I^eto 1888.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 23. junija 1888.
»5.
Zakon od 20. junija 1888,
P c°lu od žganih opojnih pijač, o davku od žganja 'n°(inarejanja kvasu, ki jezdruženo z narejo žganja.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö : '
\
Prvo poglavje.
Osnovna določila.
Ustanovitev cola.
§• 1. *
Tarifna številka 7 G občne čolne tarife izpreči* se tako:
Žgane opojne tekočine:
") Likerji, punševe esencije in druge oslajšane °pojne tekočine, arak, rum, francozko žganje, Lufljak za 100 kilogramov .	.	. .	. 76 gl.
b)	Druge žgane opojne tekočine, tudi s kako primesjo za 100 kilogramov . . . . 00 gl.
(S'oveaUoh.)
Opomnja: Davščina, ki se pobira pri nareji ali prehodu žganih opojnih pijač v svoboden promet, obsežena je v čolnih postavkih.
Predmet, način in izmera notranje davščine.
§• 2 a.
Žganje, ki se nareja znotraj čolne meje, pod vrženo je davščini, katero je po različnosti žganjaren, v katerih se dela, opraviti kot narejno davščino pr narejanji ali pa kot potrošno davščino pri prehodu žganja iz uradnega prigleda v svoboden promet. Narejna davščina (narejnina, davščina od zdelka) iznaša 35 krajcarjev od vsakega hektolitra in vsake stopinje alkohola po propisanem stodelnem alko-holometru (hektoliterska stopinja alkohola liter alkohola).
Potrošna davščina (potrošnina) ima dva postavka, namreč: 35 krajcarjev in 45 krajcarjev za vsako hektolitersko stopinjo (liter) alkohola.
§• 2 b.
Iz donosa potrošnine vvedene s tem zakonom izroči se za predvideni odid (izgubo) iz dohodkov od propinacije propinacijskim upravičencem (zasob-nikom in mestom) v Galiciji in v Bukovini za prvo
leten iznos od enega milijona goldinarjev do leta 1910 vštevšt, a za poslednjo leten iznos od 100.000 gl. do leta 1911 vštevši. Uporaba teh vsot za rečeni namen pridržuje se deželnemu zakonodavstvu teh dežel.
Porazdelba žganja, odnosno alkohola, ki se sme po nižem postavko potrosnine narediti.
§. 3.
1.	Količina alkohola, katero žganjarne po-trošnini podvržene smejo po nižem postavku te davščine v letni delovršbi, t. j. v času od 1. septembra enega leta do konca avgusta neposrednje sledečega leta narediti, ustanavlja se do konca
avgusta v letu 1898 na..................1,878.000
hektolitrov za vso avstro-ogersko colno okolijo. Od tega pripada na kraljevine in dežele zastopane
v državnem zboru........................ 997.468
hektolitrov, na dežele ogerske krone . . 872.542 hektolitrov in na deželi Bosno in Hercegovino spadajoči v avstro-ogersko colno okolijo .	.	8.000
hektolitrov.
2.	Individuvalno porazdelbo količine alkohola, ki jo v katerem teh deželnih ozemljij žganjarne po-trošnini podvržene smejo po nižem postavku te davščine v eni delovršbeni dobi narediti, uredi do-tično deželno ozemlje samostalno po zakonodavnem poti.
Davščina za narejo kvasu (prešanih droži).
§. 4.
Ako se narejanje žganja združuje ob enem z narejanjem kvasu (za prodajo), opraviti je za vsak narejen, odnosno pri narejanji narejnini podvržen liter alkohola po 2 Vs kr. davščine.
Narejanje žganja prostega davščine za domačo potrebo.
§• 5.
Po dozdanjih propisih dodeljena prostost od davka za žganje iz tvarin, ki jih kdo sam naredi za lastno domačo potrebo, ostane veljavna znotraj ustanovljenih mej in uvetov. Ali ministerstvu za finance daje se oblast, v olajšanje davkovno-uradnega nadzora o nareji davščine prostega žganje izimno dopuščene dodelitve razkrepiti, kolikor je moči brez
njih biti, kakor tudi s primernim ozirom na način narejanja davščine prostega žganja določiti, je li za to narejo v teku enega leta namenjeno dobo nepretrgoma porabiti, ali sme li se razdeliti na dve ali več razdobij.
Davščine prosto žganje za domačo potrebo ne sme imeti v sebi čez 50 stopinj stodelne alkoholo-metrove lestvice.
Prostost od potrosnine.
§. 6.
Pod uveti in opreznostmi, ki jih je treba v obrano državne blagajne, prosto je od potrošnine (konsumne davščine) ono žganje, katero se kot takšno ali pa v likerji in rumu, za katerega je bilo uporabljeno, ali v vinu, kateremu je bilo primešano, da ima vino več alkohola v sebi, čez colno mejo izvaža, ali katero se uporablja v kak obrten namen s pripravljanjem octa (jesiha) vred, za kuhanje, kurjenje, likanje, za svečavo, za kak zdravilen ali znanstven namen; ali od alkohola za kak obrten namen davščine prosto nakazanega ima vendar ta, na kogar slove davščina prosto nakazilo alkohola, po določilih, ki se dadö ukazoma, po iy2 kr. pri-glednine od litra alkohola opraviti.
Isto veljâ za ono žganje, od katerega bi žga-njarna narejnini podvržena imela plačati davek na podlogi naznamb priglednega žestomernika (merskega aparata), ä se zarad izvoza davščine prosto vloži v hranišče.
Ugodnost za kmetijske žganjarne.
§• 7.
1.	Vsaka pod potrošnino spadajoča kmetijska žganjarna dobiva za vsak hektoliter alkohola, ki se iz njene žganjetvornice odnese, držeč se dotiČnih določil, iz državne btagajnice bonifikacijo (povračilo), namreč:
a)	kadar se vračunja v ono količino alkohola, katero sme narediti po nižjem postavku potrošnine (§. 3., št. 2.), bonifikacijo od 3 % ■ pri srednji vsakdanji nareji čez 4 do 7 hektolitrov alkohola, od 4 gl. pri srednji vsakdanji nareji čez 2 do 4 hektolitrov alkohola in od 5 gl. pri srednji vsakdanji nareji do 2 hektolitrov alkohola;
") a kadar to vraču rij an je nima mesta, bonifikacijo od 1 gl. pri srednji vsakdanji nareji čez 4 do 7 hektolitrov alkohola, od 2 gl. pri srednji vsakdanji nareji čez 2 do 4 hektolitrov alkohola in od 3 gl. pri srednji vsakdanji nareji do 2 hektolitrov alkohola.
2.	Za kmetijsko se smatra ona žganjarna, pri ateri se strinjajo naslednji uveti:
a)	Žganjarna mora biti v zvezi s kmetijo tako, da dobiva iz pridelka te kmetije samo in edino ali vsaj po večjem tvarine za narejanje žganja, a nasproti oddaja isti kmetiji žganjarske droži (ostanke) živini v krmo ali vsaj gnoj, ki izvira od živine krmljene s temi ostanki.
Nje delovršba ne sme v mesečni zglasitveni dobi srednje vsakdanje nareje od 7 hektolitrov alkohola presezati ter mora stati v takem razmerji do površja njiv, travnikov in pašnikov spadajočih v kmetijo, da na 1 hektar tega površja nareja alkohola, kar je poprek prihaja na en delovršbeni dan mesečne zglasitvene dobe, ne preseza 3 litrov alkohola.
c)	Nje letni čas delovršbe mora biti omejen na dobo osmih mesecev, ki se začenja v meseci septembru, oktobru ali novembru.
Pod 2 a) ustanovljeni uvet, da mora kmetijska žganjarna vse tvarine ali vsaj naj večji del tvarin za narejo žganja jemati iz pridelkov kmetije združene z njo, sme se izpregledati tedaj, kadar vsled sploh znane slabe letine ni mogoče izpolniti tega uveta.
Omejenja na osemmesečno delo ni pri kmetijskih žganjarnahh delajočih kvas, če njih vsakdanji zdelek poprek ne preseza 4 hektolitrov alkohola.
, 3. Zgornja določila (št. 1, 2) uporabljajo se ?ajlslu primerno tudi na vsako žganjarno, ki jo vrši so udje te zadruge lastniki ali zakup-Tu te vračunja skupno površje njiv, pašnikov, ki spadajo med kmetije vseh '•adruge üdov.
".muga, če
”lkl kmetij. Ovnikov in
m n ' ^or zahteva, da hi mu se žganjarna vvrstil gjj. kmetijske žganjarne, dolžan je ta zahtev zgk
1	,1 Prj finančnem oblastvu I. stopinje in verovn --U, da so zgornji uveti izpolnjeni. To naj s
2	asi zadnji čas štiri tedne pred začetkom dob< tr ,at6ro se zahteva deležnost nižjega postavka pc
■ nine, sicer bi se na tak zahtev več ne gledali
Bonifikacija in vračilo davščine pri izvozu žganja.
