it, 15 IMiiMi I MMM L L 6.50 vet. T Širok o s ti i Hice, zahvale, OSLO. V Trata, t sredo IS, Januari^ mi. - Uto Mavilka M cant Letnik LIH POOMfoVka. Mftfiinr km. 1 n«nt L , celo lato L 75,—t t (aosmitro mi hm 30 IZ— OflMaiaa a 1 bi tfgorik« io obrta* o|hi« L i.—, L 1-60, o£Um rUnamfli tavodor L na prvi etraai L 2-— -i-^iS EDINOST UradaUtoo ta ■prtroiitTo: Trat (3), ulica S. Francmco d'Assisi 20. Tm Moa 11-91 Dopisi aaj •• potikajo izključno uredništvu, oglasi, rtkla« aaaila in daoar pa upravaittvu. Rokopisi *• ne vračajo. Neiraakireo* piMaa se ne aprejemajo. — Laet, uložb* in tisk Titkarnc «Edino»t»« Podoredniltro T Coricii ufiea Gtoaui Carducei it. 7, I. n. — TeJct It. 32L Glavni ta odgovorni urednik: prof. Filip Peric. , Pismo iz Ogrske -Budimpešta, 15. jan. 1928. Pred kratkim se je vršil tu sXXV. deželni kongres ogrske sv-fcialno-demokratične stranke. Kongres je bil zanimiv in važen z več vidikov. Predvsem je bilo to jubilejno zborovanje, na katerem se je proslavila petdeseta obletnica ustanovitve * socialno-demokratične stranke na Ogrskem. Kot tak je bil kongres že sam na sebi važen strankarsko-političen dogodek v sicer precej enoličnem ogrskem javnem življenju. Toda vse to ima svoj poseben pomen bolj za socialne demokrate same kot notranji ali domači praznik njihove strankarske organizacije, medtem ko prihaja -za širšo javnost v po-štev v prvi vrsti splošni politični pomen kongresa s stališča njegove važnosti kot pojava v okviru celotnega notranje-poli-tičnega položaja v deželi. In priznati se mora, da je bil kongres ogrskih socialnih demokratov s tega vidika resna in pomembna politična manifestacija. Številni rdeči napisi, ki so bili razobeše-ni po galerijah dvorane starega parlamenta, kjer se je-kongres vršil, so kratko in jasno izražali, kaj zahtevajo ogrski socialni demokrati: splošno, direktno in tajno volilno pravico, svobodo tiska, likvidacijo protirevolucij« skega preganjanja ali z drugimi besedami izpustitev na svobodo vseh onih političnih krivcev, ki jih današnji režim na>Ogrskem drži še po zaporih. Zanimiva je zahteva po tajni volilni pravici in obenem značilna za tukajšnje politične razmere. Ogrska namreč ne pozna še splošne tajnosti glasovanja. To pravico uživajo marveč le nekatera mesta, ki so čisto industrijska središča. Po vaseh pa je glasovanje javno. Kako se s tem volilnim sistemom mrcvari ljudska volja, ker ne more priti do pravega svobodnega izraza, o tem se je po pobudi socialnih demokratov že neštetokrat govorilo v parlamentu. Njihovi akciji za odpravo te neenakosti so se pridružili tudi nekateri liberalci in celo voditelj legitimi-stov grot Apponyi je priznal, da je ta razlika med mesti in deželo nedopustna. * Kar se tiče svobode tiska, se lahko reče, da je še mnogo slabše. Kakšen je položaj opozicio-nalnega tiska, se razvidi najbolje po kalnih, na katere so bili obsojeni v zadnjem letu n. pr. uredniki in sotrudniki socialno-demokratskega glasila «N6psza-va». Dobili so v celoti 12 let, 11 mesecev in 15 dni ječe ter so morali plačati 25.581 pengov globe. Poleg tega je treba pripomniti, da «Nepszava» že tri leta nima kolportažne pravice, katero uživajo vsi drugi listi. Zahteva, naj se likvidirajo protirevolucionarna preganjanja, je zelo aktualna, kajti ravno okoli novega leta je vlada zopet pokazala, da hoče nadaljevati v tem pogledu po načelih svoje dosedanje nepopustljivosti. Bila je sicer proglašena takoimenovana splošna amnestija, toda ta se nanaša samo na razne zločince in dezerterje iziza časa vojne in pa one politične krivce, ki so bili obsojeni že pred 30. oktobra 1918., medtem ko velja za vse druge le individualna amnestija, ki se podeli na podlagi posebnega seznama, ki pa bo seveda precej kratek. Ogrska socialna demokracija torej mnogo ciljev, za ka- lma tere se hoče boriti. Kongres je pokazal, da ima stranka odločno voljo, in zato se računa, da bo razvila živahno delavnost, posebno na deželi. Dosedanji njeni uspehi pa niso bili posebno razveseljivi, kajti v zadnjih petih letih so dobili socialni demokrati v svoje roke le 45 občin. Vendar se opaža, da gibanje napreduje in da stranka nara&ča. Glede poteka kongresa je vred»no omembe dejstvo, da ni bilo opaziti okoli starega parlamenta ob času zasedanja niti enega orožnika. To dejstvo je tem pomembnejše, Če se pomisli, da je bilo poslopje povodom prejšnjega, kongresa obkoljeno po kakih 200 orožnikih s številnimi strojnimi puškami. Letos sta pričala le dva policijska u-rartnika, ki sta se sprehajala po hodnikih, da je tudi vlada prisotna. Kongres je bil posebno zani- miv tudi pq stališču, ki ga je zavzel napram, vprsšai^jem ogrske zunanje politike, v prvi vrsti napram trianonski mirovni pogodbi. Ogrski socialni demokrati sicer hočejo pomirjenje in pobratenje s sosedinimi državami, toda kongres se je jasno izrazil, da stoji na stališču revizije trianonske mirovne pogodbe, ker da se je z njo napravila Ogrom krivica. Radi tega nosi ta pogodba v sebi kal vojne in zato je nujno potrebna njena revizija. Ogrska socialna demokracija pa si bo prizadevala le z miroljubnimi in demokratičnimi sredstvi, da «se ta krivica popravi». S to izjavo so se ogrski socialni demokratje sicer ogradili napram drugim, šovinističnim strankam, toda s tem, da so sprejeli v svoj program tudi revizijo trianomske mirovne pogodbe, so