili na desnem bregu Save. Gasilska društva, PGD Šentjanž,Tržišče, Boštanj, Sevnica so oskrbovala vasi Leskovec, Murence, Križ, Telče, Žurkov Dol, Krajna Brda in Zajčjo goro. Jelica Koršič mwf:> trm-m Alojz Zalašček, k ^stanja: Mi obdelujemc .-“■i uen, kar je letos uniči °?\ii toavinja sta šli v nič, s toanj, kot bi je bilo sic Drin Zasatto' štiri hektari ™elekje beden, tako da si osm26 P°s'*'rali; koruze z le za vzorec. Zaradi s ^toli zmanjšati stale ovoljen sem, da sem re grad. V najbolj kritičnih tok 2alival' A sf'č1 J IUhI l m Hii - Ib 1 * n * ji: / y-v 'r'WH mf'' . M _ - jv i! ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL..07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX:07/49-93-241 Q$M .041/619-455 CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE Delovni čas: 8.00-19.00 ob sobotah: 8.00-13.00 ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO Bohor - svetovni geološki fenomen Bohor - V planinski koči je 30 dijakov, Zoisovih štipendistov, v enotedenskem taboru odkrivalo skrivnosti Bohorja. Manj kot polovica jih je bila iz Posavja, ostali so prišli od drugod po Sloveniji. Zavod za zaposlovanje je organizacijo zaupal Ljudski univerzi Krško, ki je mladim ponudila zanimive programe in odlične mentorje. Ste vedeli, da samo še na Bohorju raste travniška jarica? In da ta posavski tisočak skriva v svojih nedrih preko 300 milijonov let stare kamenine, celo tiste vulkanskega izvora? V bližini Bohorja je stičišče treh tektonskih enot, kar je svetovni geološki fenomen, je udeležencem tabora razložil mag.Bogoljub Aničič, ki je vodil geološko delavnico. Hrvoje Or-šanič je v fotografski delavnici razlagal zakonitosti, ki avtorju zagotavljajo dobro fotografijo, kar so potem “fotografi-pripravniki” preizkušali v praksi. Andreja Ra-detič je vodila angleško delavnico, Dušan Klenovšek pa botanično. Na zaključnem večeru so vabljenim gostom iz posavskega gospodarskega in političnega življenja pokazali rezultate svojega enotedenskega dela; fotografsko razstavo, zbirko kamenin, etimološki slovarček in bilten, ki govori o nepozabnem tednu na Bohorju, Muzejski vlak pripeljal v Sevnico šolarje iz različnih koncev Slovenije Sevnica - Društvo Zagon iz Tržišča, ki ga vodi Stanko Lazar, je letos sedmič organiziralo enodnevni izlet z muzejskim vlakom iz Ljubljane v Sevnico za otroke iz socialno šibkih družin. Matjaž Hanžek in legendarni Srečko Katanec, selektor državne nogometne reprezentance. V Sevnici sta izletnike pričakala župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Stricelj - občina je namreč generalna pokroviteljica izleta. Izletniki so se napotili na sev-niški grad, kjer so se ob zvokih ansambla 12. nasprotje in v številnih družabnih igrah zabavali do zgodnjega popoldneva, ko je parna lokomotiva zapiskala povratek. Sponzorji so poskrbeli, da so bili otroci dobro pogoščeni, Srečko Katanec s svojo ljubeznivostjo pa, da jim bo ta dan ostal v nepozabnem spominu. B.D. 440 osnovnošolcev so sprem- uprave Slovenskih železnic Igor Ijali tudi visoki gostje; direktor Zajc, varuh človekovih pravic Muzejski vlak v Sevnici kamor se želijo v prihodnjem letu gova pomočnica Nataša Kršak vrniti. ter gostoljubni upravnik planin- Poleg odličnih mentorjev so ske koče. dali pečat uspešni izvedbi tabora še Toni Petrovič kot vodja in nje- Branka Dernovšek Mag.Aničič (levo) razlaga, da so na severnem pobočju Bohorja nekoč talili železovo rudo. Jesenska matura Slovenija, Posavje - S pisnim izpitom iz maternega jezika se je ob koncu preteklega meseca začel jesenski del mature, seveda tudi za posavske dijake. Skupno so bili prijavljeni 2303 kandidati, kar je le za 16 manj kot lani, maturo pa opravljajo iz 30 različnih predmetov. V Posavju je skupno 29 jesenskih maturantov. Tistih, ki so prvič prijavljeni je v celoti 918 kandidatov, v Posavju pa deset. Na srednji šoli Krško sta dva kandidata, ki opravljata jesensko maturo, eden prvič, drugi pa opravlja popravni izpit; izpite opravljata v Novem mestu na tamkajšnji šoli. Na Gimnaziji Brežice imajo dvanajst jesenskih maturantov. Trije kandidati opravljajo izpite prvič, pet dijakinj popravlja ocene iz enega do največ treh predmetov, štiri pa so takšni, ki opravljajo popravni izpit iz enega ali dveh predmetov. Na Srednji ekonomski šoli pa je petnajst maturantov, devet jih popravlja, šest pa jih je prvič na maturi. Od deveterice tistih, ki popravljajo, dva kandidata opravljata maturo v celoti, pet jih opravlja popravne izpite iz dveh predmetov, eden iz enega, eden pa izboljšuje oceno pri dveh predmetih. Tisti, ki ocene izboljšujejo, so se za ta korak odločili predvsem zaradi omejenih vpisov na fakultetah in točkovanj za vpis v novo študijsko leto. Kako so se na jesenski maturi odrezali, bodo kandidati izvedeli 19. septembra. K.M. **5r OJ "S ^in %, % 5C O TOM pri ZPMS IPUPIAČIN KUC • VSAK DAN OD 15’ DO 30 Pred poukom še tabor doma Brežice - Mladinski center Brežice je ob koncu avgusta pripravil tabor v domačem kraju, na katerega so povabili vse mlade Posavce še zadnje druženje pred novim šolskim letom. Odzvalo seje le 15 junakov” s področja brežiške občine, ki so preživeli zanimivih 5 dni °b Krki na Športno rekreativnem prostoru Grič. Od 10-letnikov do Pfecej starejših srednješolcev jih je bilo skoraj “pol-pol”, polovica hlntov in polovica deklet. Spoznavali so klasične veščine taborjenja, postavitve šotora, kurjenja ognja v naravi, prehranjevanja s tistim, kar se najde v nedrih narave, do raziskovanja okolice tudi na drugih Področjih. in koristno - na zabaven način S pomočjo kajakov so spoznavali okolico, se družili v ^varjalnih delavnicah, tudi čisto sodobnih, s področja fotc n ln.nov’narstva, obvladovali so veščine lokostrelstva in osta v°sti ter večere preživljali v druženju s pesmimi ob ognj kovnic in podobnih. S.V. Počitnice tudi za Rome Krško - Društvo zaveznikov mehkega pristanka je v letu 2000 začelo s projekti dela z Romi, kije osredotočeno na pomoč pri vključevanju v družbo, romskim otrokom pa so omogočili aktivne počitnice. V društvu si prizadevajo, da bi integracija romske populacije potekala čim lažje in hitreje. Delo, ki ga opravljajo, zajema psihosocialno pomoč družini, učno pomoč romskim mladostnikom in starejšim, ki so vključeni v program dokončanja osnovne šole pri Ljudski Univerzi v Krškem v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, Društvom za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela Ljubljana ter Centrom za socialno delo v Krškem. Program prve in druge stopnje izobraževanja je združeval petnajst Romov, od tega jih je 7 napredovalo v 6. razred, ostali pa v druge stopnje. V največjem romskem naselju Kerinov grm in zunaj naselja pa so potekale razne socialno-ustvaijalno obarvane delavnice za romske otroke in mladostnike. Po mnenju vodje projektov Olivere Mirkovič je ta projekt pomemben zaradi ohranjanja kontinuitete s šolskim delom in so vmesna oblika dela med šolo in prostim časom. Udeležence so obiskali tudi neromski starši in njihovi otroci. Pri deluje sodelovalo več prostovoljcev, pa tudi staršev otrok, ki so veliko pripomogli, da so bile počitniške aktivnosti za otroke prijetno doživetje. K.M. A/v Uspešno nadaljujejo začrtan projekt Podsreda - V Kozjanskem parku Podsreda bodo v teh dneh zaključili tretjo fazo projekta Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dediščine znotraj zavarovanega območja. Slovenski in tuji študenti delajo v Podgorju pri Pišecah, Pišecah, Kunšperku, Bistrici ob Sotli, v Podsredi, Lisičnem, Polju ob Sotli, Brezovci pri Polju in Kozjem. Namen projekta je evidentiranje stavbnega fonda znotraj zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Kot je povedala Helena Rožman, v projektu teče delo v dveh nivojih, prvega predstavlja kategorizacija, v okviru katere skupina, ki so se ji letos pridružili tudi etnologi konservatorji pristojnih Zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja in Novega mesta, razvrsti posamezne objekte v posamezne kategorije. Skupine študentov, ki delajo v drugem nivoju projekta, pa nato na vsaki označeni stavbi opravijo nadaljnje delo - npr. pri stavbah prve kategorije je potreb- no izdelati opis po pripravljenem vprašalniku, izdelati fotodokumentacijo in izris. Od 30. julija do 7. septembra na projektu, ki ga finančno podpirata Svobodna dežela Bavarska in RS, dela 6 študentov Visoke tehnične šole iz