§• 8.
Kadar se žganje, katerega se drži davščina, pod odpisom te davščine v sodih ali drugih pre-skušenih posodah in v količinach po 50 litrov najmanj izvaža čez colno mejo, dodeljuje se za vsako hektolitersko stopinjo istega davkovna bonifikacija po 5 kr. od litra.
Pri izvažanji likerja čez colno mejo, če se pošilja najmanj 25 litrov v sodcih ali steklenicah držečih po y4, '/2, 1 ali več litrov, daje se po l8/4 kr. bonifikacije od litra.
Za žganje, ktarega se davščina ne drži, dodeljuje se, če se v prej povedani količini izvaža čez colno mejo, poleg zgornje bonifikacije tudi vračilo davščine po 17^2 kr. od litra alkohola.
To vračilo davščine daje se z nakaznicami, ki dospevajo šest mesecev po onem dnevi, katerega je bilo žganje izvoženo.
Maksimalni iznos letne bonifikacije.
§. 9.
1.	Skupna vsota bonifikacije, kar je prihaja po zgornjem §. 8, za žgane opojne pijače izvažane v teku ene delovršbene dobe čez avstro-ogersko colno mejo, ne sme presezati enega milijona goldinarjev (1,000.000 gl.)
2.	Pri izvozu žganih opojnih pijač čez colno mejo nakazuje se v plačilo samo polovica bonifikacije, kar je prihaja po postavkih ustanovljenih v §. 8.
Ako v dotični delovršbeni dobi izvažana množina alkohola po teh postavkih bonifikacije ne zahteva veče vsote nego zgornja maksimalna vsota (št. 1), izplača se druga polovica bonifikacije s koncem delovršbene dobe.
A kadar bi v dotični delovršbeni dobi izvažani alkohol zahteval večji iznos, treba je iznajti, koliko od maksimalne vsote bonifikacije prihaja na vsak hektoliter izvažanega alkohola. Pri tem se alko-holovina primerna postavku bonifikacije po l3/4 kr. od litra likerja jemlje v račun s 35 stopinjami stodelnega alkoholometra. Ako je iznos, ki se najde, večji od polovice bonifikacije, t. j. večji od 2x/2 kr. od hektoliterske stopinje, doplača se izvoznikom s koncem delovršbene dobe razlika med tem iznosom in že opravljeno polovično bonifikacijo do polnega postavka bonifikacije.
A če je najdeni iznos od hektoliterske stopinje izvažanega alkohola manjši od že opravljene bonifikacije po 2x/2 kr., dolžan je vsak izvoznik razliko med že prejeto bonifikacijo in bonifikacijo, kolikor je zares pride, v 14 dnevih po prejetem priznanilu povrniti državni blagajni, sicer zapade zvršilu (eksekuciji).
Odgovornost za izpolnjevanje propisov.
§. 14.
Kadar se kje kak dolg izgubi, ker se ni delalo po veljajočih propisih, odgovorja krivec državni blagajni za izgubo.
Razloka o dolžnosti, plačati pristojbino, in o izmeri te pristojbine.
Osobna dolžnost gledé plačila in odgovornosti za davščino.
§• 10.
Postopek pred rednimi sodišči nima mesta ni o vprašanji, je li opraviti ali ne v §. 2 «) povedano davščino, ni o tem, kolika bodi ta davščina.
Poterjevanje na dolg ostavšili iznosov davščine.
§• 11.
Iznose davščine, kar jih ostaje na dolg, poterjavati je takö, kakor se poterjavajo na dolg ostavši javni davki.
§• 15.
1.	Davščino od nareje (narejnino, zdelščino) in davščino za kvas plačati dolžan je žganjarne podjetnik in v slučaji dohodarstvene prikrate voditelj delovršbe pod neposrednjo odgovornostjo podjetnika.
2.	Potrošnino plačati je dolžan :
a)	Ta, ki prejme žganje v svoboden razpolog, a v slučaji dohodarstvene prikrate voditelj delovršbe pod podjetnikovo neposrednjo odgovornostjo.
b)	Ta, kdor sebi pridobi žganje vedoč, da je bilo opravi potrošnine nezakonito odtegneno.
Pripomaganje pri izvedenji davščine.
8- 12.
Obseg zaveznosti dveh ali več osob, ki so dolžne opraviti davščino.
Vsako občinsko županstvo ima dolžnost, organom skrbečim za izpolnjevanje določil pričujočega zakona nemudoma biti na pomoč v njihovih uradnih poslih.
V to odposlani organ občinskega županstva je dolžan, neprenehoma biti pričujoč pri teh uradnih poslih, podpisovati pri kaki spotiki opis djanja in najdenja, zapisnike o zasliševanji in vse listine in pomagala, spadajoča k davkovno-uradnemu preiskovanju in sploh z vso zakonito pomočjo postrezati.
§• 16.
Ako sta v slučajih omenjenih v §. 15 <lve osobi dolžni opraviti davščino ali če je več osob dolžnih, zadeva jih ta zaveznost vse nerazdelno.
Stvarna zastavi,jenost za potrošnino.
§• 17.
Železnocestpa in paroplovstvena podjetja imajo dolžnost, po ukazilih ministra za finance dajati izkaze o vožnji žganih opojnih pijač, ki jih ona posredujejo.
Zastarevanje.
8- 13.
V oziru na zastarevanje davščin veljajo dol o-čila zakona od 18. marcija 1878 (Dž. zak. št. 31).
Potrošnina se drži žganja, dokler to biva v žganjetvornici (§. 26) ali v svobodnem skladu, ah pod uradno zaporo, ali na vožnji iz žganjetvornic® v svoboden sklad ali na robe, ali na vožnjo za izvoz, ter ima prednost pred vsemi zahtevki, ki se izvajajo iz kakega zasobnopravnega naslova.
V nobenem takem slučaji ne more žganj® vsled zahteva izvedenega iz zašobno-pravnih naslovov prestopiti v svoboden promet, dokler n' držeča se ga potrošnina opravljena, ali če je dovoljen počak, propisana.
§. 18.
Proti tretjemu, ki ni itak dolžan potrošnino Plačati, sme se v naslednjih slučajih seči na žganje, a se poterja neopravljena potrošnina, namreč:
a)	proti onemu, kateri hrani žganje v imenu m na korist osobe potrošnino opraviti dolžne ali na podlogi zastavne pravice, ki mu jo je ta osoba pritegnila na žganje;
Proti onemu, od katerega ima osoba potrošnino opraviti dolžna pravico reč z lastninsko tožbo v civilni (grajanski) pravdi nazaj zahtevati;
CJ proti posestniku, ki bi bil takrat, ko je žganje pridobil, moral po pravici sumiti, da je reč opravi potrošnino bila nezakonito odtegnena.
§. 19.
Ako je imetnik žganja, od katerega še ni bila Pravljenapotrošnina, pridobil zastavno pravico nanj, .e more ji zadobiti veljave, dokler ni dolžna po-, snina odrinena, če je, pridobivaje zastavno pra-» c° vedol ali bi bil po pravici moral sumiti, da je fcana opojna pijača bila nezakonito odtegnena "Piavi potrošnino, ali da od nje ta čas, ko je pri-
dobil
'iena.
zastavno pravico, potrošnina še ni bila oprav-
§. 20.
žganje, od katerega ima državna blagajna pra-. 0 poterjati neopravljeno potrošnino, pusti s °miku, če dâ neopravljeno potrošnino.
Ako potrošnine ne opravi, treba je podvrženo gano opojno pijačo o njegovem trošku vzeti l,ra,dno hranitev, ter se javno prodč, ako se po-y nina v treh mesecih računeč od dne prevzetja Uladno hranjenje, ne vplača.
Dobljena cena izroči se upravičencu odbivši °snino in kar je troškov za hranjenje in prodajo.
J' Ž;
V
Drugo poglavje.
splošna ukazila v zavarovanje davščine, tičoča se nareje žganja.
igiinjetvornice in pregled delnih pri-POiv in posod uiiinenjenih z a hranjenje.
§• 21.
Da " ^or namerja žganje narejati ali po preka-l1 (destilaciji) prenarejati, ima dolžnost, opis
žganjelvomice in pregled delnih priprav, odnosno naznanilo delovršbe vpodati v propisanem roku (§§. 44 in 53).
Naznanilo posesti prekapalnih priredov.
§. 22.
Imetniki prekapalnih priredov (aparatov za destilacijo), ki se ne bavijo z nikakim v prejšnjem §.21 omenjenih del niti takih priredov zdelavajo ali prodajejo, dolžni so v 48 urah po tem, ko si dobavijo take prirede v tistem kraji ali v obližji bivajočim, v to določenim finančnim organom pismeno v dvojnem izdatku naznaniti, da jih imajo.