se pridružili zboru vseh ostalih ogrskih strank. Sedaj namreč ni več ogrske politične stranke, ki bi ne imela v svojem programu v tej ali oni obliki tudi revizije trianonske mirovne pogodbe. Zmaga v Cirenaikl Poročilo kolonialnega ministrstva RIM, 17. Ministrstvo za kolonije poroča, da je bila po posre-čeaiih operacijah, ki so bile izvedene v tekočem mesecu, vzpostavljena direktna zveza po kopnem med kolonijama TTipolitanijo in Cirenaiko. Vojaških operacij so se udeležili oddelki iz Tripolitanije in Cireiiake ki so z istočasnim prodiranjem z vzhoda in zapada osvobodili poslednji del sredozemskega o-brežja, ki se je še nahajal v rokah vstašev. Tekom operacij je padlo 9 vojakov domačinov in 1 črna srajca, 13 vojakov domačinov pa je bilo ranjenih. Sovražnik je o-stavil .na bojišču 100 mrtvih in 400 ujetnikov. Še večji pa je bil vojni plen: Vojafiki oddelki so se polastili tekom svojih operacij 20.000 ovac in 8000 kamel, od katerih pa je bilo radi prevelike razdalj eno od obrežja 5000 zaklanih. Poleg tega je bilo zaplenjenih več kot 300 šotorov in velike količine pohi&tva in živeža. Znižanje Soških plaž Tolmačenje poslednjega sklepa osrednjega medsindžk&Lnegia odbora RIM, 17. Na poslednjem sestanku osrednjega; medsindikal-nega odbora je bilo, kakor znano, sklenjeno, da se delavske plače ne smejo več znižati kot v celoti za 20 odstotkov. Ta sklep osrednjega medsindikal-nega odbora je bil v prizadetih krogih tolmačen na različne načine. Današnji «Giornale d'I-talia» pa pravi, da je ta sklep tako jasen, da ga ni mogoče tolmačiti na več načinov. Delavske plače ne sinejo biti znižane več kot za dovoljeni maksimalni znesek 20. odstotkov. če so znižanja že dosegla ta maksimum, tedaj ni dopuščeno nikako nadaljnje nižanje. Ako pa še ni bil dosežen ta maksimum, tedaj pa je dovoljeno nadaljnje nižanje. S tem pa nikakor ni rečeno, da se morajo vse plače znižati za 20 odstotkov. Dovoljeni maksimum znižanja je bil doslej dosežen samo v nekaterih industrijah. Razsodišča u mezdne van bodo v kratkem ukinjena RIM, 17. Danes zjutraj se jo sestal načelnik vlade in minister za korporacije on Mussolini s pravosodnim ministrom on. Roccom, državnim podtajnikom on. Bottai-jem in generalnim tajnikom fašistov-ske stranke on. Turatijem. Razpravljali so o odredbi, ki bo izdana v zaščito kolektivnih delovnih pogodb in ki jo je že pred nekaj dnevi napovedal državni podtajnik on. Bottai. Kot doznavamo, bodo z novo odredbo ukinjena vsa posebna razsodišča za mezdne spore, katerih funkcija bo prešla na red,-na sodišča, ki bodo odločala o sporih med poedinci in skupinami radi kršenja skupnih delovnih pogodb. Sodniki bodo imeli v tem pogledu velike pravice. Med drugim bodo smeli odločati y slučajih, y katerih so j poedinci sprejeli službo pod slabšimi pogoji, kakor jih predvidevajo kolektivne delovne pogodbe. Poleg tega se bodo sodniki lahko posluževali pri razsojanju o mezdnih sporih pomoči izvedencev. Seslaeek fašiMli vofctn t EMognl BOLOGNA, 17. Včeraj zvečer se je vrSil v Bologjni sestanek faSistovskih pokrajinskih vodstev iz Emilije in Romagne, katerega so se udeležili tudi generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati, gr. uff. Arnaldo Mussolini in gen. podtajnik on. Sfca-race, Ricci in Arpinati. On. Turati je govoril poldrugo uro, pojasnjujoč položaj stranke in njene naloge. Po sestanku se je vrSil v občinskem gledališču občni zbor krajevnega fašija, katerega je v imenu on. Mussolinija otvoril njegov brat Arnaldo, nakar je povzel besedo bologn&ki pokrajinski tajnik on. Arpinati, ki je podal poročilo o delovanju fašistovske organizacije v Bologni tekom poslednjih let. Zaključni goVor je imel on. Turati, čigar izvajanjem so zborovale i vneto pritrjevali. On. Mussolini ju je bila poslana vdanoetna brzojavka. Po prBcfln mm* tmnikm pesIfifiikB 9 Rta Dofevodc&lloa rimskega litfa RIM, 17. Današnji rimski listi prinašajo o prihodu novega francoskega poslanika pri Kvi-rinalu samo kratka poročila Edini izjemi sta opoldanski «Te-vere», ki posveča prihodu Ds Beaumarchaisa uvodni članek, in večerni «Giornale d'ltadia», ki prinaša pod vestjo o prihodu sledečo kratko noto: «Novi francoski poslanik, ki je prišel včeraj v Rim, uživa velik osebni in politični sloves. Na njegovo novo mesto so ga spremljala mnogo obetajoča voščila, velik del francoskega tiska je proslavil njegovo imenovanje in njegov odhod iz Pariza z laskavimi komentarji in « velikimi nadami. «Vse to povdarjamo v trenutku, ko nastopa gospod De Beau-_ marchais svoje mesto in pričenja s svojim delom. Z naše strani zagotavljamo, da bo našel nedvomno naj prisrčne jši sprejem prti italijanskem javnem mnenju, če ga bodo navdajali pri njegovem delovanju oni dobri nameni, kateri so nam bili javljeni iz Pariza, in pa natančno razumevanje položaja in potreb naše drŽave. «Posebna vprašanja, ki sestavljajo splošno sliko odnoša^ jev med Francijo in Italijo, smo že natančno navedli in jih obširno obdelali. Za rešitev teh vprašanj je potrebna dobra volja na obeh straneh. Če je prinesel gospod De Beaumarchais s sabo ono dobro voljo s strani svoje vlade, bo nedvomno našel tudii na naši strani ravno isto. Novemu poslaniku voščimo torej, da bi mogel uspešno delovati na svojem mestu, in v tem znamenju mu kličemo: Dobrodošel!