Regensburga ter 28 iz Fakultete za arhitekturo Ljubljana. Bistvo projekta in tudi njegov cilj je, da bi dobili natančen vpogled v celoten stavbni fond znotraj Kozjanskega parka, hkrati bo gradivo služilo kot osnova za izdelavo strategije ravnanja z dediščino, strokovni službi pa za pripravo strokovnih podlag za razglasitev dediščine. S.V. humanitarno društvo OZARA SLOVENIJA - Nacionalno združenje za kakovost življenja je društvo, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Je neprofitno, nevladno in socialno humanitarno društvo. Programi, ki se izvajajo v okviru društva, so namenjeni ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju po njihovem zdravljenju v psihiatričnih ustanovah in ljudem v duševni stiski ter njihovim svojcem. Za področje Posavja deluje Pisarna za informiranje in svetovanje, katere osnovni namen je delo na terenu - pomoč ljudem v njihovem življenjskem okolju, delovanje skupine za samopomoč, Kluba svojcev in Kluba prostovoljcev. Trenutno je v vzpostavljanju skupina za samopomoč, zato nekaj besed več o sami skupini. Skupina za samopomoč je namenjena osebam s težavami v duševnem zdravju in duševni stiski, ki si želijo medsebojno pomagati in izmenjati izkušnje. Osnovni namen skupine je, da njeni člani dobijo podporo ne glede na to, kdo so, kakšni so ter kakšna je njihova življenjska situacija. Pomembna je medsebojna izmenjava informacij ter možnost in učenje izražanja čustev. Člani skupine so moški in ženske različnih starosti, ki imajo težave v duševnem zdravju. Cilji skupine za samopomoč so razvijati pozitivno samopodobo članov skupine, pomagati članom izraziti čustva, da sprejmejo sebe in okolico, premagovanje občutkov izoliranosti, zmanjševanje socialne izključenosti, povečati zmožnost samostojnega življenja, izboljšati kakovost življenja, povečanje lastnega nadzora in obvladovanja, opolnomočenje, kar pomeni povečanje vpliva uporabnikov in prenos moči od strokovnega delavca k uporabniku. Člani skupine si med sabo podelijo izkušnje, si izmenjajo informacije in so si pri reševanju svojih težav in stisk v oporo. Drug drugega opogumljajo'in skupaj iščejo možne rešitve problemov. Seveda jim je vodja skupine v oporo in usmerja delovanje skupine, vendar pa je naša želja in hkrati namen skupine, da sami prevzemajo vodenje. Vstop in izstop iz skupine je prostovoljen. Skupina se srečuje enkrat tedensko v dogovoru z udeleženci. Vabimo vsakogar, ki se je v svojem življenju znašel v stiski ali doživel oziroma doživlja izkušnjo duševne bolezni ali psihiatričnega zdravljenja, da se pridruži društvu OZARA, bodisi v skupino za samopomoč ali na individualni pogovor. In sicer se lahko oglasite v prostorih društva Ozara na Gubčevi lOa v Brežicah, ali pa nas pokličite na telefonsko številko 07/ 49 63 590 vsak delavnik od 9.do 15. ure. Lahko nas obiščete tudi na internet naslovu www.ozara.org ali pa nam pišete na e-mail: br@ozara.org Nuška Ogorevc, dipl.soc.del. Vodja enote Ozara Brežice rojstva v porodnišnici brežice Od 22.8. do 3.9.2001 Dečke so rodile: Devla Kljajič iz Krškega, Damjana Salmič iz Koprivnice, Vladka Šetinc iz Brežic, Mojca Gračnar iz Kladja nad Blanco, Nataša Pepelnak iz Vrhovega, Darja Goltnik iz Loč, Irena Kelenc iz Brežic in Nataša Hosta iz Podbočja. Deklice so rodile: Lidija Galič z Obrežja, Jožica Pečnik iz Sevnice, Rozana Zalokar z Dobrove, Renata Leskovec z Obrežja in Urška Knez z Raven pri Zdolah. KULTURA Arspekta 2 Sevnica - 8 posavskih umetnikov je na trodnevni likovni koloniji ustvarjalo na temo “akt”. Do 22.septembra so njihova dela na ogled v galeriji na sevniškem gradu. Foto: Ljubo Motore Nena Bedek, Janja Flisek-Balog, Alojz Konec, Martina Ko-ritnik-Fajt, Rudi Stopar, Jerca Šantej, Vladimira Stoviček in Peter Vene so ikonografijo človeškega telesa predstavili vsak v svojem značilnem slogu, zato gledalec izgubi občutek o skupnem motivu. Ostane le občudovanje! B.D. Lolita na rajhenburškem gradu Brestanica - HiEnergy Turbo Porno Funk Jazz Etno Overdrive Crossover Rock Band ali drugače povedano skupina Lolita je nastala pred 14 leti v Ljubljani. Njena glasba temelji na karakterističnem pristopu do različnih glasbenih pristopov in zvrsti. Vsak član ima pri tem svojo vlogo. Lolita so Primož Simončič, Marjan Stanič in Iztok Vidmar. Lolita sodeluje v številnih gledaliških in plesnih predstavah (Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana - Iztok Kovač, Ljudsko gledališče Celje idr.) ter na mnogih glasbenih festivalih doma in v tujini. Nepozabni večer so ob podpori kulturnega ministrstva in v organizacija Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško pričarali na gradu Rajhenburg. S.V. Ta veseli dan... Jurklošter - Odbor za etno dejavnost Možnar iz Laškega, ki pod okriljem Zveze kulturnih društev skrbi za ohranjanje starih običajev, je na dvorišču nekdanje kartuzije pripravil “ohcet po stari šegi”. Na pravi kulturni predstavi je sodelovalo 140 nastopajočih iz različnih slovenskih društev. Prikazali so vse “ohcetne slike” - od vasovanja do “kobilčvanja”, ko na prvi “ohcetni” večer pridejo fantje iz nevestine vasi zapet za “krancelj” pod okno ta velike hiše. “Krancle in žingrle” pa je naredilo vaško sosedstvo v prikazu Kulturnega društva Jurklošter, ki gaje v objektiv ujela Jolanda Sojč. B.D. napovedi 6. september Sevnica - odprtje slikarske razstave akademske slikarke Darinke Pavletič - Lorenčak, ob 20.uri, galerija Ana 7. september Olimje - promocija prve skladbe Aqualuna Amadeje Plevel in Luke Vodlana, ob 18.30, Terme Olimia Sevnica - gledališka predstava Lada Kaštelana - Alkestida, ob 20.uri, grad 9. september Krško - koncert Posavskega okteta in Solzic, ob 18.uri, grad Rajhenburg 13. september Krško - odprtje razstave lutk “Angeli” Silvana Omerzu, ob 19.uri, galerija Krško Darovalci knjig za Slovenski dom KPD Bazovica Reka še dobrodošli Posavje, Reka - Dobrodelna akcija je tudi tokrat naletela na pozitiven odziv. Z darovanjem okoli 550 knjig se je odzvala Knjižnica Brežice, okoli 100 jih je podarila Osnovna šola Brežice, sledita jima še Valvazorjeva knjižnica Krško in Knjižnica Sevnica, razumevanje pa sta pokazali tudi Marija Gašperin in Marija Žnideršič iz Brežic. Knjige v slovenskem jeziku bodo obogatile police knjižnice slovenskih rojakov na Reki. Še vedno jih lahko prinesete na Radio Brežice ali za informacije pokličete številko 031 580 870. Rojakom bomo knjige predali 22. septembra letos. Poudariti je potrebno, da že ime društva - Slovensko kulturno društvo - govori o tem, da je bil že od vsega začetka, 1947. leta, namen njegovih ustanoviteljev organizirati tudi resno delo z najmlajšimi, to je šolo, kjer bi se otroci lahko izobraževali v maternem jeziku in tako še bolj ohranjali vezi z rojstnim krajem svojih staršev. Kmalu po ustanovitvi društva so Slovenci na Reki na seznamu zabeležili kar 200 uka željnih otrok. Predolgi administrativni postopki za odprtje šole pa so pogojevali, da seje večina mladih vrnila v italijanske in hrvaške šole. Najbolj vztrajni so svojo slovensko šolo le dokončali, ki pa je žal delovala le tri leta. Temu je botrovalo pomanjkanje denarja, niso imeli ustreznih kadrov, pojavljale pa so se tudi težave pri prehodu v višje razrede. Tako so otroci govorili slovensko le pri delovanju v sekcijah, na nastopih in v družinskih krogih. Časi pa so se spremenili in terjali svoje. Po osamosvojitvi obeh držav se je spomladi leta 1994 v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport RS v “Bazovici” začel dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Pouk vodi Marija Donadič, obiskuje ga 32 učencev, med njimi so najmlajši, prvošolčki, osnovnošolci, srednješolska mladina in študenti. Knjižnica, obogatena z novim knjižnim gradivom v slovenskem jeziku, bo k ohranjanju maternega jezika, tudi odraslih in starejših, gotovo mnogo doprinesla. N. Jenko S. Mescla- temperamentni profesionalci iz Neaplja Sevnica - V sklopu sevniškega poletja je na gradu nastopila skupina Mescla iz Italije, natančneje iz Neaplja. Gre za svojevrstno skupino profesionalnih glasbenikov, ki je nikoli ne moremo ujeti v istem sestavu. Pred dnevi so se mudili na prvem povojnem koncertu v Peči na Kosovu. Tam je njihova skupina štela okrog 15 članov, na sevniškem gradu jih je bilo šest. Več kot polovica njihove zasedbe s koncerta na Kosovu je ostala tam in po vaseh organizira delavnice. Pa ne le