En primerek naznanila vrne se naznanilcu po tem ko se je na-nj zapisalo potrjenje prevzetja. Le-karniki so od omenjenega naznanila oproščeni samo gledé onih žgalnih priprav, ki ne držč čez liter ali ki so narejene iz druge tvarine in ne iz kake kovine.
Občne dolžnosti podjetnikov (§. 21) v oziru na njihovo obrtovanje.
§. 23.
Podjetnik je dolžan, na vnanjščini žganjetvor-nîce sè znatnim napisom poočititi, kakšen obrt se tù vrši.
On je dalje odgovoren za vzdržbo uradnega zaznamenanja na delnih pripravah in orodjih ter sosebno dolžan, kadar kdo drug to zaznamenanje poškoduje ali popolnem pokonča ali če se po slučaji pripeti kaj tacega, to v 24 urah po tem, ko je zvedel za poškodbo, najbližjemu finančnemu organu naznaniti, da se obnovi.
Nezavisno od dolžnosti izrečeni v §§. 53 in 75, naznaniti voditelja delovršbe in nadzornega osobja, naj podjetnik postavi osobo, ki bode o njegovem odsostvu pričujoča v prostorih delovršbe, da bi v njegovem imenu finančnim organom nadzirajočim žganjetvornico dajala potrebne dopovedi.
Vzema se, da je delovršbe voditelj ali kadar tega ni vpričo, nadzornik nad obrtnimi pomočniki in delavci prejel od podjetnika oblast, v njegovem imenu omenjene dopovedi dajati.
Ako podjetnik v to postavi drugo osobo, naj jo pismeno naznani najbližjemu podjetje nadzirajočemu finančnemu organu.
Z uradnim potrdilom opravljeni primerek opisa žganjetvornice, pregleda delnih priprav in
orodij, po tem zglasitve davkovnega postopka žga-njarskega, dalje naznanil o kakem moteži delovršbe in drugih potrebnih naznanil treba z davkovno boleto in žganjarskim vpisnikom vred v žganjetvor-nici hraniti v shrambi za to določeni, ki je finančnim organom vsak čas dostopna.
Kadar se podjetje povsem opusti, dolžan je podjetnik baš omenjenemu finančnemu organu pismeno naznaniti in stoprv z uradnim potrdilom, katero prejme o tem, odvezuje se odgovornosti za vzdržbo uradnih zaznamenanj na prostorih, delnih pripravah in orodji.
Kadar je zdelek žganjarne podvržen potrošnini, poizvedö finančni organi na podlogi tega naznanila vso zalogo žganja.
Podjetniku je na voljo, potrošnino za alkohol, kolikor se ga je našlo, precej po nekem delu ali vso v gotovini opraviti ali pa privzeti v počak, ako mu je dovoljen.
V obojem slučaji prepusti se podjetniku potrošnini podvrženi alkohol v svobodno razpolaganje.
Z alkoholom, kar ga je ostalo, da se ni plačala davščina od njega, postopa se tako, kakor da je spravljen vkak svoboden sklad (svobodno skladišče).
Povečanje prostornine posod za vrenje, hranjenje tvarin za žganje in žganjarskih droži, spuščanje posod v zemljo, premikanje delnih priprav, hranjenje drugih priprav in posod v žganjetvornici, ki ne spadajo k žganjar-jenju.
§• 24.
Prepovedano je :
1.	Zunaj delovršbenih prostorov, spadajočih ' k žganjetvornici, hraniti v stanji drozgalice tvarine,
ki se dadô uporabiti za delanje žganja;
2.	droži (žganjarske ostanke) hraniti v žgalnici (pališči);
3.	brez posebnega dopuščenja pogrezniti v zemljo kakeršno bodi posodo, razven drozga-ličnjaka;
4.	delovršbene priprave in posode razven posod matičnega kvasu, posod za vrenje kvasu in slado-drožnic odmikati z mesta, ki jim je v žganjetvor-
nici odkazano; razven ako bi se tu zarad osnažbe zgodilo samo za malo časa;
5.	hraniti v delovršbenih prostorih delne pri-prave in posode, ki ne spadajo k vršbi podjetja.
Vrhu tega prepovedano je žganjarnam podvrženim narejnini (zdelščini) :
a)	s kako pripravo na pesodi za vrenje branit' pretekanje drozgalice, ali prestrezati prete-kajočo drozgalico v posode, ki niso zglašene za vrenje, ali sploh povečavah prostornino zglašenih posod za vrenje čez zglašeno pr0' stornino ;
b)	v žganjetvornici druge za narejo žganja uporabne, nego so bile zglašene za narejo žganja ali pa zunaj žganjetvornice takšne tvarine v stanji drozgalice hraniti.
Poraha posod in delnih priprav za druge svrhe.
§. 25.
Izimši slučaj, ko bi se podjetje po vsem opustilo, ne smejo se drozgalične posode, če tudi niso pod uradno zaporo, ni iz žganjetvornice odnesti, ni porabiti za kak drug namen, nego za katerega so bile zglašene, dokler se ta namera ne naznani naj-bližjemu organu, ki žganjarno nadzira, in uradno potrdilo o naznanilu ne prejme.
V malih žganjarnah sè žgalno pripravo v §. 52. št. I omenjene vrste, v katerih je bila žgalna priprava uradno iz poraba djana s tem, da sta se kotlov klobuk in hladilna priprava zapečatila, dopuščeno je tudi brez naznanila obrniti žganjarski kotel v kako drugo rabo nego za kuhanje žganja-
Pojem žganjetvornice.
§. 26.
K žganjetvornici (tvorilišču), katere opis ima podjetnik donesti, štejejo se:
1.	Vršbeni prostori, t. j. prostori, v katerih se vrši tehnični postopek delanja ati prečiščanja (ra^’ novanja) žganja;
2.	prostori, v katerih se hrani narejeno žganje’ ako niso čez 500 metrov oddaljeni od prostorov navedenih pod 1 ;
3.	vsi prostori, ki so v neposrednji zvezi s kakim pod 1. ali 2. navedenim prostorom.
Prilaganje uradne zapore, odgovornost zanjo, da se ne pokvari.
§• 27.
Dokler delo podjetja stoji, denejo se delne priprave iz porabe z uradnim zapečatenjem ali na Kak drug ustrezen način (z uradno zaporo).
V delovršbenem času je voditelj delovršbe, 2Uriaj vršbenega časa podjetnik, ali njegov najstnik, če je katerega imenoval, finančnemu obla-s*'Vu I. stopinje odgovoren za uradno zaporo, da se °hrani nepokvarjena, ako se ne izkaže slučajen dogodek, katerega ni kriv on (delovršbe voditelj, od-oosno podjetnik ali njegov namestnik), ali tuja RriVnja osobe, za katero on ne odgovarja.
Katere delne priprave in s čim jih je devati iz Porabe, to presojajo finančni organi po namembi lri svojstvu teh priprav.
Iz porabe z uradno zaporo devajo se, če "nančni organi najdejo neogibno potrebo, tudi med v,ribo obrta posamne delne priprave in orodja, ki se ne uporabijo.
lici boleta, ter v nji potrdi za žganjarne, ki so podvržene, narejnini, opravljeno plačilo davščine, kar je pride, ali če in kolikor se komu davek na počak pušča, davkovni pripis (propis), a za žganjarne, katerih zdelek podpada potrošnini, zglašena količina alkohola. Stoprv tedaj, kadar je ta boleta v žganje-tvornici, namreč v rokah podjetnika ali tega, ki namesto njega dopovedi in odgovor daje, sme se davkovni postopek nareje žganja ob zglašenem času začeti in se smejo v to povedane delne priprave in posode uporabiti.
Davkovni postopek mora se zvršiti na tanko takö, kakor je bilo zglašeno ter je v dotični izdani boleti napovedano,
Vsak samohoten odstop ima to posledico, da se uporabijo dotična kazenska določila.
Zlasti je tudi prepovedano, za davkoven postopek narejanja žganja poslužiti se takih posod in priprav, ki niso zaznamenane, kakor je po doho-darstvenem uradu popisano.
Ta, kateri vodi davkovni postopek nareje žganja, smatra se kot storilec nenapovedanega dav-kovnega postopka nareje žganja, ki se je zvršil dokler je on pričujoč v kraji obrtovalnice, ali ki odstopa od zglasitve in bolete.
Snemanje uradne zapore.
§• 28.
Ako bi do časa, ko se ima začeti zglašena po-raba uradni zapori podvržena delna priprava (po-S0(ta), ne bilo nobenega finančnega organa, da bi J° snel, ima podjetnik pravico, sam sneti uradno Zaporo.
^°jem davkovnega postopka, odgovornost tega, ki ga vodi.
§. 29.
Davkoven postopek imenujejo se ona djanja, lenh zglasitev je ukazana zarad odmere ali za-Varovanja narejne, odnosno potrošne davščine.
D storjeni zglasitvi izroči se podjetniku po nje Potresu iz lastnih uradnih vpisnikov na tiskani go-
Uradna pregledba.