« Gftaeinto Gallina umrl MILAN, 17. To noč je nenadoma preminul odvetnik Giacinto Gallina, ena najbolj znanih o-sebnosti v Milanu. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca, zaslovel pa je v mnogih velikih procesih, kjer je nastopal kot zagovornik. Napad na fašistovskega tajnika MILAN, 17. «Corriere delia Sera» poroča, da je politični tajnik fašija v Piastrah (Pistoia) Benvenuto Corsini postal žrtev napada s strani prevratneža Jožefa Bartolia, ki je v neki trgovini navalil na Corsonija, ga razžalil in podrl na tla. Intervenirali so drugi fašisti in stvar ni imela hujših posledic. Proti Bortoliju je bila vložena o-vadba. Lahen potresni sunek t PARMA, 16. Seizmografski a-parati tukajšnje univerze so zaznamovali ob 11.35 lahen potresni sunek. Nesreča s pnlko VIDEM, 17. V Zopppli se je včeraj pripetila huda nesreča. 16-letni Dominik Taiarol se je na vrtu igral z majhno puftko; srtreljal je na vrabce^ pa Je po nesreči zadel svojo 5-1 etno sestrice in jo nevarno ranil nad leyim očesom. Novi elhemiH konzulat be ustanovljen t Milanu RIM, 17. «Agenzia delle In-fofrmazk>nl» poroča, da bo v Milanu ustanovljen nov albanski konzulat. O tej vesti, pravi a-, gendja, da bo prav gotovo sprejeta z največjim zadoščenjem tako v italijanskih kot v albanskih krogih. Z ustanovitvijo novega konzulata v lombardijski prestolnici bodo še bolj konsolidirane tesne zveze, ki spajajo Italijo a prijateljsko Albanijo. * Sovjetska vlada imenovala svojega novega poslanika pri Kvtrftnalu MOSKVA, 16. Agencija «Tass» poroča: Dimitrijev Kunski, ljudski komisar za pravosodje, je bil imenovan za ruskega poslanika v Rimu. Kureki se je rodil L 1874. Po končanih pravnih študijih je pred revolucijo pogosto nastopal kot odvetnik v delavskih procesih. Od 1. 1918. je zavzemal mesto komisarja za pravosodje in. je bil generalni državni pravd« ik republike. L. 1927. je postal član osrednjega tevrše-valnega odbora ruske republike. Kurski je napisal mnogo knjig, v katerih se je bavil z vprašanji, ki se nanašajo na delavsko zakonodajo. Mn mi!frc finim Coelldgeev govor HAVANA, 16. Davi je bila o-tvorjana panameriška konferenca. Na tej konferenci je zastopanih 21 ameriških držav. Naloge, ki jih ima rešiti ta konferenca, smo deloma že omenili. Imevni red vsebuje kot glavne točke naslednje: ustanovitev zveze ameriških narodov; včla-mjenje Kanade v pan ameriško unijo, izven nje ostaneta še koloniji Guyane in britanski Honduras; Obnovitev panameriške-ga razsodišča; ustanovitev posebne komisije, ki naj bi proučila načrt o gradnji velike avto-mobilske ceste, ki naj bi vezala New-York a Buenos Airesom. Konferenco je otvoril predsednik kubanske republike Gerar-do Machado, ki je delegate pozdravil v imenu kubanske nacije in vlade. Za njim je povzel besedo Coolidge, ki je svečano zatrdil, da morajo ameriške republike odločati o svoji lastni usodi po svoji lastni volji. Svoj govor je zaključil: Konferenca se bo bavila z zadevami, ki se tičejo izključno le Amerike in ki ne smejo povzročati nikakih naspirotstev s katerimkolim delom sveta in s katerokoli drugo organizacijo. Konferenca -znači, * da stremijo neodvisne republike zapadne zemeljske polute po istem idealu, da uživajo v medsebojnem skladu dobrine svobode in miru in da se zavedajo, da obstoja mnogo vprašanj, ki se tičejo interesov vseh v enaki meri in ki se dajo rešiti na podlagi prijateljskih odinošajev in pogajanj na osnovi medsebojnega sodelovanja. Mi se zavedamo, da moramo ostati zvesti idealom našega zapadnega sveta, ker pomeni to eno najvažnejših dolžnosti napram človeštvu. Će smo si nadeli kako nalogo, je ne more nihiče drugi rešiti, nego oni sami. In moramo se združiti, da si zagotovimo pogoje, pod katerimi bodo mogle naše republike svobodno in. z odgovornostjo delati po svoji volji za svojo lastno bodočnost. Govor Goolid|geev so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem, politični krogi pa so ga tolmačili kot prijateljski opomin Družbi narodov in svetu aploh, češ da vežejo tudi ameriške države tesne vezi, da se pa pri tem, ziveste zlatemu pravilu miru, medsebojno ne vmešavajo v notranje zadeve. Zvečer je kubanska vlada privadila predsedniku Združenih držav slavnosten banket. so spnejeii grfckl politični krogi neugodno ATENE, 17. GzSki zunanji minister Mihalakopulos je na Vprašanje, kaj misli o govoru, ki ga je imel minister dr. Ma-rinkovič na otvoritveni seji kongresa jugoslovenske demokratske stranke, odloknil vsako izjavo. Iz političnih krogov pa doznavamo, da jih je Marinkovi-ćev govor neprijetno presenetil ter da ga smatra minister Mihalakopulos deloma kot neprijaznega in celo prevzetnega, ker je dr. Marinkovič označil Jugoslavijo kot najmočnejšo državo na Balkanu. PravrijO, da bodo balkanske , države skupno z Romunijo nastopile proti Jugoslaviji, če bi zahtevala zase hegemonijo na Balkanu, in taka zveza bi bila močnejša kakor Jugoslavija sama. Dr. Marinkovič je v svojem govoru o miru baje preveč govoril o vojni, topovih in strelnih puškah. Njegovemu govoru se pripisuje poskus, ustrašiti Grčijo, da ne bi podtpieala pogodbe x Italijo. Jugoslovanski minister Popović podal ostavko BEOGRAD, 17. Minister brez portfelja Velja Popović, ki je do imenovanja novega notranjega ministra pomagal predsedniku vlade pri notranjeministrskm poslih, je danes izročil načelniku vlade pismeno ostavko na svoje mesto. Velja Vukičevič je demisijo sprejel. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da namerava že v prihodnjih dneh podati ostavko tudi ministor za izenačenje zakonov dr. Grga Angjelinovič, katerega proračun je finančni odbor včeraj črr- tal, ker se njegovo ministrstva likvidira. Jugoslovanska narodna skup-ŠčUva 89 bo sestala še koncem tega meseoa? BEOGRAD, 17: Danes se je vršila daljča konferenca med ministrskim predsednikom Veljo Vukićevićem in predsednikom narodne skupščine dr. Peričeni. Kakor doznavamo iz vladnih krogov, se bo pričelo zasedanje narodne skupščine bržkone s 24. januarja. Ju&osiovenski finančni odbol razpravljal o proračunu ministrstva za kmetijstvo in vode BEOGRAD, 17. Finančni odbor je pričel danes z razpravo o proračunu ministrstva za kmetijstvo in vode. Minister dr. Stanič je v daljšem ekspozeju izrazil predvsem svoje zadovoljstvo, da ni finančni minister za njegov resort zahteval tuko velike redukcije kakor pri drugih ministrstvih. S tem je hotela vlada pokazati dobro voljo pri pospeševanju kmetijstva. Proračun znaša 216 milijonov 359 tisoč 772 dinarjev. Minister j;' poročal, da je posvečal pozornost predvsem povzdigu kmetijske produkcije in izvozu kmetijskih izdelkov. Po govorih raznih poslancev je bila seja zaključena in se razprava jutri nadaljuje. Pogpreb žrtve poslednjega atentata v Skoplju BEOGRAD, 17. Danes se je vr3il v Skoplju pogreb včeraj u-mrlega Velimira Prelića, ki je umrl na poškodbah, ki jih je zadobil o priliki poslednjega a-tentata. Pogreba se je udele2Wa ogromna množica meščanov in kmetov iz bližnje in daljnje o-kolice. DNEVNE VESTI PARIZ, 17. Glasom poročil iz Bukareftta se je romunska vlada namenila stabilizirati lej tekom tekočega leta. Na Splošno so vsi romunski sloji za stabilizacijo. Lej bo stabiliziran na zlati podlagi v. razmerju dva le-ja in pol v papirju za en zlati lej. Priprave za Izvajanje zoKcna o zavarovanja proti jetiftl Pristojni uradi notranjega ministrstva in ministrstva za nacionalno gospodarstvo pripravljajo pravila za izvajanje zakona o zavarovanju proti je-tiki. Pri tem sodelujejo tudi vse one ustanove, ki imajo kak delež v borbi proti jetiki ter so sodelovale že pri sestavljanju gori omenjenega zakona. Proučevanja, kot se poroča, naglo napredujejo, a cilj, ki se zasleduje, obstoji v tem, da se najde najboljši način, kako spraviti v sklad Že obstoječe delovanje z novimi predpisi zakona. V tem pogledu se zatrjuje, da se bo upoštevala že obstoječa protijetična organizacija na podlagi pokrajinskih konsorci-jev. Predpisi, ki veljajo gilede teb konsorcijev, pa se bodo seveda spravili v sklad z določbami novega zakona. Verjetno je tudi, da se bo po pokrajinah združila v enotno organizacijo vsa pomožna akcija v prid jetičnim, bodisi da so zavarovani ali ne. Važno je tudi vprašanje specializirAih zdravnikov;, ki bodo potrebni za novo službo. V tem pogledu se bodo izrabile vse skušnje, ki so se napravile v Italiji v področju skrbstva za bivše vojake, ki so dobili j etiko v vojni, dalje v področju delovanja glavnega zdravstvenega ravnateljstva, Rdečega križa, blagajne za socialna zavarovanj a itd. Nova oiiganizacija se bo posluževala že obstoječih bolnišnic, a bo takoj začela graditi nove, ki so potrebne, da se izvrgi novi program v celoti. Upa se, da bo mogel biti pravilnik objavljen že v aprilu. V tem slučaju bi se zakon začel takoj izvajati. Ker pa je v njem določeno, da ima zavarovanec pravico do^krbe še le po vsaj 12 plačanih prispevkih, bi se začelo z rednim podeljevanjem pomoči že v mesecu oktobru. KONTI NI RAN, KER JE ZANEMARJAL SVOJE POSESTVO Iz Vinci-ja v Toskani se poroča, da je* bil tamkaj aretiran po nalogu kvesture iz Firence znan posestnik Basi lio CineHi. e železniški Čuvaj, ki je pregledoval progo med postajo v Roco i u in predorom nad ulico Tesa, našel tik preti predorom na tiru grozno razmosarjeno truplo moškega, ki ga je tekmm noči povozil vlak. Čuvaj je obvestil o žalostnem odkritju orožnike, ki so se podali na lice mesta ter zastražili truplo, dokler ni dospela sodna komisija. Ta je ugotovila, da gre za samomor. Pri samomorilcu, v katerem so spoznali 16-letnega mizarskega vajenca Ivana Godnig, stanujočega pri Sv. Aloj-zijn-Chiad ino št. 806, so nannređ našli pismo, naslovljeno na drž. pravdniš/tvo; vsebina tega pisma* v katerem so najbrž navedeni vzroki, ki so gnali fanta v smrt, pa ni ni znana. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Sreča v nesreči. Precej nenavadna nezgoda je včeraj zjutraj doletela 45-letno za-sebnico Marijo Merlo. stanujoča na trgu S. Caterina št. 2. Ko je o-koli 10. ure stopila po nekem o-pravku na hodnik nad dvoriščem, se ji je nenadoma udri pod pod nogami in skozi luknjo je padla z višine kakih 3 metrov na dvorišče. Toda ženska je imela precej sreče v nesreči, kajti ostala je skoro nepoškodovana; le po hrbtu se je nen koliko opraskala in prestrašila se je hudo, kar je sicer povsem umevno. Po prvi pomoči, ki jo je dobila il •EDIN OST j V Trstu, dne 18. januarja 1928. od zdravnika rešilne postaje, je bila prepuščena domači negi. Nesrečo .je zakrivila počena kamenita plofiča, ki se je pod težo fcenake prelomila na dvoje. Ker je bila nervarnost, da se odrušfi tudi druga polovica plošče, so bili poklicani na lice mesta gasilci, ki so podprli ogroženi del hodnika s trami. # Huda