glasbene, temveč se Mescla ukvarja še z drugimi stvarmi. Gre za nekakšno poulično gledališče, v katerem temperamentni Italijani na neposreden način zabavajo publiko. Mescla, kot se je predstavila na gradu, je štela šest profesionalnih glasbenikov, ki igrajo množico instrumentov; od klasičnih, kot so kitara, harmonika, violina in klarinet, pa do bolj eksotičnih tamburinov, dud in piščalk.Vsak od članov Meascle je glasbenik, ki se v Neaplju ukvarja s svojo glasbo - od rocka do klasične glasbe, veže pa jih predvsem njihovo skupno zanimanje za tradicionalno glasbo. Gojijo tudi tradicijo ritmov še iz obdobja tanovljena šele pred dvema leto-pred našim štetjem in jo na odru ma, že žanje uspehe povsod, ka- opremijo z bojnim plesom. mor pride. Predvsem zaradi ne- Skupina Mescla potuje po sve- posrednosti, izvirnosti in značil-tu in spoznava glasbo drugih na- nega italijanskega temperamenta, rodov. Čeprav je bila skupina us- Nada Č. Cvetanovski Neapelski temperament - Mescla Družinska ideja bo dobila svoj epilog Podgračeno - Zamisel Jožeta Budiča-Pepija, da bi v kraju imeli spominsko obeležje, so podprli bratranci in sosedje. Vas Podgračeno, ki spada v KS Jesenice na Dolenjskem in k župniji Čatež, bo na praznik Marijinega rojstva v soboto, 8. septembra, slovesna, ko bo blagoslov kapelice ob 12. uri opravil upokojeni Beograjski nadškof dr. Franc Perko ob somaševanju domačega gospoda Jožeta Packa in drugih duhovnikov. 17. januaija letos je na hribčku, ki je last Vlada Budiča, začela rasti kapelica. Iz idej treh kapelic (lice s Hrastja, zadnji del iz Bušeče vasi in stebriči iz Kamnika) ter lastnih zamisli za streho in stopnišče je nastala kapelica Sv. Mihaela z urejenim tlakovanim okoljem in vodnjakom. 92-centimetrski kip Sv. Mihaela so uvozili iz okolice Rima za 176.000 SIT, prt za 150.000 SIT z napisom “Sv. Mihael, prosi za nas” pa so izvezle nune iz Male Loke pri Domžalah, ki tudi sicer delajo mašniške obleke in prte. Vaščani so za gradnjo vložili preko 3000 delovnih ur, pomagal pa jim je ustvaijalni duh zidaija Ivana Vučajnka Ivča iz Dobove. Poleg lastnega izvajalskega in preko milijonskega denarnega vložka so k financiranju prispevali še nekdanji vaščani-izgnanci za srečno vrnitev iz izgnanstva. Križ je daroval Zvonko Bogovič iz Dolenje vasi, vrata in ograjo Dušan Burja z Jesenic, kapelico pa je poslikal Pavel Pre- danič iz Starega Grada. Električni zvon bo zapel trikrat dnevno, ponoči bo kapelica razsve- Idejo Jožeta Budiča-Pepija, da bi imeli v Podgračenem kapelico, so najprej podprli Vlado in Rajko Budič, Jože Tomše in Janez Franko, nato še Robi Semenič, Marija Zojič in Zofija Tomše. tljena, Sv. Mihael, po izročilu angel nad angeli, z mečem v eni in tehtnico v drugi roki tehta duše za vstop v nebesa. Slovesnost blagoslova bodo popestrili pevci župnije Čatež, PZ Slavček z Velike Doline in godbeniki iz Loč, vaščani Podgračenega pa želijo veselje svojega truda deliti tudi z bližnjimi in daljnimi sosedi. N. Jenko S. Večer šansonov Sevnica - Srdjan Depolo, pevec, skladatelj in književnik z Reke, je pred peščico obiskovalcev v atriju sevniškega gradu v večeru šansonov predstavil Jacqesa Brela. S hrvaškim prevodom besedil je Depolo poslušalcem približal pokojnega kontroverznega francoskega šansonjerja. B.D. In tako smo soncu zmikali žarke za nekaj očarljivega brona. Po skritih kotih in med množico zloženih teles. Na mivki, skalah, toplem kamenju in ožgani travi. Izložbenih oaz preprosto pogosto sploh ne bi smeli tako imenovati. Prej bi si zaslužile naziv smetnjaki, še bolj svinjaki. Nastlani s cigaretnimi ogorki, pločevinkami popitega “pira”, plastenkami, vrečkami čipsa kokic, napolitank, drugih piškotov, oblitih s čokoladnimi in ostalimi prelivi, ki so se kot za hec lepili na podplate in dvigali želodce. Kot zanemarjeni ostanki pregretih solat in sadja ter druge prehranjevalne navlake, s katero smo polnili lastne “kante" za prežretje. Okoli tega so svoj raj in radost odkrile še ose in rejene zelene muhe, ki jih tudi sicer to poletje ni nikjer manjkalo. Da cesarjevih prostorov, nastlanih z ženskimi vložki in drugimi človeškimi odpadki, ki so nemalokrat služili še za slikarske čarovnije, niti ne omenjam. In to je druga plat poletne razglednice dolgega, sušnega poletja pod Alpami in še kilometre čez Sotlo in Kolpo. Najbrž bi razglednico “zabunkaia”, če ne bi bila King-Kong debelogledim, ko sem svoj cigaretni ogorek zavila v papir in ga dala v vrečko. Domišljija pa taka! Po vseh človeških čudežih še preživljajočega poletja sem si po čudežu nenadejano nek dan ogledala film filmov enega slovenskih programov. Italijanskega Živjenje je lepo. Nepozabno zgodbo iz fašističnih časov, ko Guido (najboljši igralec Roberto Benigni), osrednji lik zgodbe, v vsej okrutnosti fašizma uporabi vso ljubezen, neverjetno domišljijo in svoj neutrudljivi duh, da bi rešil svoje ljubljene in sebe. Z ogledom prideš do spoznanja, ki spremeni življenje. Ampak, tu smo nekateri že malo za časom, saj je bil film leta 1999 najbolj gledan v slovenskih kinematografih. In ni rečeno, da ste ga gledali. HTV pa je, vsaj mene, presenetila s predvajanjem dveh intervjujev, ki jih je nevsiljivo in suvereno vodt-la Brigitte Nielsen. Ponudila je prijema vpogleda v življenji Erosa Ramazzotija in Luciana Pavarottija. Pri slednjem je umestila dobro sodelovanje treh tenorjev, torej še Placida Dominga in Joseja Carrera-sa. O, sole mio, Non ti scordar di me in Toma a Sorrento. Lahko bi bilo kar vabilo: “o, sonce moje, ne pozabi me, vrni se v Sorrento!” Kjer ne cvilijo avtomobilske gume drvečih pločevin z glasnim bum, bum iz avtoradiev, ne tulijo sirene rešilcev in ne zavijajo gasilci, kjer ni sijočih muh in mladih muh-cev, pajkov, klopov in drugih živalskih in človeških golazni, ko so slednje temelj za še več iztrebkov. “A la nam vera”, nekateri smo to preživeli pokončno z okusom po “nagravž-nem”. Pa poletni nomadizem gor ali dol. Prosim lepo: veliko neizmerljive domišljije in rožnata očala na nos! In bo “življenje je lepo!” Natja zanimivost Življenja široka cesta Sevnica - Doma narejena kočija, tri mule, trije psi, goska, “čirikoši” in tisoči prevoženih kilometrov po evropskih cestah - to je način življenja, ki ga živi sodobna nomadska družina iz francoskih Pirenejev Arnold, Vanda ter njun mali sinček Joseph. Bradati Arnold iz Francije je pred petimi leti sklenil, da ga življenje ne bo utirilo v vsakdanje kolesnice; ne bo za majhen denar delal v tovarni in preklinjal šefa, ne bo po končanem delavniku tekel v trgovino in domov, ampak bo živel svoj način življenja. Hotel je biti svoboden. Kupil si je dve muli in se pred petimi leti Prvič podal peš po Evropi.Vmes Seje- tako na cesti -naučil mnogih obrti in tudi številnih zvijač, daje preživel. Danes je Arnold - lahko bi rekli - gospod. Sam si je izdelal čudovito kočijo, v kateri prevaža vse svoje premoženje, saj nima ne hiše ne stanovanja. Družbo mu dela prikupna Francozinja Vanda in sedaj tudi že enoletni sinko Joseph. Vse dni v letu, razen pozimi, so na poti po Evropi.Vanda govori francosko, Arnold tudi angleško, tako da se znajdeta na vseh koncih sveta, sta povedala, ko sta pred dnevi - na poti v Italijo -prečkala sevniško občino. Podnevi potujeta in če je pripeka premočna, po-čijeta v kakšni senci, pripravita kaj za pod zob in napaseta tri mule, ki so v vpregi. Za varnost skrbijo trije psi, za maskoto pa imajo s seboj živo gosko. Kot se je pohvalila Vanda, imajo s seboj tudi “ čirikoši”. Po daljšem posvetu z avtorico besede smo ugotovili, da gre za štiri kokoši. In od česa živi mlada družina? Od svojega dela. Francoski nomadi so tudi trgovci. Arnold nam je hitel razkazovati izdelke, ki jih je naredil sam in jih med potjo prodaja; predpražniki, slamniki, usnjeni pasovi, torbice in denarnice pa opletene košare ter konjski komati so le drobec iz pisane palete njihove ponudbe. Arnold se spozna tudi na konje, pravzaprav na mule, saj z njimi že pet let potuje naokrog, kar štirikrat je bil že tudi v Sloveniji. ”Mule so hvaležne in trpežne živali," pravi Arnold, “le ceste so trde za njihove podplate.” Zato mora včasih na novo obuti svoje živali. Arnold je namreč tudi izvrsten kovač - med potjo kuje konje; ne le svoje, tudi druge, če je potrebno. Ugotavlja, da je pri nas malo kovačev in da bi to lahko bil “ biznis”. Zato se je tudi s takim navdušenjem naučil slovensko besedo kovač. Potujoči