§. 30.
Finančnim organom, pazečim na izpolnjevanje določil pričujočega zakona je brez vsega vgovora dopustiti vstop v žganjetvornico (§. 26), in pa po-mudek v nji, dokler jim je treba za zvršitev uradnih poslov po dnevi in o zglašenem času delovršbe tudi po noči, tudi ima jim, ko zvršujejo uradne poslove v tvorilišči, podjetnik sam ali po svojem služabništvu na zahtev pomagati z delom, kolikor je potreba.
Tudi zunaj omenjenih slučajih treba je tem organom, če pridejo v prisostvu enega uda občinskega županstva ali v prisostvu kakega drugega od oblastva poslanega človeka, brezvgovorno dopustiti vstop v tvornico podjetja in opravo svojih uradnih poslov v nji.
Pri dohodarstveno-uradem preiskovanji ima podjetnik, odnosno njegov namestnik dolžnost, nemudoma pokazati bolete, vpisnike in druge listine, katere hraniti je ukazano, in če je treba za pre-jemno potrdilo izročiti finančnemu organu.
Tretje poglavje.
Ovedba alkohola, kolikor se ga naredh plačevanje davka od njega in od nareje kvasü združene z narejo žganja.
Prvi oddelek.
Načini te ovedbe in vvrstitev žganjaren va nje in v dvojni način davščine-
Načini ovedbe.
§• 31.
Količina alkohola oveduje se po različnosti tvarin, iz katerih se dela, žgalne priprave in veličine prostora za vrenje :
I.	Povprečno po storitveni zmožnosti žgalne priprave.
II.	Na podlogi prostovoljnega dogovora s podjetnikom žganjarne (pogoditev) po verjetni kolikosti narejenega alkohola.
III.	Na podlogi naznamb priglednega žesto-mernika po resničnem zdelku.
Razdelitev žganjaren.
§• 32.
V ta namen (§. 31) razdelujejo se žganj arne :
I.	Na žganjarne, ki podelujejo močnate tvarine (krompir, vrste žita, sočivje) izimši škrobno moko, kadar se strinjajo naslednji uveti:
a)	Podjetniki morajo biti kmetovalci, ki delajo žganje samo iz tvarin lastnega pridelka vsako leto samo, šestmesečni dobi v ki se začenja meseca septembra, oktobra ali novembra in samo za to, da dobodo za vzdrževanje svoje živine droži, in sicer samo toliko, kolikor je primerno za to živino, ali brez ozira na to, kadar delajo žganje iz žita, uporabljajo samo ne dozorelo ali pokaženo žito lastnega pridelka v narejo žganja;
b)	oni smejo v enem in istem kraji imeti ali vršiti samo eno žganjarno ;
c)	skupni prostor, ki ga ima žganjarna za vrenje, ne sme presezati 13 hektolitrov ter se sme samo ena žgalna priprava z nepošrednjim kurjenjem rabiti, ki nima drugih sestavin nego en edin kotel, metilo, kotlov klobuk, hladilnice, rokavec ali ne več nego dve ravni hladilni cevi in zvezno cev med klobukom in hladilno p*-'" pravo, in katere kotel nima čez dva hektolitra prostornine 1er se more samo tedaj napolniti, če se mu odvzame klobuk.
Vrhu tega ne sme kurilna ploskev kotla v primeri k polnilnemu prostoru presezati mere, katero ukazoma ustanovi finančni minister v porazumu s kraljevskim ogerskim finančnim ministrom.
II. Na druge pod I ne spadajoče žganjarne, ki podelujejo močnate tvari.
II. Na žganjarne, ki podelujejo celulozo, škrobno moko, topinambur, repo ali melaso, katerim se štejejo enaki tudi odpadki od nareje cukra; sirup in druge ekočine imajoče več cukra v sebi.
IV.	Na žganjarne, ki podelujejo odpadke od vina (tropine itd.) in ob enem sè žganjem narejajo sreševokisle soli.
V.	Na žganjarne, ki podelujejo druge pod I, II in III ne imenovane tvarine, kakor ovočje (sadje), tropine, jagode, korenine, vinske droži, medico itd.
Povprečnina po storitvi žgalne priprave.
§- 33.
Pod povprečnino po storitvi žgalne priprave spadajo v §. 32 pod I in V imenovane žganjarne, izimši slučaje v §. 34 in §. 35, odstavku 2 omenjene.
Finančni minister sme izpregledati potrebnost, da mora ne dozorelo ali izprideno žito izhajati iz lastnega pridelka žganjarjevega, kar se tiče vvrstitve žganjarne pod povprečnino.
Pogoditev.
§• 34.
V §. 31 pod II omenjena pogoditev naj i®a mesto :
1. Pri žganjarnah, ki ne rabijo več nego dve žgalni pripravi, ki sestojč samo iz sestavin povedanih
v §■ 32, št. I in katerih kotli skupaj nimajo večje Prostornine nego 4 hektolitre, če so zemljiščni po-sestniki žganjarne podjetniki ter v žganje podelujejo ov°čje (sadje) lastnega pridelka ali vinske tropine 1,1 droži iz lastne hratve ali jagode ali korenine ali druge samorastle sadeže.
Vlada sine v posameznih deželah ali deželskih
a l..	1
oeiih z ozirom na posebnost nekaterih manjših kmetijskih žganjaren vinske tropine podelujočih ludi tedaj pri njih dopustiti pogoditev, kadar imajo "jih žgalne priprave poleg delov, povedanih v §. 32, th- I še tudi po en prvožganičen kotel in dva defleg-'"acijska krožnika in če prostornina kotlov skup ne Preseza treh hektolitrov;
2.	pri žganjarnah imenovanih v §. 32, št. I, kadar jim kotel nima čez 100 litrov potrošnine;
3.	pri žganjarnah brez ozira na kakšnost ‘gaine priprave, ki jih vršijo pivarji (olarji), kadar °n‘ v žganje podelujejo samo odpadke lastnega pivovarstva — izimši skaženo pivo.
Drugi oddelek.
Povprečnina po storitveni zmožnosti žgalne priprave
Morilo povprečnino.
§- 37.
Merilo povprečninsko po storitvi žgalne priprave sestavljajo :
a)	količina drozgalice, primerna vsakdanji storitvi žgalne priprave in
b)	za vsak hektoliter te drozgalice, dobitek alkohola, ustanovljen v hektoliterskih stopinjah po tvarini, kakeršna se podeluje.
Na daljo.
Uvedba alkohola, koliko gaje po resničnem zdelku.
§. 35.
Pod ovedbo alkoholove količine po resničnem Z(lelku na podlogi tega, kar kaže prigledni žesto-"uernik, spadajo žganjarne imenovane v §. 32, p°d U, III in IV.
Ta način ovedbe sme se tudi žganjarnain, o Merih se govori v §. 32, št. V, za eno celo delo-Vršbeno dobo dopustiti.
Način opravljanja davščino.
§- 30.
Kadar ima mesto povprečnina po storitvi -gaine priprave ali pa pogoditev, pobira se davščina pn "urejanji.
», .. sp° se godi v žganjarnah imenovanih v §. 32,
se koli-
Nasproti se za žganje, ki se nareja v žganj ar-ttt)1'- °menienih v S- ätj II in III, |)obira davščina uah kadar ono izpod uradnega prigleda prehaja sv°l)oden promet.
(81
v.- kakor tudi v §. 32, št. V, v katerih ' "a alkohola oveda po zdelku, kakor je
res.
§. 38.
Kot vsakdanja storitev žgalne priprave, t. j. kot količina drozgalice, ki jo je moči — vračunjaje polnitve prvožganice — zdelati vsak dan, računeč dan po 24 ur, vzema se:
A.	Kjer se podelujejo močnate tvarine, četvc-rina polnilnega prostora kotlovega, izraženega v litrih;
B.	kjer se podelujejo tvarine imenovane v §. 32, št. V :
1.	Za žgalno pripravo, ki nima drugih sestavin, nego neposrednje z ognjem podkurjani kotel, metilo, kotlov klobuk, hladilnice, hladilni rokavec ali ravne hladilne cevi in zvezno cev med klobukom in hladilno pripravo, s trojino (trikratnikom) v litrih izraženega polnilnega prostora kotlovega.
2.	Za žgalno pripravo, katera razven sestavin naštetih pod 1,
a)	ima še en drozgogrelnik, ali
b)	še tudi rektilikator, prvožganičnjak, deflegma-tor itd., s četverino v litrih izraženega polnilnega prostora kotlovega;
3.	za žgalno pripravo, katera poleg uredbe povedane pod 1 ima še predgrevač za drozgo
in še kateri ali več pod 2 b) naštetih delov, s pete-rino v litrih izraženega kotlovega polnilnega prostora ;
l°T«Ui»ch.)