nezgoda pri delo. Pri delu v tovarni olja v Zavijah «e je predpreteklo noč hudo ponesrečil 29-let ni mehanik Anton Tu-reta, stanujoč v Zavijah St, 181. Ko je popravljal neki stroj, sničar i-n dober državljan. Vaša oprostilna razsodba bo tudi dobra šola za Bosia. ki bo blagoslavljal tržaške porot- nike. ki znajo biti milostni, če so prepričani, da zločin ni bil izvršen z zl%n naoven«m.» Pravcrek in razsodba Po »koro dveurnetn poe v eto vanju so porotniki tik pred 18. uro dokončali glasovanje o pravoreku, katerega je nato pie-Čital zapisnikar Zanetti.. Potrošniki so sicer potrdili v vsem dejanski stan zločinov, raz-zen vprašanja apologije zločina, zanikali pa so istoiako povsod,nar o«en iailiti aLi obrekovati javne državne ustanove. Pravoreku je sledilo čitanje razsodbe. glasom katere je bil Bosio oproščen. Red porotnih obravnav je nekoliko spremenjen. Danes prične obravnava proti desetim ottožencesn, obtoženim umora v pretepu. TRŽAŠKO S0DI&6E Razsodba v obravnavi dvoženstva V obravnavi proti pomorskemu kapetanu I. A., o kateri smo včeraj poročali, je sodni dvor četrte sekcije pod predsedstvom cav. Marinaza izrekel oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Seje upravnega odbora goriške pokrajine v leta 1928. Upravni odbor goriške pokrajine, ki rešuje pereča administrativna vprašanja naš« pokrajine, je te dni določil dneve, v katerih se bodo vršile njegove seje — in sicer vsak mesec enkrat — v letu 1928. Seje se bodo vršile v sledečih dneh: 16. januarja (ta seja je bila prenesena na poznejši čas), 15. februarja, 17. marca. 16. a-prila, 15. maja, 15. junija, 16. julija, 14. avgusta, 14. septembra, 15. oktobra, 15. novembra in 10. decembra. Prijeli so &a Pod notico «Jedei bi vsak hudič, plačal pa nič» smo v 9. letošnji številki našega iista poročali o Nemcu Ivanu Kliiackiiv-gu iz D>ražxlan, da je napravil čez 1000 lir dolga v goriškem ho-tehu «Quarnero» ter jo nato popihal, ne da bi prej poravnal svoj dolg". Sedaj pa se je raznesla novica, da so nepoštenega gosta prijeli v Trstu in ga privedli v tukajšnje zapore. Dolžan je omenjenemu hotelu točno 1800 lir, ki jih bo sedaj primoran plačati. Fopravek Pri včerajšnji notici, priobčeni v našem listu o nesreči kovaškega vajenca Alfreda Kosa, se je vrinila neljuba pcmota. Alfred Kos se je nahajal kot vajenec pri kovaškemu mojstru Jožefu Štruklju, ne pa J. Strucheliju, kot je bilo pomotoma zapisano. Kako naj rokodelski mali trgovci plačujejo zakonite prispevke Tajništvo autonomne obrtniške federacije za Goriško pofiilja sle-ča navodila: Glede plačevanja prispevkov, o katerih govori kralj, ukaz od 24. februarja 1927. št. 241, je treba vedeti sledeče: 1) da mora plačevati lastnik trgovinice letni prispevek L 50 (kadar gre za trgovine umetniških izdelkov) in L 30 (kadar gre za trgovine navadnih obrtniških izdelkov.) 2) Vsak poučevatelj izdelovanja umetniških izdelkov je dolžan plačati 0.333 1 za vsakih 100 lir svoje plače (kot plača se razume vse: bodisi v ^enarju ali v hrani sta^ novanju — draginjske doklade itd.) 3) Istotako morajo ostali rokodelci pomočniki, ki so pri gospodarju uslužbeni, plačati 1 0.333 za vsakih 100 lir. Izvzeti so od plačevanja toga prispevka le člani gospodarjeve družine. 4) Prispevki pod 1) in 2) številko se morajo plačevati na federacijo rokodelcev, oni pod Št. 3 pa na konfederacijo nacijonalnih faši-stovskih sindikatov. Pripominja se: a) Gospodarji morajo odtegniti svojim uslužbencem pri njihovi plači enih 0.333 i od vsakih 1(X> lir — in sicer na plači vse od prvega januarja 1927 pa do danes. b) Plačevati mora svoje osebne prispevke koi tudi one svojih u-službencev gospodar na sledeči način: Na plačilnem listu vzorec št 8 (pošt. izkaznica) ki je že naslovljen na ime prispevajočega in ga bo razdelila rokodelska federacija, bo gospodar izpolnil omenjeni plačilni listič s potrebnimi podatki. ki bodo naznačeni, nato plačal na katere m sibod i poštnem uradu dolžne osebne prispevke na tekoči račun št. 1 - 3240, ki ga ima rokGdelska federacija. c.) Prispevki za iislužbence, ki so namenjeni zgoraj označeni konfederaciji faš. sindikatov, se plačujejo na zgoraj opisani način, istotako na plač. listu št. 8, ki pa bo drugačne barve. Plačuje vedno gospodar. b.) Za plačevanje prispevkov zadnjega leta (od 1. jan. do 30. juri. in od 1. julija do 31. dec.) je bil •čas do 8. januarja 1928. Glavna navodila. Kjer se zgodi, da gospodar odpusti kakega svojega uslužbenca, mora pridržati prispevke, ki bi jih morali plačati odpuščeni ža prvo poiietje c-d plač, ki jim pripadajo do prvega dne v polletju, pa do onejza, ko so odpuščeni. Gospodar bo moral dati natančne podatke, kdaj je odpustil uslužbenca. Od onih gospodarjev, ki ne bodo plačal: prispevkov v določenih rokih, se bedo ti izterjali potom davčnega izterjevalca, kot je predpisano v Členu 11. kr. odi. od 24. februarja 1927., št. 241. Nobena pritožba ne more ustaviti plačevanja. Le v gotovih slučajih, na pr. Če je včlanjena kaka rokodel. družba v kaki drugi sindikalni organizaciji, se prispevki ne plačujejo. Zgoraj navedene prispevke so dolžni plačevati vsi, oni. ki so včlanjeni, in oni^ki niso. Urad federacije rokodelcev se v Gorici nahaja v ulici Corso Vitt. Em. III. št. 10, kamor se lahko in-teresiranci obrnejo za evetuelna pojasnila. Izpred sodl&a Proces proti Ernestu