francoski nomadi so v Sevnico prišli iz Celja ter nato pot nadaljevali po prometni cesti proti Trebnjemu in naprej za Italijo. Arnold je povedal, daje potovanje dandanes zelo nevarno. Pa ne zaradi nepridipravov in tatov, saj njim nimajo praktično kaj vzeti. Le na cesti so norci, ugotavlja Francoz in dodaja, da je bil naj- nevarnejši del poti ravno na relaciji od Celja do Sevnice. Au revoir et bonne route, Arnold, Vanda et Joseph! ' avtomobilizem Nada Černič Cvetanovski CITROEN BERLINGO 1.6 16V Mod utop Citroenov Berlingo je nastal že leta 1996, v kombinaciji tovornih in potniških potreb prevažanja. Kompromis je vsekakor Uspel in prav pred kratkim doživel še novo motorno možnost, ki ga v kombinaciji z opremo Modutop potiska na sam vrh lupine takih vozil. Preizkušena različica z novim, 1.6 litrskim 16 ventilskim bencinskim motorjem, je najprimernejša za l*ste, ki kljub tovornim potrebam iščejo igriv, vsestranski in poskočen avtomobil. Sodobni nomadi: Arnold, Vanda in Joseph Dom na štirih kolesih . Model Multispace Modutop Prav posebna izpeljanka, saj P°nuja “avionsko” udobje, pred-Vsem zaradi zanimivo urejene n°tranjosti. Oznaka Modutop narnreč pomeni veliko dodatne °Prenie, med katero najdemo s,rešne nosilce, prav tako strešna °kna (ta pa se ya| ne odpirajo) in °nibinacijo podstrešnih pre- 'H na katerih je tudi dodatno Prezračevanje. Možnosti za pes-0 uporabo vozila tako v prostem °t v delovnem času je tako še Več- Modutop pomeni tudi dvoj-nvajo denarne teijatve, ugotov-Notat\V Ura^n' hstini (s°dbi o izvršbi, , ? u ^emu opisuj iz naslova: preživnine kodnine za izgubljeno preživnino pravni nasveti Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin • ’ zaradi smrti tistega, ki jo je dal - odškodnine za škodo zaradi izgube življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oz. izgube delovne zmožnosti. Zavarovanje s predhodno odredbo se v primerih naštetih privili-giranih teijatev lahko dovoli le za tiste zneske, ki bodo zapadli v enem letu. Tudi nevarnosti, da bo sicer uveljavitev teijatev onemogočena ali precej otežena, bo potrebno posebej izkazati, ampak se ta domneva upošteva v vseh tistih situacijah, ko je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izvršbo. Največ tovrstnih primerov v praksi je pri izteijavi zapadlih obrokov zakonite preživnine, ko upnik praviloma skupaj s predlogom za izvršbo vloži še predlog za zavarovanje s predhodno odredbo še neza-padlih bodočih obrokov. Vrste predhodnih odredb Zakon o izvršbi in zavarovanju v členu 260 določa naslednje vrste predhodni odredb: - rubež premičnin; ta rubež opravi po nalogu sodišča izvršitelj. Z rubežem pridobi upnik zastavno pravico na zarubljenih stvareh; - rubež denarne teijatve ali teijatve, da se izročijo stvari; v predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva predhodno odredbo za prepoved banki, da dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplača z dolžnikovega računa denarnega zneska, za katerega je odrejena predhodna odredba. Upnik mora v treh mesecih od dneva, ko mu je bil vročen sklep o rubežu oz. od dneva, ko mu je bila vročena izjava delodajalca dolžnika, predlagati prenos teijatve.Ta sredstva potem banka prenese na poseben račun in s tem upnik pridobi tudi zastavno pravico na teh sredstvih;. - če upnik v tem roku ne predlaga prenosa sredstev, sodišče ustavi izvršbo. - rubež, da se izročijo premične stvari ali nepremičnina; v tem primem upnik pridobi zastavno pravico na premičnih ali nepremičnih stvareh. Rubež teijatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se opravi z vpisom rubeža v zemljiško knjigo. - rubež deleža družbenika v družbi; rubež deleža družbenika v družbi opravi sodišče s sklepom, s katerim družbeniku prepove razpolagati z njegovim deležem. Sklep vroči sodišče družbeniku in družbi. Z rubežem deleža družbenika v družbi pridobi upnik na njem zastavno pravico. Sodišče odredi vpis zastavne pravice na deležu družbenika v sodni register. S tem pridobi upnik pravico biti poplačan iz zarubljenega deleža v družbi tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi delež. Čas trajanja predhodne odredbe Čas trajanja predhodne odredbe se lahko odredi z določenim datumom ( npr. do določenega dne), ah pa opisno z označitvijo dogodka, ko predhodna odredba preneha (npr. ko je potekel rok za prostovoljno izpolnitev teijatve in je sodba postala izvršljiva. Kadar poteče čas, do katerega velja predhodna odredba, lahko upnik, če odločba še ni izvršljiva, predlaga podaljšanje predhodne odredbe. Sodišče bo predlogu ugodilo pod pogojem, da se niso spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana. Prenehanje predhodne odredbe lahko predlaga dolžnik, lahko pa sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja. Sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana začasna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Na dolžnikov predlog sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja če: - dolžnik pri sodišču položi znesek, ki ustreza zavarovani teijatvi z obrestmi in stroški; - dolžnik izkaže za veijetno, daje bila teijatev v času zavarovanja teijatve z predhodno odredbo že plačana ali dovolj zavarovana; - je pravnomočno ugotovljeno, da teijatev ni nastala, ali da je prenehala; - so pogoji za izvršbo izpolnjeni, preden poteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, pa upnik v petnajstih dneh od izpolnitve pogojev ne predlaga izvršbe. Predhodne odredbe imajo torej zelo določno označbo v zakonu o izvršbi in zavarovanju in se z njimi lahko uspešno zavarujejo teijatve tistih dolžnikov, ki bi izkoristili vse možnosti, da bi se še pred zapadlostjo obveznosti izognili plačilu svojih dolgov. Seveda pa je potrebno kar nekaj pravnega znanja, da se izvršba s predlogom za predhodno odredbo tudi prav napiše in da se vse dogaja po zakonsko predpisanem postopku, za kar daje največjo garancijo notar ali odvetnik. Za izdajo sklepa o predhodni oz. začasni odredbi skladno z ZIZ so praviloma stvarno pristojni izvršilni oddelki okrajnih sodišč, njihova krajevna pristojnost pa se presoja glede na varstvo predhodne oz. začasne odredbe. Pri nepremičninah je pristojno okrajno sodišče, kjer nepremičnina leži, pri premičninah pa po prebivališču oz. sedežu dolžnika. Ce je bila vložena tožba za izdajo predhodne oz. začasne odredbe, ne odloča o tem izvršilno sodišče temveč redno sodišče, ki je pristojno za rešitev spora. RAZVEDRILO Piš str; Sava Glas, 5.9-2001 Oven Nič ni izgubljeno, Venera vas prepričuje v nasprotno. Dobili boste dokaz, da nekdo še vedno računa na vas. Zapostavljate prijatelja in zamisel o skupnem delu. Pokažite, da vam ni vseeno! Bik V dvoje ni vedno lepše, če še niste prepričani, ali sta na istih valovnih dolžinah. Novica o nekdanjem sodelavcu ali partnerju vas pušča brez besed. Vseeno ste uspešnejši. Dvojčka Ste polni razumevanja za prijatelje, partner se zaradi tega že pritožuje. Pazite, da ne boste zapravili še enega vikenda. Delo; premaknili se boste naprej, toda zelo počasi in le neznatno. Rak Preglejte dokumentacijo, račune, opravljene naloge. Kaže dodati še nekaj pomembnih podatkov, ugotoviti, kako naprej glede datumov in rokov. Srčne novosti glede leva, ribe, strelca Naučite se nekaj od osebe, ki je sicer drugačna od vas. Nekaj opazk na vaš račun (služba, študij) sprejmite kot razliko v mnenjih. Prijateljica bo še enkrat odigrala pomembno vlogo, hvaležni ji boste. Devica Ne obnašajte se kot nekdo, ki ne ve, kam se obrniti. Zbegani boste glede odnosa med partnetjem in vašimi bližnjimi (prijatelji, sorodniki). Odločajte se po nedeljskem srečanju (izletu). Tehtnica Preden preidete na naslednjo točko v vašem umiku, vendarle premislite o vseh, ki ste jih preskočili. Vaše misli bodo pri nekomu, kije odprt za še en poskus. Počasi, izteklo se bo bolje od predvidenega V' Škorpijon Končno se boste dogovorili z osebo, ki jo pogrešate. Čustva so obojestransko močna. Na delu so izpostavljeni oni, ki vas spravljajo iz tira. Najbolje bo počakati do konca njihove predstave. Strelec Ne izgubljajte časa z vračanjem v preteklost. Iskani boste, ulovili boste tudi nekaj zainteresiranih pogledov nasprotnega spola. Znanec se bo znašel v situaciji, ki ste jo vi nedavno prestali. Kozorog Ne bo dovolj le opravičiti se, draga oseba zahteva dejanja. Že od ponedeljka priložnost, da bi vse skupaj odrinila na stranski