61
4.	za žgalno pripravo, ki se kuri s paro, najmanj z osmerino v litrih izraženega polnilnega kotla, v katerega se vpušča para.
Ako bi se pri žgalni pripravi poslednjič (4) omenjene vrste našla večja vsakdanja storitev, ustanoviti je to storitev s prostovoljnim dogovorom med finančno upravo in žganjarjem, in če se dogovor ne napravi, s poskusnim kuhanjem.
Kot polnilni prostor kotla vzemajo se štiri petine (4/5) polne prostornine njegove.
Kadar se v litrih izražena vsakdanja storitev (1 do 4) ne dâ deliti z 10, izokrogljuje se število idoč v niz, da se doseže ta delnost.
Kadar se uporabljajo žgalne priprave, za katere v tem paragrafu ni postavljeno nobeno merilo storitve, ustanovi njeno storitev posebej finančni minister v porazumu s kraljevsko ogerskim finančnim ministrom.
Na dalje.
§. 39.
Kadar se tropine zmešane sè špiritom denejo na žgalno pripravo, jemlje se storitev žgalne priprave samo sè štirimi petinami v §. 38 ustanovljene mere in gledé izokrogljenja postopa po dotičnem ukazilu istega paragrafa.
Dobitek alkohola.
§• 40.
Dobitek alkohola ustanavlja se za vsak hektoliter drozgalice z ozirom na uporabljane različne tvarine takö:
a)	Pri podelovanji močnatih tvarin (§. 32, št. I) na 6 stopinj;
b)	pri uporabljanji poletnih in zimskih češp, češenj, višenj, marelic, breskev in drugega koščičastega ovočja (izimši trnulje), vina, vinskih droži, mošta vinskega ah sadjevca, po tem grozdja in medene vode na 3 stopinje;
c)	pri uporabljanji drenulj, trnulj, šipečjih jagod, jabolk in hrušk in drugega pečkatega ovočja, različnih jagod in korenin, po tem vinskih tropin in pivovarskih odpadkov, na 2 stopinji;
d)	pri podelovanji izstiskanega (izprešanega) pečkatega ovočja, na 1 '/4 stopinjo.
Na dobitke alkohola pod a) ustanovljenega dovoljuje se v žganjarnah imenovanih v §. 32, št. h katerih kotel ne drži čez 100 litrov, izimši one, katere ne zrelo ah pokaženo žito podelujejo a ne edino v ta namen, da bi naredile droži, kolikor jih podjelnik potrebuje za svojo živino, popustek od 20 odstotkov za delovršbo, spadajočo v šestmesečno dobo, ki se začenja meseca septembra, oktobra ali novembra.
Finančni minister sme za male kmetijske žga-njarne, ki podelujejo v žganje samo take vinske tropine, ki imajo, vsled vlivane na-nje vode za narejo Žonte manj alkolola v sebi, dobitek alkohola za vsak hektoliter drozgalice znižati na 1 stopinjo.
Davkovni postopek.
§• 41.
Davkovni postopek se začenja — kjer se podelujejo močnate stvari — s prenesenjem teh tvarin v posode za vrenje (vrvežnike), a kjer se podelujejo v §. 40 pod b), c) in d) imenovane tvarine — s prenesenjem za narejo žganja namenjenih tvarin (drozgalice) na žgalno pripravo.
Omejitev v oziru na posode pri podelovanji močnatih tvarin.
§. 42.
Za žganjarne imenovane v §. 32. št. I določa se sosebno še naslednje:
1.	Vse uporabljane posode morajo biti uradno zaznamenane in izmerjene.
2.	Za pripravljanje in nameščanje drozgalice ne sme se rabiti več bednjev nego dva, katerih skupna prostornina ne sme presezati dvakratne vsakdanje storitve žgalne priprave (§. 38).
3.	Drozgalica mora se do prenesenja na žgalno pripravo pripravljati v eni in isti posodi brez porabe hladilne priprave in drozgalica, ko je zavrela, na ravnost iz te posode prenesti v žgaln° pripravo.
4.	Kadar se umeten kvas dela, ne sme nobena v to določenih posod čez desetino prostornine enega vrvežnika velika biti, in vsi skupaj ne smejo presezati desetega dela prostornine vseh vrveš-nikov.
Uvet porabe zasladnikov itd.
§. 43.
Zasladniki, ladje hladilnice, hladilne kadi, r°zgaličnjaki in sploli take posode in delne pri-Pr>iye, katerih namen je vzprijemati in hraniti drozga-1Ce pred začetkom vrenja in po končanem vrenji a Pred kuhanjem, smejo se uporabljati samo v žganjar-ki imajo žgalne priprave, kakeršne so omenjene v §§• 38 pod št. 3 in 4.	t
Naznanilo vrsbe, vzprijem najdenja in ovedba storitve.
§. 44.
Da se ustanovi storitvena zmožnost žgalne priprave, dolžan je žganjarne podjetnik zadnji čas Pri tedne, predno se začne vsakoletna delovršbena °ba (§. 45), najbližjemu žganjarno nadzirajočemu ’nančnemu organu pismeno ali ustno naznaniti shajališče in popisno številko poslopja, v katerem ■Se ima delo vršiti.
Vsled tega naznanila opravi se uradna ovedba, kakšne so sestavine žgalne priprave, kolika je prostornina kotla, in če se ima podelovati močnata farina, tudi drozgaličnih posod, namenjenih za poslovanje teh tvarin, in pa uradno zaznamenanje tob posod in žgalne priprave ter razloži v pregledu, 1 ga podpiše žganjarne podjetnik in, ako bi ne Znal pisati, podpišeta dve nepristrani priči, in v ta Pregled se zapiše, koliko stori vsak dan žgalna priprava (§. 38).
Prostornina kotla in drozgaličnic naj se izmeri z vlivanjem vode.
Povprečninska doba.
§■ 45.
Storitev se poizveda za ves čas delovršbe tkganjetvorno dobo), ki spada v vsakoletno razdobje 0fh 1 • dne septembra do konca avgusta.
V žganjetvorni dobi ne sme se žgalna priprava predrugačiti nikakor takč, da bi to imelo vPliv na storitev.
Ako bi se imela za bodočo žganjetvorno dobo kgoditi taka premena, naj jo žganjarne podjetnik
zadnji čas 14 dni pred začetkom te dobe naznani, kakor se je gori reklo, o čemer je v uradnem od-nošaji postopati po zgornjih določilih.
Razven tega slučaja opravi se uradna ovedba storitve, če je žganjarne podjetnik ne zahteva poprej, stoprv tri leta po poslednjič opravljeni.
Zglasitev.
a)	Nje vsebina in način vpodanja.
§. 46.
Davkovni postopek je zglašati pri onem dav-kovnem uradu ali finančnem organu, kateremu je žganjarna odkazana.
Zglasitev je pri žganjarnah, za katerih žgalne priprave je v §. 38 pod 3 ali 4 ustanovljeno merilo storitve, vpodati pismeno v dvojnem izdatku; pri žganjarnah nasproti, za katerih žgalne priprave je merilo ustanovljeno v §. 38 pod A in B 1 ali 2, dopuščajo se tudi ustne zglasitve, ki naj jih finančni organ vzprejme v dvojnem izdatku.
Zglasitev obsezaj:
a)	ime in priimek podjetnika žganjarne, po tem kraj in popisno številko poslopja, v katerem biva žganjarna;
b)	tvarine, ki se imajo pedelovati, in pri močnatih tvarinah tudi številke in prostornino uporabljanih drozgaličnic in drožnic;
c)	številko in v uradnem pregledu v hektolitrih drozgalice ustanovljeno vsakdanjo storitev rabljene žgalne priprave;
d)	dan in uro, kdaj se začnč tvarine prenašati na žgalno pripravo, in če se podelujejo močnate tvarine, tudi dan in uro, kdaj se te tvarine prenesö v vrvežne posode;
e)	dan in uro, kdaj se žgalni postopek končd:
fj čas, kar ga poteče med točkama d) in e) t. j. žgalni čas v dneh in urah, pri čemer je drobce ene ure šteti za celo uro;
g) ako bi se v zglašenem času delal tudi kvas, povedati je to okolnost.
Pismena zglasitev mora biti čitno pisana, ne sme imeti izstruganih ali prečrtanih mest ter mora
biti podkrepljena s podpisom ali ročnim znamenjem žganjarskega podjetnika ali njegovega pooblaščenca.
b)	Čas vpjo'danja zglasitve.
§• 47.
Davkovni postopek treba je praviloma zadnji čas 48 ur pred njegovim začetkom zglasiti, a finančnemu oblastvu I. stopinje je vendar na voljo, ta rok na prošnjo podjetnika žganjarne v toliko skrajšati, kolikor pravočasna vršba uradnega prigleda to dopušča.
Davkovni postopek nareje žganja iz močnatih tvarin mora obsezati nepretrgani žgalni čas od 8 dni najmanj. Ali finančnemu ministru je dana oblast, ta žgalni čas znižati do na 24 ur.