Szekely|n Včeraj smo javili v našem listu, da se je pričel v pondeljek dopoldne zanimiv proces proti 34-letnemu Ernestu Szekelyju. rodom iz Čakovca v Jugoslaviji, ki je obtožen, da je ponev eri 1 v škodo 'trgovske družbe Jugo Mauthner iz Novega Sada, katere je bil zastopnik v Italiji — 1 <>4.000 lir. Proce« se je vršil do pozne une zvečer, ko sie je končalo komaj obtjženčevo PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (101) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Svojo togoto napram Bigotu je Peter že izrabil in zdaj, ko je po-plušal Davidovo zgodbo, je ostal povsem miren in hladen, tako da Je videl David v njem steber moči in krepke volje in ne mebkužja. «Brata sva,» je rekel in si položil roko na srce. «Oba sva izgubila, pa tudi dobila bova obadva! Prav veaeti me, da si zbežal iz Quebeca na skrivaj, da te Nancika ni mogla •premijati. Nočem je videti dotlej, da prestanem večjo preizkušnjo, bat je ta, v kateri sem si utrdil miSioo in izvežbal par deeetoric moft. Pred njo hočem stopiti samo a korenjašftvom, ki bo rojeno iz fzkušnje 4n ne s takim ki je rojeno iz sanj. Ko bo dospela ta ura zame, boS tudi ti našel Anico, ki te bo Čakala tu na Grondinovem dvor-SU-» «To se ne bo zgodilo nikoli 1» je rekel David mrzlo. «Prepad, ki naju loči, je postal preŠirok.» DaVid je že pred tem pogovorom zvedel vse, kar je bilo znanega o Črnem lovcu. V preteklih mesecih se je slednjič dvakrat povrnil v kraje ob Richelieu. Ko je zadnjič izginil, je bil pustil za seboj vest, da ga dolgo ne bo nazaj. «Ko je odhajal, je bil ves črn — črn od vrha glave do konic škornjev,» mu ja mi ni hotel povedati niti besedice.«*) Da pojde David s Petrom, so kmalu sklenili, kajti zdaj ni bik> ni kakega razloga, s katerim bi ga mogla celo njegova mati zadržati. Nova Francija je stala pred dne- *) General Braddock je poročal, da ga je ob koncu meseca junija 1755. obiskal skrivnosten človek, ki je bil poznan pod imenom «Čmi lovec« in ga svaril pred masakrom, bi čaka njegovo armado v pustinji. Peter Joel je predvidel Žalo-igro, ki se je zgodila pozneje, tako, kakor jo je bil napovedal, in bi jo in človekoljubja rad prepreCil. — Op. pis vom, v katerem se je začel njen obupni boj za življenje, in Marija Ročk sama bi si zadela pufiko na ramo in odšla na boj, če bi bila mož. (Maloštevilni dnevi, ki so bili Petru in njegovim vojnikom še potrebni za poslednje priprave, so Davidu bili dnevi polni grenkih spominov in razmi&Ijanj. Petora Joela je silno pogrešal, kajti nujno potrebna mu je bila hladna in miirna moč Črnega lovca ter njegovo očetovsko tovarištvo. Ko bi bik> količkaj možnosti, da bi ga našel, takoj bi se napotil v nepoznano in brezpotno pustinjo, da ga poHS6e. , Ni minila ena sama ura, da bi ne našel kraja ali kotička, ki ga je spominjal na Anico. Naj je Sel kamorkoli, povsod ga je spremljal njen duh;ko je stopal po stezah, po katerih sta ee bila nekoč skupaj sprehajala, ko je gledal zlati Žar soLnčnega zatona, fco je naletel na neopazne stezice, ki so jih bile ugl&dile njune stopinje — povsod je Čutil njeno navzočnost. V sencah kofiatih dreves in na goH-čavah bližnjih gričev je nadel polno sDominov na srečne ure. ki sta zaslišanje ter je bil prenesen na današnji dan. Szkekely je-bil znana osebnost v goriških trgovskih krogih. Kot zastopnik tvrdke, ki je trgovala z žitom, semeni ter imela svoje sedeže v Novem Sadu ter v Budimpešti, je stanoval več Časa v Gorici s svojom, blagajnikom Kosler-jem v ulici Carducci št. 12. Od tu je vodil svoje trgovske posle po celi Italiji docela avtonomno ter z izredno agilnostjo, ki mu jo je tudi po njegovem obnašanju pred sodiščem pripisovati, razširil precej močno svojo klijenielo po vsej Italiji, kar priča tudi ogromni denarni promet, ki je šel skozi njegove roke pri trgovanju tekom enega satmega leta in znaša do 40 milijonov lir. Ko pa je njegova družba Jugo Mauthner napravila v januarju leta 1926. prostovoljno likvidacija ter tudi njega poverila, naj likvidira v Italiji, so pri končnih obračunih zasledili, da primanjkuje 164.000 lir, katerih se je obtoženec, glasom obtožnice, polastil in jih po neveri!. Zasledili so še nekaj drugih nepravilnosti in netočnosti v njegovem poslovanju glede nekaterih računov v škodo trgovske družbe Barabclla iz Benetk ter Fogioli iz Fer are-. Na podlagi vsega tega je bila vložena v Gorici o-vadba, radi kater-e je bil Szekely aretiran in je prebil tri mesece v preiskovalnem zaporu. Družba j« sicer nameravala na podlagi neke pogodbe, glasom katere naj bi se S7ekely obvezal dokončati vs-e trgovske posle v Italiji, ovadbo odtegniti. toda Szekely te pogodbe ni hotel podpisati, vedoč, da bi se sodnijska razsodba po italijanskem kazenskem zakoniku kljub tem,u i vršila, čeprav bi bila ovadba od 1 strnili družbo Jugo Mauthner od-tegnjena. Szfkelv je bil nato izpuščen na začasno svobodo ter se udeležil v pondeljek razprave. Ol toženec taji inkrimdnrano dejanje ter hoče svojo nedolžnost dokazati z brezštevilnimi pismi, dokumenti, spretnim in docela logičnim zagovarjanjem in utemeljevanjem, v katerem se zrcali vsa njegova trgovska naobraženost. Predvsem trdi, da je in.ic-I kol zastopnik tvrdke v Italiji popolnoma proste roke, obveščal je le tvrdko o svojih trgovskih poslih — ter ni vodil nobenih posebnih zapisnikov in birokratično poglobljenih računov