tir. Resno povabilo na neki družaben dogodek. Vodnar Ukvaijali se boste predvsem s financami, računi. Posvetite se tudi zopet aktualnemu stanovanjskemu vprašanju. Vrača se nekdo, ki bo zahteval svoj delež ali pa vsaj jasen odgovor. Ribi V vaša čustva se bo pretihotapilo kar nekaj zanimivih oseb. Pravzaprav gre za željo, da bi doživeli nekaj novega. Zanimiva zgodba s koncem, ki bo drugačen od tistega v vaši domišljiji. moda Ta trenutek nas res najbolj zanima jesensko - zimska kolekcija 2001/2. Kaj bomo nosile, katere barve, katere materiale, kakšni bodo kroji. Trenutno se sicer v glavnih modnih mestih že odvijajo modne revije za pomlad-poletje 2002, toda zaenkrat se končuje šele leto 2001. Če povzamemo jesen-zimo velikih modnih mest, nam najbližjega Milana, zanimivega New Yorka, ekstravagantnega Pariza in Londona, pa tudi Duesseldorf (Nemčija) počasi postaja eden izmed njih, pridemo do naslednjih zanimivosti. Ženske bodo vse v enem. Elegantne, privlačne, erotične, športne, v središču pozornosti. S prihajajočo modo bodo izsevale samozavest, lepoto in hkrati inteligenco, moč ter še nekatere druge karakteristike. Če se poglobimo v barve, je tokrat pomembno, da barv ne bomo več mešali med sabo, kakor je bilo do zdaj, temveč morajo biti skladne in morajo pristajati druga k drugi. Veliko je črnine, modre, bele, vse vrste odtenkov rjave ter beige, pa tudi kaka oranžna. Seveda tudi ostale, toda omenjene so bile najpogostejše. Barve morajo biti čiste, kar pomeni, da naj bo del oblačila ene barve. Vzorcev ne bo veliko. Če pa bodo, bodo nežni in samo na enem delu oblačila, ali bolj na oblekah. In katere kose oblačil morate imeti? “Miniko”, ki se bodo zelo veliko nosile pod plaščem k škornjem ali gležnaijem. Seveda ostajajo modema krila do kolen, ki so lahko ozka, pa tudi v obliki črke A, tako da krilo kar plava po ženski. Zelo veliko se bodo nosili kostimi, ne tisti strogi, zato so se vrnile tudi bluze. Bluze ki bodo izkazovale nežnost ženske. Seveda pa tudi ozki puliji, ki imajo to prednost, da žensko naredijo predvsem skrivnostno in hkrati zelo “seksi”. Ker hlače tudi niso brez svojih dobrih lastnosti, bodo tudi “in”. Hlačni kostim, hlače v obliki cigarete, hlače, ki so zgoraj ozke in spodaj na zvonec, ali pa tudi velike hlače, ki padajo od zgoraj navzdol. Ne pozabite, da bodo plašči pika na i. Plašči do kolen, ozki ali v obliki črke A. Tudi dolgi seveda. Plašči so lahko iz usnja, jeansa, krzna. Pod plašči se bodo nosile “minike” ali krila do kolen. H krilu lahko oblečete puli in k hlačam bluzo. Kakorkoli boste kombinirale, izgledate lahko fantastično. Lea Šinko Štraus Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE, SAVAGLAS in MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo: 1 .nagrada - knjižna nagrada Frida Kalšek, Zidani Most 5, 1432 Zidani Most 2.nagrada - zgoščenka Maja Zijal, Slovenska vas 41, 8261 Jesenice Dolenjskem 3.nagrada - družabna igra “Človek ne jezi se” Jožica Krivec, Marof 39, 8250 Brežice Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: SATAN, ANODA, MANAT, ATAKA, IRO, AL, ZELENI VAL, LK, EPIFORA, IKEA, LUTERAN, JA, EL, ZIDAR, LIJ, NOS, CA, ATIKA, IN-OUE, EKONOM, KELT, OKARINA, ASA, MARINER. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 14.9.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! PETKOVE UGANKE ODPRTO OGNJIŠČE VRSTA MESNE JUHE MESEC. SATELIT MATE MATIČNI IZRAZ ZORAN UBAVIČ SLOV. IGRALKA (Mežonj PEVEC Plestenjak nemški' FILOZOF (Georg) DEL LJUBLJANE 10 ARABSKI PESNIK A U N V A MEDENA ROSA BEOTUEC STAR SLOVAN PREBI- VALEC IRAKA 11 PIJAČA PRED . JEDJO ANALI NATRIJ TATVINA SMUČARKA (Nataša) PLASTIČNA SNOV 'IZOLATOR RIMSKI NARAVO- SLOVEC ZNAMKA OBLAČIL ZOFA SESTAVIL BOJAN MACUR UMETNOSTNI SLOG OD 17-14 sr. PRIJETEN, VONJ CESTNA OVIRA, ZAPORA ■PEŠČENA JAMA SLOV. BALONAR (Milan) GOVORNIK BOG RIM V ŠIMTOIŽ. ALPINIST (Franci) RADIO BREŽICE ŽUŽELKA, KI PIČI CHATEAU. ROMAN ERIK TUL BARVA IGRALNIH KART EDEN OD ČUTOV KARL ACHARD PRITRDILNI IGA 3 TOMAŽ BUKOVEC MAMA TOVARNA V MARIBORU STARO IME ZA OVCO RADIO BREŽICE Fotokopij ne upoštevamo! 2 3 1 4 5 6 7 8 9 6 3 2 10 11 8 Zanimivosti: MP3 V tokratni številki nič posebno resnega, govorili bomo o glasbenemu formatu, imenovanem MP3, ki je želo revolucionarno spremenil poslušanje glasbe, predvsem s pomočjo računalnika. Verjetno vsi poznate običajne CD glasbene plošče (ali po slovensko zgoščenke), katere lahko predvajamo v glasbenih stolpih, avtoradiih, na računalnikih in še kje. Vsakodnevno pa srečujem kar precej ljudi, ki niso še nikoli slišali, kaj pomeni MP3 zvočni zapis. Ta članek je namenjen njim. Glasbo poslušamo v avtomobilu, doma, na delovnem mestu, skratka kjerkoli. Če želimo poslušati glasbo po svojem okusu, nas veijetno spremlja kar precej zajeten kupček CD-plošč, ki jih je poleg tega potrebno kar naprej menjati (čisto po resnici povedano, ima danes skoraj vsak spodoben glasbeni stolp prostora vsaj za 3 plošče). Na običajno CD-ploščo lahko zapišemo do 74 minut glasbe ali pa 650 MB računalniških podatkov. Večina izvirno posnetih plošč pa ne vsebuje celih 74 minut glasbe, am- pak precej manj. Mimogrede je potrebno še omeniti, da običajne ČD enote v glasbenih napravah, računalnikih ali kje drugje, zmorejo glasbo ali podatke samo prebrati, kar pomeni, da na CD-ploščo ne moremo nič več zapisati ali karkoli pobrisati. Če želimo izdelati svoj lasten CD, potem za to opravilo potrebujemo posebne CD-enote, tako imenovane zapisovalnike CD-plošč. Kratica MP3 se precej čudno sliši, če malo poenostavimo, je MP3 poseben format zapisa glasbe, ki omogoča, da skladba zavzame na pomnilniškem mediju, lahko je to ČD-plošča ali kaj drugega, tudi do 10-krat manj prostora kot običajno. Stiskanje glasbe omogočajo posebni računalniški algoritmi, ki poskrbijo, da se kljub zelo velikemu razmerju stiskanja ohrani kakovost zvočnega zapisa. Kar na hitro je možno izračunati, da lahko na običajno CD-ploščo zapišemo - posnamemo tudi več kot 10 ur glasbe. Če si sedaj zamislimo -10 ur res samo izbrane glasbe na samo 1 plošči. MP3 oblika zapisa je tudi zelo primerna za prenos glasbe z interneta, saj je posamezna skladba velika povprečno od 3-5 MB. S pomočjo npr. ISDN internetne povezave lahko takšno skladbo prenesemo na svoj računalnik v samo 10 minutah. Seveda pa je potrebno pri tem početju paziti na avtorske pravice, kar pa je že drugo vprašanje. Za poslušanje MP3 zvočnih zapisov ne bo zadostoval navaden glasbeni stolp, ampak bo običajno potreben kar računalnik in posebna programska oprema. Najbolj znan in popularen program za poslušanje MP3 skladb je WinAmp. Lahko pa se takšna glasba posluša tudi z drugimi programi, kot so npr. MusicMatch Jukebox, Microsoft Windows Media Player in podobno. Prednost MP3 zapisa je tudi v tem, da lahko glasbo hranimo na trdem disku, za poslušanje pa v računalnik ni potrebno vstaviti CD plošče. Večinoma nam vsi ti programi omogočajo tudi pretvorbo običajnih zvočnih zapisov (WAV) v MP3 format in obratno. Seveda pa ni nujno potreben računalnik za poslušanje MP3 skladb. Danes je na trgu že kar nekaj naprav, ki nam omogočajo poslušanje takšne glasbe. Najbolj popularne so naprave, ki so podobne običajnim walkmanom, kamor lahko shranimo določeno količino skladb. Slabost teh predvajalnikov je v tem, da jih ima večina svoj poseben pomnilniški medij, ki je občutno manjši od CD-plošče, da pa “napolnimo" ta medij, zopet potrebujemo računalnik. Obstajajo pa tudi predvajalniki, v katere lahko vstavimo običajne CD-plošče-Ti predvajalniki pa so zaradi tega precej dražji. Glasbeni navdušenci, ki bi želeli poslušati MP3 format tudi v avtomobilu, si lahko že kar nekaj časa omislijo avtoradio, ki zmore predvajati MP3 zapis. Eden prvih, ki se je pojavil na slovenskem trguje bil avtoradio podjetja Aivva, cena pa je kar precej visoka, saj stane kar precej preko 100.000 SIT. Ampak poskrbljeno je za skoraj vse poslušalce glasbe, kar pa je tudi najbolj pomembno. A šte se že kdaj vprašali, kakšen zvočni format vrti vaša najljubša radijska postaja - Branko Lavrenčic Biti John Malkovich ( Being John Malkovich) Zvrst: komedija Dolžina: 112 minut Craig Schvvartz (John Cusack) je nadaijeni lutkar z ulice, ki se komaj preživlja iz dneva v dan. Kljub nespornemu talentu in duhovitosti pa prihaja domov praznih žepov. Njegova dolgoletna žena Lotte (Cameron Diaz) dela v trgovini z malimi živalmi in nosi