Davkovni postopek nareje žganja iz tvarin navedenih v §. 40, b), v) in d) mora obsezati nepretrgan čas žganja od 24 ur najmanj.
Odmerjanje davščinske povprečnine.
§. 48.
Davkovni urad ali finančni organ izračuni na podlogi zglasitve povprečnino davščine, kar je prihaja s tem, da v hektolitrih izraženo storitev žgalne priprave pomnoži (multiplicira) sè
a)	zglašenim žgalnim časom;
b)	številom alkoholovitosti stopinj ustanovljenim za zglašene tvarine za vsak hektoliter droz-galice;
c)	stavkom davščine po 35 kr. od vsake hekto-literske stopinje (litra) alkohola.
Če se dela kvas, je vrhu tega odmeriti za vsako davku podpadajočo hektolitersko stopinjo alkohola po 2y2 kr. davščine za kvas.
Odmerjanje davščinske povprečnine, kadar se podelujejo tvarine različnega alkoholnega dobitka.
§. 49.
Ako se za davkovni pestopek zglasé tvarine, ki dajô različno količino alkohola, naj se davščinska povprečnina izračuni po tisti tvarini, za katero je postavljen najvišji dobitek alkohola.
Podelovanje v §. 40 pod b), c) in d) navedenih tvarin z močnatimi tvarinami dopuščeno je samo v §. 32 pod I imenovanim žganjarnam, in to samo tedaj, če se postopa po določilih obseženih
v §. 42.
Vračilo davščine o povodu kakega zadržka delovršbe.
g. 50.
Zadržki delovršbe praviloma ne dajö pravice na vračilo ali odpisilo davščine.
A če delovršbo žgalne priprave kak elementaren dogodek popolnem onemogoči, dodeli se vračilo ali odpisilo davščine za ta čas, ko je zglašeno delo vsled elementarnega dogodka bilo nemožno, pod uvetom, da se elementaren dogodek zarad po-istinjenja moteža precej najbližjemu finančnemu organu pismeno v dvojnem izdatku naznani; a v slučaji, ko bi v osmih urah od časa po vpodanji naznanila finančnemu organu ne prišel noben uradnik ali nameščenec finančne uprave, dopušča se žganjarne podjetniku, da sme oviro delovršbe in stanje delovršbe po odposlanci občinskega županstva s privzetima dvema nepristranskima pričama dati poistiniti.
En primerek naznanila, opravljen z uradnim potrdilom dne in ure, kdaj je bilo vpodano, in s podpisom prejemajočega finančnega organa vrne se žganjarne podjetniku, da mu služi v izkaz.
Žganjarnam, ki uporabljajo žgalne priprave, kakeršne so omenjene v §. 38 pod A in B 1 ali 2, dopuščeno je, motež dela tudi ustno naznaniti; v tem slučaji dobodo uradno potrdilo o podanem naznanilu, v katero se vzprejme tudi vsebina naznanila.
Tretji oddelek.
Prvi del.
Ovetlba narejenega alkohola po naznambah priglednega žestomernika.
Določila o uporabi priglednega žestoinernika.
§. 51.
Za uporabo priglednega žeslomernika za' hteva se :
1. Žganjarski prostor mora, kjer že itak ne blVa tako, v porazumu s finančno upravo bili takö Uravnan, da je moči ondukaj postaviti prigledni žestomernik na lahko dostopnem i vidnem mestu, katero je najmanj po 65centimetrov oddaljeno od hladilnega prireda žgalne priprave in od vsake stene tistega prostora.
Gre li zvezna cev skozi zidovje, ne sme manj nego šest in ne več nego osem centimetrov na vsaki strani odstati od zida.
A če gre zvezna cev skozi duri ali odprtino okna v zidovji, sme njen odstoj od zidovja iznašati tudi več nego osem centimetrov.
2.	Hladilni prired žgalne priprave mora biti tirkšen, da ga je moči po svoji notranji uredbi popolnem preiskati in pod varno Uradno zaporo djuti.
3.	Žgalne priprave morajo biti tako uravnane, tik prostori, v katerih so nahajajo pare alkohol v sebi Onajoče, stojé v trajni, trdni in varni zvezi takö eden 2 tirugim, kakor tudi s kotli in hladilnim priredom
(rokavcem).
4.	Cevi in prostori žgalne priprave, v katerih blVajo alkoholnate pare, po tem cevi in prostori, v katerih bivajo alkoholnate tekočine — izimši tirozgalico — predno so prošle skozi prigledni žesto-urornik, ne smejo imeti poškodovanih, ali iz koscev ^stavljenih mest ter smejo imeti za delo neogibno Potrebne, od zunaj dostopne odprtine, a odprtine Morajo biti opravljene s pipami, ki so prevrtane samo v tisto mer, kakor morajo iti pare ali tekočine klkohol v sobi irnajoče, in katerih en odvod alkoholih par ali tekočin na zunaj omogočujoče vetrenje k|i odstranjenje se z uradno zaporo more takö ubra-n'ti, da ni mogoče brez lahko vidne pokvare.
Ali to določilo se ne uporablja na zaklopnice uvarice, če bivajo na gornjem pokrovci kotla (pre-KaPalnem ali vrelnem prostoru) ali na najzgornjih Uiestih cevi paro odvajajočih, ki kotle s kotli ali z fektifikatorjem, odnosno deflegmatorjem strinjajo.
7.	Kadar je žgalna priprava takö uravnana, da je moči alkoholnato tekočino nazaj v kotel voditi, mora odtočna cev za žganjarske droži (ostanke) takö držati v shrambo in ta mora biti takšna, da ni moči skoz to cev alkoholnate tekočine odvajati tako, da no bi se pomešala z večjo količino droži, ali pa mora ta cev najmanj osem centimetrov navpično štrleti v žgalni prostor ali pa biti okrožena z baš takö visokim krožcein, ki je tako staknen, da ne propušča vode; takö da ni nikoli moči droži skozi samo odtočno cev odtočiti, tetnuč ostaja vsegdar nekaj droži.
Kadar je žgalna priprava s tako imenovanim ločilcem (separatorjem) strnena, mora mu odtočnica tako biti napravljena, da ostanek prekapa v ločilci pride neposrednje v smradotočje.
8.	Ako bi se patoka odjemala in zopet na žgalno pripravo dévala, ni' izloča se ona iz naznamb priglednega žestomernika.
Oprava žgalno priprave s priglednim žesto-mernikom.
Tudi pri teli zaklopnicah sme finančna uprava Zahtevati primerno zavaro proti zlorabi.
5.	Cevi, v katerih se prevajajo alkoholnate ekočine, iziinši drozgalico, predno so tekle skozi Prigledni žestomernik, morajo biti s posebnim naukom očitne in preiskovanju z vseli strani lahko
tiostopne.
6.	Zvezna cev med hladilnim priredom žgalne Priprave in priglednim žestomernikom mora teči ravno mer, kolikor ni na njegovih konceh zarad ZV(ize s hladilnim priredom in priglednim žestomer-'koin potreben odstop od te meri, ne sine biti čez 1 uietre dolga, in moraja se v pričo finančnega 0rgana opraviti z vrlino cevjo iz glatke, nenamazane Ukové pločevine takö, da med obema cevéma °stane na vse strani kake tri centimetre širok pro-St0rl>razen.
§• 52.
Vsaka v žganjarni bivajoča, z lastnim hladilnim priredom opravljena žgalna priprava mora imeti ukazilom finančnega ministerstva ustrezajoči prigledni žestomernik s cinkovim poveznikom; izimlje se vendar prečiščalni prired, kadar je po §.76 uvetna zveza žganjarne s prečiščarne dopuščena. Žganjarne podjetnik ima dolžnost, o svojem trošku nabaviti si prigledni žestomernik in izvesti o svojem trošku vse naprave in priredbe, ki jih finančna uprava spozna za potrebne, da se Zanesljivo postavi.
Prigledne žestoinernike, ki jih bode potreba o začetku tega zakona, dobavi [finančna upravo o trošku državne blagajne za žganjarne, ki so doslej plačevale povprečnino po storitvi drozgaličncga prostora, in za one žganjarne, ki pod zadavkovanjem zdelka
v poslednji delovršbeni dobi niso naredile poprek več nego 5 hektolitrov žgane opojne pijače na dan delovršbe.
Opis žganjetvornice, pregled delnih priprav.
§• 53.