v svojem nadvse primitivnem računovodstvu. Zato je bilo mogoče, da je prišlo do kakšnih nesporazumi jen j med njim in družbo. Trdi pa, da se j-e to moralo zgoditi po pomoti od strani družbe same v njenem centru Novem Sadu. Njegovo poslovanje v Italiji je bilo sledeče: Iskal je klijentelo in nato dajal naroČila v Novi Sad, v kakšnih množinah naj se pošilja čez mejo blago, katero je potem on razpošiljal dalje tvrd kani, ki so ga naročile. Pri tem delu je imel dnevno 100 lir plače ter vrli tega še po 5 lir od vsakega vagona blaga, ki ga je naroČi'. Morala bi mu pa družba povrniti vse stroške, kar jih je imel s svojimi potovanji in tako dalje, česar mu pa ni. Prosil je tvrdko tudi, naj mu pošlje uradnika, ki ga rabi kot blagajnika Tvrdka mu je poslala Koslerja. Glavni uslužbenci in ak-cijonerji pri družbi v Novem Sadu pa so bili g. Weis m g. Singer ter Juhas. Ko je Singer videl, da gre tvrdka Mauthner v likvidacijo in predvideval, da bo imela 15 milijonov zgube, je povabil pismeno obtoženca, naj pristopi kot zastopnik za Italijo k njemu, ki misli kupiti tvrdko Mauthner ter postati delničar tvrdke Hirschen-hauser iz Beograda. On pa tega ni hotel sprejeti, ker je videl, da že radi likvidacije tvrdke Mauthner Singer ne more nuditi garancije. Vršil se >e pred likvidacijo še sestanek v Trstu, katerega se je udeležil celo ravnatelj tvrdke g. Mauttmer ter mu naročil, naj izvede likvidacijo v Italiji. Ob tisti priliki je Mauthner obtoženca in ostale uradnike pohvalil, dočim se je izrazil, da bi bilo treba starejše uradnike spraviti pred sodnijo, ker da so krivi, da bo imela tvrdka zgubo. Ob tej priliki se je obtoženec tudi dogovoril glede svojega odpusta v slučaju izvedene likvidacije. Obljubil je, da bo v Italiji v treh mesecih likvidiral. zato pa naj se mu izplača leto plače naprej kot odpravnina. Ta se mu faktično ni Izplačala, čeprav je likvidiral Že v enem mesecu. Obtoženec pravi, da končno, če bi on resnično dolgoval družbi 164.000 lir, mu jih ona zato še enkrat toliko dolguje, kea* mu ni nikdar plačala stroškov pri trgovskem poslovanju. V dokaz čita različna pisma, kaže polno računov itd. Končno pa trdi obtoftenee, da bo že prej nekoč aapezili, da in«njka precejšna vsota denarja, ki ni bil vpisan v računskih knjigah v Novem Sadu, ter njega obdolžili, toda kmalu zatem so se meraii prepričati' da so se pomotili, ker je nenadoma vse govorjenje utihnilo. Tudi kar »e tiče računa družbe Barabelli dokazuje, da se je morala le zgoditi pomota ali kako nesoglasje, ker je on pošiljal denar družbi v Novi Sad le priložnostno, kakor ga je pač družba potrebovala — ne pa za vsak izkupiček posebej. Vrh tega se je pomota mogla, zgoditi radi tega, ker družba ni skrbela za nadzorstvo pri plačevanju canne ali pni prevo/r Tiih stroških, tako da se včasih ni vedelo, kdo je plačal in v koliki meri prevozne stroške: prodajalec ali kupec. Istotako glede drufcbe Fogioli. Obtoženec skuša potcmi različnih vzgledov ter potom različnih pisem prikazati sebe kot človeka, ki je vedno ravnal pošteno in izpolnjeval le svoje stanovske dolžnosti. Jako dober vtis napravi na sodišče neko pismo, ki ga je pisal bivši ravnatelj tvrdke Mauthner že po ovadbi obtožcncu, v katerem- ga prosi oproiščenja, da so tako ravnali proti njemu in ga vabi, naj orične znova z njim delati. Pismo prečita v prevodu obtoženec sam. Po končanem izpraševanju obtoženca se raiprava prenese. SOLKAN Pcgreb Avgusta GontiSčeka V nedeljo, 15. t. m., ob 15. pop. smo pri ogromni udeležbi vašča-nov ter tovarišev pokojnika pokopali moža. ki je na žalosten način na postaji v Bussoler.u pri Turi nu končal svoje življ-enje pri (izvrševanju svojega poklica. Solkan že dolgo ni videl takega pogreba. S tem je bilo dokazano, kako priljubljen je bil pokojnik pri vašča-nih in tovariših. Najginljivej&i prizor je bil, ko se je žalostni sprevod ustavil pred domom pokojnega in so mu domači pevci zapeli žalos'iinko v slovo. Na pokopališču je-po končanem pogrebnem obre-du g. postajenačelnik severne, goriške po sla je ob odprtem grobu držal ginljiv govor, v katerem je slavil pokojnikove vrline, posebno njegovo pridnost, njegov čut dolžnosti in njegovo zvestobo. Po končanem govoru so se pos!edn;i-krat poslovili od njega s tem; da so mu zapeli žalost in ko. Pokojnikii, ki je bil vzoren mož, bodi lahka domača ze-mlja! SLAP PRI VIPAVI Težka nesreča 6©-letnega moža. Prijatelji komikov V pondeljek okrog 8. ure zvečer se je vračal 60-letni Josip Volk iz frakcije žorži domov proti SJapu. Prišedši do potoka, ki meji Slap od Žorži, je radi goste teme krenil preveč na levo stran ceste ter tako padel v 3 m globok potok na samo kamenje ter tam nezavesten obležal. Našel ga je sovaščan in zidar Jožef S., ki se je vračal s prižgano lučjo proti domu ter slišal na kraju nesreče obupno stokanje. Nato ga je spravil z velikim naporom domov. Volk se bo moral dolgo časa zxiraviti, kajti zlomil si je dve rebri in ee ves močno pretresel. Ubogi Volk je že tretji nesrečnik, ki je tako tragično ponesrečil v potoku, kateri je že 9 let brez vsake ograje, kljub temu, da vodi poleg njega precej prometna pot. To naj bo svarilo u-praviteljem občine, ki naj bi v interesu vseh občanov poskrbeli za železno ograjo in tako preprečili eventuelne nesreče. To zimo so začeli v naši vasi posvečati zlikovci veliko ptifc., njo