domov delo. Dobesedno. Njun zakon je brez denaija, brez strasti in brez izhoda. Ker Craigu ne preostane druge- ga, se zaposli kot kartotekar pri Les-teiCorpu, majhnem podjetju v 7. in pol nadstropju v manhattnski poslovni stavbi. Kmalu se znajde pri lepi in skrivnostni sodelavki Maxine Lund (Catherine Keener) in ta mu takoj zmeša pamet. Craig v njej vidi žensko, ki komaj čaka, daje... ljubljena. Seveda pa se Maxine s tem ne strinja. Niti slučajno. Craig se užaljen vrne v pisarno vlagat kartoteke. Pri tem mu pade ena iz rok in ravno za omaro. Seveda jo mora umakniti in pri tem najde skrivnosten prehod. Previdno zleze v prašno odprtino in kar naenkrat ga posrka v temen in vlažen tunel. Nato pa... svetloba. Brez kakršnekoli smiselne povezave ali urejenosti, brez “čejev”, “inov” ali “toda”. Craig je namreč odkril portal v notranjost enkratne dogodivščine, ki se imenuje John Malkovich. Kar seveda nima nobene logike, nobenih mej in definitivno ne gre za nobeno potegavščino. In to je šele začetek.. Biti John Malkovich je nekoliko nenavadna črna komedija, ki bo razveselila predvsem ljubitelje filmskih izdelkov, ki se na eni strani zgledujejo po neodvisnem filmu tipa Woody Allen, na drugi strani pa ostajajo v varnem pristanu hollywoodskih okviijev. Film pa se loteva tudi zanimivega vprašanja, kako daleč sežejo meje virtualnega sveta? Poleg legendarnega Johna Malk°" vicha, zapeljive Catherine Keener i*1 vsestransko nadaijenega Johna Cu' saka, boste v filmu s Cameron D^j2 obudili spomine na čase, ko smo bu “Nori na Mary”. BEING JOHN MALKOVICH)e bil tudi med lanskoletnimi nornif1 ranči za oskaija: za režiseija, za vimi scenarij in za stransko igra** (Catherine Keener). Bojan Lesko^ v Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan IZ ŠKRATOVE SKRINJICE stran 13 Sava Glas, 59-2001 £;• Adijo počitnice, pozdravljena šola! Počitnice so se iztekle. Bile so dolge, vroče, prijetne, za marsikoga nepozabne. Sklepala so se nova poznanstva, nova prijateljstva, morda tudi nove...no, saj veste kaj. Zdaj pa je tega lepega dolgega, vročega razkošja konec. Kajti vsega lepega je enkrat konec. Zakorakali smo v novo šolsko leto. Nekateri otroci so, bolj ko se je iztekal mesec avgust, vse bolj nestrpno čakali prvi šolski dan. Želeli so svoja doživetja deliti s prijatelji, sošolci, tudi z učitelji in učiteljicami. Se posebno nestrpno so začetek pouka čakali tisti malčki, ki so si šolske torbice oprtali prvič. Postali so prvošolčki, nanje pa bomo v teh dneh in v novem šolskem letu še posebno pozorni. No, in kakšno je bilo na prvi šolski dan vzdušje? To nam bodo povedale fotografije. Bili smo v vseh treh posavskih občinah in zabeležili razpoloženje in utrip prvega šolskega dne. OŠ Velika Dolina je zakorakala v novo poglavje šolanja. Enajst Torta se mora okrasiti tudi s svečkami, to so storili učenci sami. Vseh In takole je bilo v čisto “navadnem" 1. razredu na OŠ Velika Doli- malčkov 1.razreda devetletke je pozorno prisluhnilo svoji učiteljici, enajst. Potem se svečke prižgejo in nato še upihnejo. Za srečo. na. Petnajst učencev osemletke si bo reklo sošolec-sošolka. Ob osmi uri zjutraj se je pred OŠ Brežice trlo učencev. Kar težko so pričakali prvi dan novega šolskega Šolarje in starše je na ploščadi pred šolo pozdravil tudi ravnatelj OŠ Leskovec Anton Bizjak in jim leta, prijateljev dolgo niso videli. zaželel, da bi pridobljeno znanje koristno uporabljali vse življenje. ^ 2. razredu je vse drugače kot leto prej. Dobovški učenci so skupaj s svojo razredničarko ogledovali, kakšni so letošnji učbeniki. Prvošolcem v Leskovcu so na prvi šolski dan nadvse lep sprejem pripravili učenci, ki bodo v letošnjem šolskem letu obiskovali 2. razred. Z razposajenim mahanjem romski šolarji, ki obiskujejo OŠ Leskovec, kažejo veselje ob ponovnem pričetku pouka. y ajl šolarji iz VVZ Najdihojca Dobova se imenujejo Čebelice. Veseli Učiteljica L b razreda OŠ Savo Kladnik Sevnica z zajčki in malce Tako starši kot tudi učenci so pozorno prisluhnili razredničarki, kaj bodo di našega obiska in prijazno so se odzvali povabilu za fotografiranje, treme pričakuje novo generacijo prvošolčkov. v šoli potrebovali. Prvošolci so od zdaj prepoznavni z rumeno rutico. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Vrstne hiše MARLES: - bruto površina 134,20 m2 - stanovanjska površina 107,60 m2 že od 10.990.000,00 SIT Ponudba obsega: - komunalno opremljeno zemljišče - hiša MARLES v sistemu SAD ("Sam dokončaj") - krovsko kleparska dela Na vrednost, ki jo poravnate v roku sedmih dni po podpisu pogodbe vam nudimo 2% popusta. Ponudbena cena ne zajema davka na dodano vrednost v skladu z veljavno zakonodajo. Ponudba velja do 31. 12. 2001 oziroma do prodaje objektov. Zahtevajte dodatne informacije: MARLES HIŠE MARIBOR d.o.o. Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš Vodja projekta: ga. Anica Artiček Telefon: 02/429-46-50 Telefax: 02/429-46-40 e-mail: anica.articek@marles-hise.si http://www.marles-hise.si/ LJUDSKA UNIVERZA ^1^ KRŠKO ------------------------ učimo se za življenje — Skupaj z matičnimi šolami Vas vabijo k vpisu v naslednje programe za pridobitev izobrazbe: osnovna šola za odrasle trgovec kuhar natakar bolničar voznik ekonomski tehnik gostinski tehnik vzgojitelj predšolskih otrok v Višjo strokovno šolo za gostinstvo Maribor v Visoko poslovno šolo EF Ljubljana, 1. in 3. letnik Rok za zbiranje prijav: 15. september 2001 Informacije in prijave: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, 8270 Krško, Tel: 07/ 48 81 160 in 07/48 81 170, e-pošta: ljudska.univerza.krško@siol.net, spletne strani: www.lukrsko.si . Obiščite obnovljene salone ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem Zajamčeno naj nižje cene pohištva v Evropi Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 Ste na razpotju In iščete nove izzive? JiPAP VIPAP VIDIM KRŠKO Želite svojo vizijo udejanjiti v podjetju z gostinsko dejavnostjo? Si morda preprosto želite spremembe? Če je Vaš odgovor na vsaj eno zgornje vprašanje pritrdilen, Vam ponujamo rešitev. Iščemo namreč podjetno osebo za mesto direktorja v gostinskem podjetju VIPREH d.o.o. Dopuščamo možnost sovlaganja in nadaljnjega razvoja partnerskega odnosa z matičnim podjetjem VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. In kaj zahtevamo? m Podjetje VIPREH d.o.o. naj še naprej ostane ponudnik gostinskih storitev v matičnem podjetju (malice, kosila, delikatesni proizvodi in pijača), seveda pa ne nasprotujemo morebitni širitvi ponudbe in storitev. Od kandidata/-ke pričakujemo pripravo poslovnega načrta (najkasneje do 3I.I0.200I) in predstavitev nadaljnjega razvoja podjetja VIPREH d.o.o. Vse zainteresirane vabimo, da pokličete v kadrovski sektor podjetja VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. (07 48 I I 131) in se dogovorite za sestanek, na katerem boste dobili vsa dodatna pojasnila. Na pri, Pri kv; Se tur Pr 2d Kamnoseštvo ■TV- ■ . CKŽ«5, KRŠK« IAKŠA TEL.i 07/41)0 59 0® ______FAX: 07/400 50 I® — NAGROBNIKI OKENSKE POLICE STOPNICE IN TLAKI ' ',sv ^/ 'ii NITA GALANTERIJA r CL -5 O CL CL o > CL OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Na podlagi 7. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 91/00 in 102/00), Odloka o priznanjih Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 33/95) in Pravilnika o podeljevanju priznanj Občine Sevnica (št. 90200-0002/95) objavlja Odbor za priznanja pri Občinskem svetu Občine Sevnica RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA DOBITNIKE PRIZNANJ OBČINE SEVNICA ZA LETO 2001 1. člen Priznanje občine Sevnica so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Sevnica na gospodarskem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem, znanstvenem, telesnokul-turnem in drugih področjih. 2. člen Priznanja so lahko podeljena občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam. 3. člen Priznanja občine Sevnica, razvrščena po velikosti od najvišjega do najnižjega, so: • častni občan občine Sevnica, * grb občine Sevnica, ' priznanje Dušana Kvedra Tomaža, ' medalja Dušana Kvedra Tomaža. 4. člen Vsako leto je lahko podeljen en grb občine Sevnica in tri priznanja Dušana Kvedra Tomaža. 5. člen Predlog za podelitev priznanja lahko podajo občani, podjetja, zavodi, društva, združenja in druge organizacije. 