I. Občna dolžnost.
Žganjarne podjetnik ima žadnji čas štiri tedne pred vsakoletno delovršbeno dobo in v teku te dobe najmanj 14 dni pred začetkom meseca, v katerem se delo začne, finančnemu oblastvu I. stopinje naznaniti štajališče in popisno številko žganjarne in natančen opis prostorij spadajočih k delovršbi, in pa pregled vseh v žganjetvornici bivajočih, za žga-njarjenje priležnih delnih priprav in posod, sosebno bednjev, hladilnikov, kotlov, kuhalcev in te vrste posod z natančno naznambo njihove prostornine v dvojnem izdatku podati in v opisu ali pregledu tudi imenovati izmed služabnik ljudi one osobe, ki imajo nadzor nad ostalimi in pa osobo, ki ne-prehoma ali v odsostvu podjetnika žganjarne vodi žganjarsko delo, in ki ima podpisati na to, da zavzema to postavljenje. Ni v opisu, ni v pregledu ne sme biti premenjenih, prečrtanih ali izstruganih mest sicer mora finančno oblastvo te spise zavrniti.
En primerek opisa in pregleda, s pripisanim uradnim potrdilom vpodanja vrne se žganjarne podjetniku ali njegovemu pooblaščencu, da mu bode v izkaz.
Omenjeni opis in pregled naj veljata tudi za sledeče delovršbene dobe, če se ne namerja pre-meniti jih.
A prostornina posod (§. 54) naj se vsekakor poizve, če se to v poslednjih treh delovršbenih dobah ni zgodilo, ali če žganjarne podjetnik izrecno zahteva.
Kadar se namerja kaka premena žgalne priprave, treba jo je zadnji čas 14 dni pred začetkom letne delovršbene dobe, in če se ima storiti v teku delovršbene dobe, 14 dni pred namerjano premeno naznaniti finančnemu oblastvu 1. stopinje zarad potrebnega uradnega posla. Kako premeno v stanji nadzornega osobja ali v osobi voditelja žganjarne ima žganjarne podjetnik v 24 urah naznaniti finančnemu organu, ki žganjarno nadzira.
II. Dolžnosti pri narejanji kvasu.
Žganjarne podjetnik, ki hoče v sVoji žga" njarni dobivati kvas, naj pismeno naznanilo te namere v dveh primerkih zadnji čas 14 dni pred začetkom tega dela vpodati finančnemu oblastvu 1. stopinje.
Naznanilo veže najmanj dve zaporedoma idoči mesečni dobi zglasitve žganjarjenja takö, da je po-trošnino za kvas (§. 4) opraviti tudi tedaj, ako hi se nareja kvasu pri žganjarskem delu ne vršila.
En primerek naznanila, opravljen z uradnim potrdilom vpodanja, vrne se podjetniku.
Vzprijem najdenja.
§. 54.
Finančno oblastvo I. stopinje ukaže na podlogi opisa in pregleda (§. 53) uradno preiskati in za-znamenati omenjene prostorije, delne priprave in posode, in pa ovedeti prostornino posod in shramb.
Da se izvé prostornina, treba je naslednje posode in shrambe z vlivanjem vode izmeriti, ako imajo tako obliko, da ne dopušča natančnega izračuna prostornine po njih obmerih, namreč:
a)	vrvežnike (bednje za vrenje),
b)	drožne razdelilnike (predvrvežnike),
c)	posode za vrenje droži,
d)	posode matičnih droži,
e)	hladilnice matičnih droži,
f)	drozgaličnjake in inontejuse za drozgalico s pri' mešanim vrvežilom, ki vre ali je odvrela,
g)	sploh vse posode, ki so namenjene, da vzpr*' jernajo drozgalico, ki vre, ali kateri ji vendai že primešano vrvežilo, ali katere razven žgalne priprave služijo za vzprijem odvrete drozgalice’
h)	reservoarje za žganje.
Podjetnik je zavezan, na roko dati pri tem vsako dopoved in vsak izkaz, ki se potrebuje za davkovno-uradni prigled.
I
Tudi vse za delovršbo določene osobe imajo °lznost, če jih finančni organ v tem odnošaji po-Z0Ve> storiti, kar se jim reče.
Veljavnost zapisnika o najdenji.
§. 55.
Opravljaje to preiskovanje treba je pred vsem Sedati na to, da so v §. 51 postavljeni zahtevi Za uporabo priglednega žestomernika popolnem spolnjeni.
Ako so ti zahtevki izpolnjeni, postavi se pri-gledni žestomernik in zveže sè žgalno pripravo ter uene uradna zapora na pipe in zvezna mesta ^galne priprave, hladilnika itd.
O posledku vseh teh uradnih poslov narediti zapisnik (zapisnik o najdenji), katerega naj pod-P'^e tudi žganjarne podjetnik ali njegov pooblaščeni nainestnik, in v njem tudi število in kakšnost radnih zapor, po tem onih mest žgalne priprave itd., kamer so zapore djane, na tanko zaznamenati in evnk; ure, katere vsak postavljeni prigledni že-sh>mernik po njegovi opravljeni uradni zapori kaže, '■ bedami in številkami poočititi.
Vzprijemaje najdenje treba je ob enem za Vsako žgalno pripravo, ki je v zvezi s priglednim že-stomernikom, kinejkaže neposrednje, koliko je alko-u'a, nego kaže, koliko žganja se je naredilo in koko alkohola ima v sebi ali pa samö, koliko je k^olka sè zbirko poskušajev, po nje uredbi ustano-. srednjo alkoholovino zdelka ter navesti v za-P'suiku o najdenji.
Ali ta srednja alkoholovina ne sme se v žga-Jarnah, katerih srednji vsakdanji zdelek v me-SoČni dobi zglasitve ne preseza 2 hektolitrov alko-01ai pod 70 stopinj, v žganjarnah, katerih vsakdanji ®r°dnji zdelek v mesečni zglasitveni dobi iznaša čez .° 7 hektolitrov, ne pod 75 stopinji, in v žga-Jarnah, katerih srednji vsakdanji zdelek v mesečni z8lasitveni dobi preseza 7 hektolitrov, ne z manji ^e8o 80 stopinjami stodelnega alkoholometra
j Ta ustanovljena alkoholovina jemlje se v pod-°8° izračunu, kadar bi prigledni žestomernik kazal ^aujo alkoholovino.
Zgornja določila rednje alkoholovine n ‘ganjarne Št- IV in V.
o ustanovitvi najmanjše uporabljajo se vendar na ki podelujejo tvarine imenovane v §. 32,
V zmislu prejšnjega §a 54 narejeni zapisnik najdenja naj veljâ tudi za sledeče delovršbene dobe, ako se ne namerja nikaka premena za-nje.
Alkoholometer, saharometer in termometer finančnim organom v porabo.
§.56.
V prostorijah žganjarne morajo biti naslednji instrumenti v popolnem dobrem stanji in finančnim žganjarno nadzirajočim organom na zahtev dati se na razpolog, namreč:
a)	en stodelen alkoholorneter, narejen po za-ukazu;
b)	en saharometer narejen, kakor je propisano za dohodarstvene organe, oba instrumenta s potrdnico o preskusu, po tem
c)	toplomer po Réaumuru.
Začetek in obsežek diivkovnega postopka pri žganjarskem delu.
§• 57.
Davkovni postopek žganjarskega dela začenja se — kjer se podelujejo močnate tvarine in celuloza, s prenesenjem teh tvarin v zasladnik, a kjer se podelujejo melasa in tej enake tvarine s prenesenjem teh tvarin v raztvorni bedenj in če se po-deluje repa in topinambur, s prenesenjem teh tvarin v bednje razmakalnike, a če ni zasladnikov, raz-tvornikov a razmakalnikov, s prenesenjem tvarin v vrvežnike, ter obseza vse nadaljšnja dela drozga-ličnega postopka, vrenje in kuhanje drozgalice.
Pri uporabi posod, ki služijo za kuhanje drozgalice (kuhalniki drozgalice, predkuhalniki, parniki za krompir) in ki imajo kako hladilno pripravo, zračno sesalko i. dr. t. ali so po cevéh v zvezi s hladilnico; dalje pri uporabi posod za razmakanje v žganjarnah žito in turščico podelujočih, ki s posodami za vrenje ali žgalno pripravo stoje v nepo-
srednji zvezi po žlebili ali eevili ali imajo parni dovod, začenja se davkovni postopek žganjarskega dela že s prenesenjem tvarin v té delne priprave.
Zglasitev davkovnega postopka.
’	§-58.
Davkovni postopek nareje žganja treba je zadnji čas 24 ur pred njegovim začetkom pismeno zglasiti pri onem davkovnem uradu, kateremu je odkazana žganjarna.
Zglasitve morajo upodati se na uradno tiskanih golicah v treh soglasnih izdatkih, biti čitno pisane in svojeročno podpisane od podjetnika ali voditelja žganjarne in ne smejo imeti ni premenjenih, ni prečrtanih ali izstruganih mest, ker se sicer ne smejo vzprijeti.
En primerek zglasitve s pripisanim uradnim potrdilom vpodanja vrne se stranki ob enem sè zglasitveno boleto.
Zglasitve morajo obsezati ves davkovni postopek, ki ima biti v eni naročni dobi, katere začetek in zadnji dan finančna uprava za vsako žganjarno posebej določi, ter ne smejo prestopati te dobe..