kurnikom, še bolj pa temu^ kar je v kuroikih. Lotili 90»ei veliko vnemo dela, ki mora bitf pač pa-ecej bodiČkanoaiK), kafti drugače bi ne tvegali za to avo* je — zni končno reSila smrt vseh nuuk in trpljenja te solzne doline. Družina ranjke se prav toplo zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do lepega pogrie-ba ter so s svojo udeležbo pri pogrebu izkazali pokojnici zadnjo Čast Posebna zahvala vaškim dekletom in fantom za darovani venec in cvetje. &EMPOLAJ Ob koiK-u staieara oziroma ob začetku novega leta navadno delamo k*tni obračun. Ne bo škodilo, če podamo na tem mestu neka) statistike. V minulem l^tu je bilo rojenih v šempolajskem vikarijatu 22 otrok*, 12 deklic in 10 fantov. Poročendb je bilo 8 parov, izmed katerih so bili trije iz mavhiniake dekan*je. Na splošno je bilo preteklo leto zelo zdravo. Umrle so samio \ osebe in sicer 3 odrasli in en otrok. _ BORZNO POROČILO Trst, 17. januarja 11)28. Amsterdam 759.50-7t>5.50, Dolnja 2)I0.50-2t>i.50, Francija 7W>)-74.50, London 92.07-92.27H, Ne\v-York 18.85S-l8.91«, Španija 319-325, Švica 3G3-3ti5, Atene 24.75-25.25, Berlin 447-453.50, Bukarešt 11.50-11.90. Pračra 55.90-5tf.20, Dunaj 263.50-2H7.60, Zagreb 33.17 i-33.4724. Uradna cena zlata (16. 1.) L. 3C4.84; vojnoodškodninske obveznice 72.50. _ Milj 0C5LASI PRIDNA ŠIVILJA, prve kategorije, izurjena v ženskem, moikem in olroži en» delu, se priporoča slovenskim družinam. Cologna št. 2, 11., pri g. Sassot_61 MEDENI okraski za sobe in kuhinje, zc-leznine za pohištvo Trieb, steklen papir, lepile, po tovarniških cenah. Skladišče S, Maurizio 8. KRAVA s teletom in krava 8 in pol mesecev »reja, 4 leta stari, se prodata. Briščiki 10, pri Opčinah. 42 ZLATARNA £lbert Povh Trst, Vin Maizlnt 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenlno. — Cene zmerne. ZDRAVNIK ordinira od 1. januarja v Trstu V a S. Lazzaro 23 ii (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Nahrežini eraintra w popolins od 14—18 (na lastnem domu) jib nekoč sknpno preživela. Kakor z one*ra sveta so vstajali pred njim duhovi in mu polnili dušo z neznano boleznijo. Ko je dospel do mesta, k ter sta stala z Anico tedaj. ko ji je bil izročal smodnikov rog m kjer nm je dala besedo zvestobe za vso večnost, ni čutil nikako sramote radi vzdiha, ki se mu je utrgal iz ust. Tu >e spoznal, da je bilo vse njegovo dosedanje prizadevanje, da bi pogasil ogenj ljubezni, zaman; le s pepelom ga je zakril, pod njim pa Se vedno tli in peče in tlelo bo dio konca dni. Nikoli ne bo i^asitil ta ogenj v njegovem srcu, nikoli ne utonejo v pozab ljenju mili spoandni na tiha Šepetanja in na razposajen smeh. Oh, ti prividi iz detktfkih let, ki morajo ostati zanj mrtvi, kakor mora ostati zanj tanrtva tudi Anica! Niti Petru ni mogel zaupati svoje neskončne bolesti; ni imel moči, da bi prijatelju pokazal smrtno globino svoje rane, niti strupa, ki jo je okuže-vai in razjedal. Kajti, kar je la-srtoval BJgat, ne moro in noče on lasrtovati več. In teg« si je bil smrt — če je Anica le za hip pozabila na besedo Tiubezni in zve- stobe, ki mu jo je dala, tedaj je za njega za vedno izgubljena. Grenka gotovost tega ga je mučila neznosno. Na osmega aprila sta se David in Peter poslovila od svojih dragih in odkorakala slovesno z malo četico dvajsetih imož na veliko vojno, ki se je začela. Stari mlinar, oče Fontbleu. je stisnil Davidu roko v poslednji pozdrav in m u še enkrat govoril preroške besede. «Na tvojem obrazu, fant moj, čitam nekaj, česar mi nisi povedal z besedami, a povem ti, dragi dečko moj, da bo kimalu prišel čas, ko se povrnefi. V svojih s tarifa kosteh čutim, da bo tedaj ve-ternica na mlinu vse lepše prepevala in vse radostneje se bo pogovarjala z vetrom. V Grondinovem dvoru ho čakalo nate sporočilo. Resnice, ki bodo v njem, bodo trajale še dolgo potem, ko se bodo moje kosti spremenile v prah m pepel Da, povem ti, čudne in nemarne resnice gledam v sanjali in v sanjah Živim poslednje dni tudi tedaj, ko so mi stare oči tako odprte, kakor so tvoje sedaj.» Srnomorec je zapustil Davidovo mater, da vodi Petrove prostovoljk NU OBUOKB ■ Obleke, palet^U, cfe2nl pla- j ££!, tkanine, perila, platno, dežniki, gll Is, volneni pul-lover, blago velour i. t. c3. Znižane cene! Pogoji ugodni! Via Roma 3, KI. nadstropje | ■hB ce v deželo svojih očetov. Stari Indijanec, ki ga je varoval in negoval izza detinskih let, je bil Davidu v veliko tolažbo. In takoj za njim, celo še pred Petrom jo ljubil u bednega Carbanaca. Oba — Srnomorec in Carbanac — s!a doživela in preživela krute bolesti v Življenju, bridkejše od njegovih. Mnogokrat, ko je ob svitu taborščenega ognja ogledoval njuna kremenita in junaška obraza, ga je obšel čut sramu nad svoja malenkostjo. Dan za dnem se je mala bojna družba bolj bližala sovražni deželi in čim bliže so ji bili, tem z več.^ .jim- zanimanjem je David opazoval obraz starega Indijanca, ki mu je bil po dolgoletnem obCevanjij odprt kot knjiga. Naraščajoča bojna mrzlica in vedno večja opreznost je bila začrtana vanj in David, ko je to gledal, je čutil v svojih žilah prelivanje neznanega nemira. Kakor vino j»e kipela kri in prvič v svojem tivljenju je bil deležen spoznanja divjega občutjai lovca, ki je na lovu za človekom, katerega hoče ubiti. In to dejMva je Srnomorec neki dan potrdil a skoro dramatičnim presunjenjean,