0 podelitvi.priznanja s sklepom odloči občinski svet na predlog odbora za priznanja. Priznanja podeljuje župan občine Sevnica praviloma ob občinskem prazniku. 6. člen Pisni predlogi za kandidate dobitnikov priznanj morajo vsebovati natančne osnovne podatke 0 predlaganem kandidatu. V predlogu mora biti razvidno, za katero vrsto priznanja je kandidat predlagan. Predlagatelj mora predlog podrobno obrazložiti oziroma utemeljiti in navesti podatke tudi o tem, ali je kandidat že prejel katero izmed priznanj in kdaj. knjižnica brežice mali oglasi Novosti Slikanica Tinko Polovinko govori o dečku, ki napravi vse na pol. Mavrična ribica bo otroke v slikanici Mavrične ribice ni več strah poučila o strahu in o tem, da smo zaradi njega bolj previdni. Daj mi poljubček je slikanica o psičku Šnukiju, ki v svetlem jutru, ko vsi njegovi še trdno spijo, zbira poljubčke živali, ki jih sreča. Pravljica prinaša sporočilo o pomenu družine in toplega objema staršev. Ob slikanici Mala Indijančica Plešoči list se bodo najmlajši naučili opazovati svet okoli sebe. Prvi vodnik za pustolovce uči, kako se obnašati v naravi, kako opazovati življenje v naravi in svetuje, kako se opremiti na pohod, kaj obleči in kaj vzeti na pot. Otroci bodo izvedeli tudi, kaj je pomembno pri postavljanju šotora, kako se znajti na zemljevidu, kako uporabljati kompas in kaj narediti, če se izgubimo. V knjigi Lepo je biti milijonarje skoraj 1000 vprašanj, ki so jih uporabili na izborih tekmovalcev za kviz Lepo je biti milijonar. Sai Baba v knjigi Sai Baba govori zahodu razodeva brezčasne resnice o partnerstvu, terapiji, prehrani, religiji, duhovnosti, karmi in reinkarnaciji. Moške stvari, ženske stvari je knjiga o življenju v družbi, kjer je življenje podrejeno zakonom narave in mita. Po ngarinjonskem izročilu so poglavja predstavljena kot zgodbe in sledijo aboridžinskim dečkom in deklicam od rojstva do smrti. Knjiga Zdravljenje žalosti razkriva, kako lahko žalost zaradi izgube poživi vaše življenje in ga preoblikuje v izredne priložnosti za rast. Zgodbe v knjigi vam bodo pomagale sprejeti izgube, ki jih doživljate kot odskočne deske na duhovnem potovanju vaše duše. Ženski zdravstveni vodnik pojasnjuje, kako skrbeti za zdravje in dobro počutje s pomočjo uravnotežene prehrane in v sožitju z naravo. V branje vam ponujamo izletniški vodnik Naravne znamenitosti Slovenije, v katerem avtor Vladimir Habjan opiše 60 izletov oz. znamenitosti po vsej Sloveniji. Tokrat vam bomo predstavili referenčno zbirko, ki jo sestavljajo enciklopedije, leksikoni, slovarji, bibliografije, atlasi, vodniki, adresarji, koledarji, itd. Referenčno gradivo omogoča hiter dostop do osnovnih podatkov, ki služijo kot osnova za nadaljnjo nadgrajevanje znanja. Gradivo iz priročne zbirke, kot smo referenčno zbirko poimenovali v Knjižnici Brežice, si uporabniki lahko izposodijo samo v čitalnici. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.nm.sik.si/ www____sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/) in v rubri- ki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo objavljena v programu Radia Brežice 7. septembra ob 9.30. Sabina Strmecki Prodam Daewoo Lanos Ratio 1,5, 63 kw, letnik avgust 2000, s prevoženimi 26.000 km, s štirimi vrati, klimo, zračno blazino, centralnim zaklepanjem, servo volanom in avtoradiem. Avto je kovinske barve in od prve lastnice, registriran pa je do avgusta 2002. Cena 1.370.000 SIT. Pokličite 07-49-01-550. Prodam trisobno stanovanje, 80 m2, v prvem nadstropju, z garažo, v bloku na Cesti 4. julija v Krškem. Pokličite 07-49-26-189 ali 041-266-416. Prodam obnovljeno enosobno pritlično stanovanje v Brežicah, velikosti 41,5 m2. Cena 1.300 DEM/m2. Pokličite 041-433-397. Oddam v najem opremljeno dvosobno stanovanje v Krškem. Cena po dogovoru. Pokličite 031-807-855. Kupim ali vzamem v najem garažo za osebno vozilo v Brežicah, po možnosti v bližini Marketa. Pokličite 49-63-195. Prodam gradbeno parcelo v Dolenji vasi in stanovanjsko hišo na Sremiču. Pokličite 031-277-045. 7. člen 1 Predloge pošljite na naslov: OBČINA SEVNICA Odbor za priznanja Olavni trg 19 a 8290 SEVNICA Predloge za dobitnike priznanj lahko sprejemajo do 30. septembra 2001. Odbor za priznanja r' NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS in priimek __________________________________ ^°djetje(naziv in naslov) ______. v uavcna številka podjetja ______________________ \ *Z; avezanec za DDV Kraj Klica -tetum Poštna št. Telefon _ Podpis _ tevilo izvodov \ ar°čnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Nočnina velja do pisnega preklica. [ TEIEVIZUA NOVO MESTO 1 lifIŠall s Trdinovega vrha A | na kanalu *T I * Telefon: 07 39.10 - 860 < • Faks: 07 ,W0 ■ 870^®: ■p c-rnail: uredniki® tv-nm.si nadaljevanje s 4. strani “Ko bom velik, bom carinik na Sotli” Čeprav meje velikokrat pri tovrstnih razgovorih imelo, da bi prijateljem, ki sem jim zaupal, namignil, da se pripravljamo tudi na najhujše in da so za to storjeni tudi nekateri konkretni koraki, sem molčal kot grob. V takih situacijah človek spozna, da ima varovanje tovrstnih skrivnosti svojevrsten čar, hkrati pa je tudi precejšen psihični napor. Bolj ko seje bližal junij 1991, bolj se je stopnjevala tudi napetost. Teritorialna obramba je stopnjevala pripravljenost, ravno tako tudi enote milice. Mobilizacija je bila iz dneva v dan večja in prišel je dan, ko se je zgodilo. Prvi dan vojne. Vsi smo bili na nogah. Na Sromljah, v neposredni bližini, so imeli svojo lokacijo štab in določene enote TO. Svojo lokacijo je v bližini ravno tako organizirala milica. Organizirale so se vaške straže, pripadniki civilne zaščite in lovci so varovali pomembnejše objekte ter spremljali trenutna dogajanja Kraji, kjer živim, so znani kot partizanski in občutek sem imel, kot da se zgodovina ponavlja. V resnici pa se je dogajala nova zgodovina. Drugi ali tretji dan vojne so teritorialci prišli po shranjeno orožje oziroma mine. Nekateri so kar malce čudno gledali in spraševali, od kdaj to leži v tej shrambi. V spominu mi je ostala reakcija enega od njih: “Noben hudič me ni bi prisilil, da bi živel v tej hiši ob vsem tem eksplozivu,” je bila njegova izjava, ko je ugo- tovil, da so v zabojih mine in eksploziv. Čeprav v tistem trenutku ni nihče vedel, kakšne bodo razsežnosti vojne, sem vendarle čutil olajšanje, ko je zadnji zaboj zapustil skrivališče. Nenazadnje je bila v tistem trenutku uresničena naloga in namen, zaradi katerega je bilo orožje približno leto dni pred vojno disperzirano na skrivne lokacije. Ob veličini osamosvojitvenega dogajanja v Sloveniji se zdi mogoče opisani detajl skoraj nepomemben. Prepričan pa sem, da so ravno tovrstni kamenčki v mozaiku osamosvojitvenega dogajanja dajali tisto nujno odločnost in samozavest tako tistim, ki so v usodnih trenutkih sprejemali zgodovinske odločitve, kot tudi vsem Slovencem, ki smo se enotno, kot še nikoli v svoji zgodovini, odločili za svojo državo. Državljani Posavja smo na svoje kamenčke v tem mozaiku lahko upravičeno ponosni, saj smo bili v vseh fazah osamosvajanja med tistimi, ki so kljub preteči nevarnosti in nadpovprečno številni prisotnosti pripadnikov JLA bili med tistimi v Sloveniji, ki so se na osamosvojitev kar najresneje in najbolje pripravili in s tem prav gotovo bistveno prispevali k temu, da imamo danes na Kolpi in Sotli naše slovenske carinike. Postali smo torej veliki, ideja, ki je samo nekaj let nazaj izgledala kot politični vic, se je uresničila. Se nadaljuje! Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Po ugodni ceni prodam nove osemvaljne strešne salonitne plošče rjave barve ter rabljene petvaljne, sive. Pokličite 49-65-553. Alkobap Pišece d.o.o. obvešča, da odkupuje slive. Vse dodatne informacije dobite ob delavnikih med 7. in 17. uro na številkah 45-20-077 in 031-619-688. Prodam kravo simentalko brejo 9 mesecev s tretjim teletom. Pokličite 49-74-075. Prodam dve kravi. Eno za zakol in eno za nadaljnjo rejo. Pokličite 49-70-231. Prodam dve plemenski kozi, sma-ste pasme, po zelo ugodni ceni. Pokličite 49-77-648. Zaposlimo dekle za strežbo v lokalu v Cerkljah ob Krki. Pokličite 041-800-828. Upokojenec iz Zaprešiča, star 66 let, išče situirano ateistko iz Dobove ali Brežic za skupno življenje. Samo resne ponudbe sprejema na številki 00385-1-33-59-106. A Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. stran 16 ŠESTNAJSTA________________________________________________________j ____________________________________________________SavaGlas, 5-9-2jjj špranje iri okenca posavcev Igor Mitrovič - Brežičan na odru velikega mesta 24. avgusta je slavil 34. rojstni dan v New Yorku, daleč od rojstnega Pariza in še malo dalje od Brežic, kjer je končal zadnjih šest razredov osnovne šole in se ga učitelji lahko spomnijo kot ustvaijalnega in inovativnega mladega fanta z zelenim pramenom las. Tisti fant, ki zna lepo risati, je izdelal večino posteijev za pouk biologije pri učitelju Mariu Grgičeviču. V Ljubljani je končal Srednjo strojarsko šolo, želel se je vpisati na Likovno akademijo v Ljubljani ali Zagrebu. To mu je v Zagrebu tudi uspelo, navduševale so ga risanke in te so ga pripeljale k Zagreb filmu, kjer je delal najprej kot kopist, nato kot asistent animacije in kasneje postal glavni animator. Želja po izpopolnjevanju pa gaje leta 1990 odpeljala v New York. Pred kratkim so tam začeli predvajati nove olf - Broadway gledališke predstave “Memories from the fu-ture” - Spomini iz prihodnosti. Producent in igralec je Igor Mitrovič, ki se v NY uspešno preživlja kot svobodni umetnik in svoj čas deli med razvedrilno magijo in likovno umetnostjo. Mitrovič: ”Kot čarodeja se me meščani mogoče še spomnijo po nastopih v lokalnih gostiščih, kjer sem jih razveseljeval z mikro-magijo in triki s kartami. Če pa me že niso videli v živo, potem jih morda spomin ponese na moje nastope v oddajah TV Zagreb.” Po odhodu iz domovine je nadaljeval z delom v kulturi, v začetku je težko našel dovolj dela da bi lahko preživel kot svobodni umetnik, zad-' nja leta pa je z prizadevnim delom osvojil mnoge prestižne nagrade. Lani je bil dobitnik nagrade Emmy za kratko animacijo popularnega ameriškega TV programa - “The Rosie 0,Donnel Show”: “Emmy je največja svetovna nagrada za televizijske programe, je ekvivalent Os-caiju, le dajo podeljujejo za televizi- jo. Lani sem osvojil tudi prvo mesto na ameriškem prvenstvu v mikro-magiji in sem do sedaj edini Slovenec, ki je prejel ti nagradi.” Mitrovičeva gledališka predstava “Spomini iz prihodnosti” se razlikuje od drugih predstav na gledališki sceni po tem, da je v predstavi povezal gledališko umetnost z razvedrilno magijo. Tema predstave je potovanje skozi čas, kjer se predstava začne z zaključkom, nato pa Mitrovič gledalce popelje uro nazaj in sicer na začetek predstave, ko igra vlogo predavatelja na strokovnem seminaiju o potovanju skozi čas. Seminar je ekscentričen, Mitrovič pa ga popestri z duhovitimi, magičnimi efekti, z njimi pričara čudne znanstvene poizkuse, ki gledalcem “na izgled” dokazujejo veljavnost njegove absurdne teorije, da je mogoče potovati skozi čas. Sam seminarje velika šala, saj so vsi znanstveni poizkusi plod Mitrovičevih “rokohitrskih” spretnosti. ”Na koncu razložim in gledalcu prikažem praktično uporabo te nove znanosti in nato ponovim začetek predstave, ki je pravzaprav isti kot zaključek, ki sem ga sem predstavil na začetku. Ves časovni zaplet je seveda usklajen s temo potovanja skozi čas, Že od malega sem fasciniran z znanstvenofantastično idejo potovanja skozi čas. Že pred leti sem na to temo izvajal posamezne kratke magične točke, ki so mi prinesle veliko uspehov in navdušile kritike v Ameriki, saj so mi strokovne žirije zadnji dve leti zanje podelile deset nagrad. Publika pa lahko tako sedaj vidi vse točke v eni celovečerni gledališki predstavi.” Igor Mitrovič je s svojo ustvarjalno žilico na področju sodobne magije zgradil izvirno gledališko predsta- vo, ki povezuje gledališko umetnost z razvedrilno magijo, predstava te zvrsti pa je edina v svetu. ”Svoje magične efekte vedno tematsko uskladim z neko zgodbo. Carodejske trike uporabljam na isti način, kot filmski režiserji uporabljajo filmske trike in specialne efekte. Le da se v filmih specialni efekti uporabljajo zato, da bi se bolj pričarala zgodba in bi bila čim bolj verjetna. Jaz imam takšen tematski pristop k magiji, moji specialni efekti so v “živo” in niso rezultat montaže.” Igorja Mitroviča v svetu ocenjujejo kot enega od mojstrov svetovne magije. S prizadevnim delom ponosno zastopa del slovenske kulturne ustvarjalnosti v tujini in je edini mladi slovenski umetnik z lastno off-Broadway predstavo v gledališču New Yorka. Nazadnje še kot prejemnik nagrade za najhitrejšega “roko-hitreca” v Ameriki. Razen magije dela njegovo življenje še bolj magično življenjska sopotnica, žena francosko (oče) -ameriškega (mama) porekla, Isabelle Dupuis z magisterijem iz zgodovine umetnosti. Trenutno dela kot organizatorka likovnih razstav in filmskih programov. Z Igorjem živita v popularnem delu NY, v East Villageu. In je še eden, kije uspel v tujini, za prizadevnost in uspehe pa požel nagrade in priznanja, vendar pa se še vedno počuti Brežičan. N at j a Jenko Sunčič Mednarodno znani Srečko Katanec, selektor slovenske nogometne reprezentance, je na sevniškem gradu šolarjem, ki so se pripeljali z muzejskim vlakom, neumorno delil podpise in pozornost. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek (na fotografiji) je bil za otroke neznana oseba. Sodeč po izrazu si je najbrž mislil "Počakajte, mularija, da mine otroštvo in boste vstopili v življenje. Potem boste pa mene oblegali!!!” Pri osrednjem brežiškem spomeniku Kosi očitno kosi veseljačenje in neurejenost. Pa ne tistih, ki so zadolženi za urejanje okolja. V poletnih večerih so tam zavladale skupine, ki si krajšajo dolge ure, za seboj pa pustijo pravo razdejanje. Foto: Tomo MarkošF s] S] B B n n t( n ti E i] P n n n i; d 70 let zvestobe Radeče - 92-letna Ana in 93-letni Ludvik Breznikar iz Radeč sta dokazala, da ljubezen nikoli ne zrjavi.Obeležila sta železno poroko -70-letnico skupnega življenja in že četrtič dahnila “da” . Ana gospodinja in Ludvik, zaposlen na Slovenskih železnicah, sta v svojem življenju spravila h kruhu 5 otrok. Sedaj imata 10 vnukov, 18 pravnukov ter štiri prapravnuke. Ob visokemju-bileju Breznikar-jevih so v občini Radeče pripravili pravi praznik. “Mladoporočenca” Ana in Ludvik sta ponovno stopila pred matičarja, radeški župan Ludvik Sotlar pa je jubilantoma izročil zlatnik občine Radeče. Z darili so ju presenetili tudi predstavniki Slovenskih železnic, kjer je Ludvik pustil 36 let svojega dela in mladosti ter Društvo upokojencev Radeče, kjer sta člana. Železnoporočenca Ana in Ludvik Breznikar N.C.C. Srečanje upokojencev Brestanica - Na 8. srečanju društev upokojencev občine Krško se je v Brestanici zbralo okoli 500 upokojenk in upokojencev iz Kostanjevice, Krškega, Rake, Senovega in Brestanice. Pokrovitelj srečanja je bila Občina Krško, slavnostni govornik pa župan Franci Bogovič. 8. srečanja društev upokojencev občine Krško so se deležih tudi podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Angelca Žiberna, predsednik Koordinacijskega odbora Društev upokojencev občine Krško Herman Pregl, predsednik Sveta KS Brestanica Miroslav Mikeln, direktorici Centra za socialno delo Marjana Sečen in Doma starejših občanov Krško Jožica Mikulanc ter častni pokrovitelj srečanja župan občine Krško Franci Bogovič. Slavnostni govornik je bil župan Bogovič, kije opozoril, da v naši družbi ne živi samo ena generacija in da je v občini Krško kar 14 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Zato je po županovih besedah potrebno gojiti medgeneracijsko solidarnost, ki je marsikje na preizkušnji. D.K. Tudi na ribniku pri Brestanici so upokojenci dokazali, da se znajo še kako dobro zabavati. Kanonik Janez Zorko -zlatomašnik Beltinci - Minulo nedeljo je svojo zlato mašo vernikom darova') dolgoletni videmski župnik in kanonik Janez Zorko-Janci. Naslovil snosti je somaševalo 15 duhovnikov, udeležili pa so seje tudi števil®1 j verniki in njegovi prijatelji iz videmske župnije. Videmski župnik Jože Vogrin in kanonik Janez Zorko v času slovt zlate maše Kot je ob tej priložnosti povedal sedanji župnik na Vidmu 3°^ Vogrin, bodo kanonika Janeza Zorka v mesecu septembru pova ^ na Videm in se mu zahvalili za njegovo skoraj tridesetletno pastor no delo v tamkajšnji župniji. D.K. & RadanoviČ Brežice d.o.o. černelčeva ulica 5 8250 Brežice Telefon (07) 49 92 150 ' Telefax (07)49 92 172 IIEVIROMi KNJIGOVODSKE STORITVE ■Murni® (M Kmjmm vodenje poslovnih knj& ■mm/m vseh vrst obračunov in poročil ■mmvANji Cesta bratov Milavcev 3 8250 Brežice E-mail: nevtrom@siol.net Tel.: 07 / 49 90 8*° 07 / 49 90 GSM: 031 205 1yi