Pod dnevom razumeva se pri tem računu čas od osmih zjutraj do osmih zjutraj sledečega dne. Ako torej žganjarna, ki računi mesečno dobo n. pr. od 18. dne meseca, davkovni postopek začne stoprv 25. dne meseca, ali po nekem pretrgu vnovič nadaljuje, ne sme fee zglasitev in z njo združeni obračun nikakor raztegniti do 25. dne ob osmih zjutraj sledečega meseca, marveč mora završiti se z 18. dnem ob osmih zjutraj tega meseca.
Zglasitve naj obsezajo:
a)	Ime podjetnika žganjarne, nje stajališče in popisno številko;
b)	mesec, dan in uro začetka davkovnega po -stopka in dan, katerega se dokončd, z na-znambo, bode li delo žgalne priprave po dnevi in po noči nadaljevano ali samö na podnevne ure omejeno.
Ako bi se v zglašenem času namerjali kaki prestanki v delu, treba je začetek in konec davkovnega postopka posebej povedati za vsak oddelek delovršbenega časa;
c)	količino in vrsto tvarin, ki jih je podelati.
Količino je povedati za vsako vrsto p0' sebej, in po teži;
d)	število, številko in prostornino vrvežnih posod (vrvežnikov, posod za vrenje droži itd.), ki se imajo uporabljati ;
e)	alkohol, kar se ga primeroma naredi, v hektoli-terskih stopinjah pri toplini od -g 12° Rčau-inura (hektoliterska stopinja alkohola) in de žganjarna podleži davščini od zdelka, tudi davščino, kolikor je prihaja;
f)	ako bi se v zglašenem času imel narejati tudi kvas, to okolnost, in koliko prihaja davščine za kvas;
g)	žgalne priprave, ki se bodo rabile, in vrsto in številko z njimi zvezanih priglednih žestomer-nikov. Ako je tedaj, ko se vpodaje zglasitev, delovršba v žganjarni ustavljena, treba p°" vedati tudi, kako stoji ura pri vsakem pri" glednem žestomerniku z besedami in številkami.
Premena zglasitve.
§. 59.
Vrsta in količina tvarin (§. 58 c) podelati se imajočih srne se, če se to najmanj 24,ur popred pismeno naznani finančnemu organu nadzirajočemu žganjarno, pozneje predrugačiti.
Tudi premena v stanji ali prostornini zgla‘ šenih vrvežnih posod (§. 58 d) dopuščena je, de se to poprej naznani in ob enem vpiše v vpisnik žganjarne.
Količina alkohola, kar je razmerno po zglasitvi za še ostali del zglasitvene dobe prihaja, sme se s tako dodatno zglasitvijo povišati ali znižati.
Kazni prosti razhod zglašene količin0 alkohola.
§. (50.
Pri zglaševanji alkohola dopušča se odstop 0(| 15 odstotkov na zgoraj in 15 odstotkov na z dolu) takö, da je treba stoprv, če se čez 15 odstotkov zglašene množine več ali manj naredi, kjer ni d°' hodarstvena prikrata izkazana, kot nepravilnost v davkovnem postopku pokoriti.
Za presojo, je-li razhod 15 odstotkov pretopljen, merodaven je vsegdar samo zdelek ene zglasitve.
®°teži v pravilnem hodu priglednega žesto-mernika.
a) Naznanilo mo teža.
res uporabljenih bila veča nego prostornina zglašez-nih, za vsak hektoliter res uporabljenih vrvežnih posod.
Ako bi ta čas ne obsezal ' polnih 10 delovrš-benih dni in bi bil v šestmesečni dobi, ki je bila neposrednje pred tekočo zglasitveno dobo, storjen mesečen obračun za žganjarno, ki obseza najmanj 10 delovršbenih dni, izračuni se za vsakih 24 ur in vsak hektoliter prostornine zglašenih vrvežnih posod narejeni alkohol po razmerji te obračunske dobe.
§• 61.
Kadar bi se zapazil kak motež v pravilnem ‘oclu rabljenega priglednega žestomernika, ima žga-niarne voditelj dolžnost, to precej v dveh soglasnih Matkih naznaniti finančnemu organu, ki žganjarno Nadzira, da se zvedo vzroki naznanjenega moteža.
En primerek s pripisanim potrdilom vpodanja V|de se žganjarni v izkaz.
Naznanilo je trebe precej, kakor se pošlje, po Polni vsebini vpisati v vpisnik žganjarne tako, da ^re pisanje čez celo širokost strani vpisnika.
Moteži pravilnega hoda priglednega žestomer-a'ka, ki niso na dotičnein mestu vpisnika vpisani, akor se je baš reklo, ne smatrajo sc za na-
Znailjerie.
^ Kako se oveda alkohol, dokler traja motež.
§. 62.
I. Dokler traja lak motež (§. 01), sme se •Kalni postopek v žganjarni, v kateri je postavljen Sai"o en prigledni žestomernik, samo deset dni naj-a*ie, računeč od časa, ko se je motež pokazal, na-aljevati pod naslednjimi uveti:
1. V času, v katerem se žgalni postopek tako . at*aljuje, ne sme se v številu in prostornini posod llllenovanih v §. 54 nič premeniti.
,	2, Kot narejena količina alkohola izračunja se
1 ta Čas na 24 ur in vsak hektoliter prostornine gašenih vrvežnih posod (§. 58 d) ona količina, ai je prihaja za čas delovršbe, ki je bil pred mo-, eni v isti zglasitveni dobi po naznambah pri-v ednega žestomernika na vsak dan delovršbe in . 1'ektoliter zglašenih vrvežnih posod, ali ako je 1 prepovedani uporabi vrvežnih posod prostornina
3.	V nobenem slučaji ne sme se vzeti, da je manj alkohola, nego ga razmemo prihaja po zgla-sitvi na čas moteža.
II.	V žganjarnah, kjer je postavljenih več žgalnih priprav s priglednimi žestomerniki, sme se žgalni postopek nadaljevati tudi pod zgornjimi uveti, ki jih je uporabljati na vso delovršbo (I, št. 1, 2, 3), a tu se, kakor je umevno samo ob sebi, narejena količina alkohola ne sme nikdar vzeli pod naznam-bami priglednih žestomernikov, dokler so še v pravilnem hodu.
III.	Ako bi se v kaki žganjarji moteži pravilnega hoda priglednih žestomernikov v teku ene žganjetvorne dobe večkrat nego trikrat primerili, sme se zgornji rok desetih did (1) znižati, na slučaj celo odtegniti. Ta rok se sme tudi skrajšati, če je moči v krajšem času nadomestiti prigledni žestomernik.
IV.	V žganjarni, v kateri stoji več žgalnih priprav s priglednimi žestomerniki, sme se postopek nadaljevati tudi pod tem uvetom, da se žgalna priprava, s katero je v hodu moteni žestomernik zvezan, uradno iz porabe dene precej, ko se izpali drozgalica, kar je je na njem, ko se zapazi motež.
Za to kuhanje drozgalice je količino alkohola po uradno opazovani navadni storitvi žgalne priprave izmeriti.
V.	Finančni minister sme vvkupnemporazumu s kraljevsko-ogerskim finančnim ministerstvom tudi narediti, da se narejena količina alkohola za čas, dokler traja,motež pravilnega hoda priglednega žestomernika, najde po količini, koncentraciji in vrvežni attenuvaciji drozgalice.
Prepoved §n 24 a) naj se v lakih slučajih brez-izimno uporablja.
Moteži delovršbe.
§. 63.
Kadar se delovršba žganjarne po neodvratnem zadržku ovira ali pretrga, tako da ni moči postopka

62
končati po zglasitvi, dolžan je voditelj žganjarne zadržek precej pri najbližjem žganjarno nadzirajočem linančnem organu pismeno v dvojnem izdatku naznaniti.
Podano naznanilo je tako vpisati v vpisnik žganjarne, kakor je zaukazano v §. 61 ; zadržki delovršbe, ki niso takö vpisani v vpisnik, naj se štejejo da niso naznanjeni.
Ako se vsled takega po popisu naznanjenega zadržka nadaljevanje postopka v zglašenem času delovršbe onemogoči, zmanjša se zglašena količina alkohola v ti meri, kolikor ni pošla po podatku na-reje opojne pijače do začetka ovire.
Ako se pa s tako oviro premeni samo postopek za čas delovršbe, kar ga še ostane po zglasitvi, treba je za ta ostali čas vpodati novo zglasitev.
Mesečno poistinjanje alkohola, kar se ga je naredilo.
O
§-64.
S koncem mesečne zglasitvene dobe (§. 58) pokonstatuje se uradno narejena količina alkohola po naznambah priglednega žestomernika z ozirom na podatke (§. 62) najdene za kak motež v hodu žestomernika.
Ako je žganjarna podvržena davščini od na-reje (narejnini, zdelščini), izračuni se ta davščina za poistinjeno količino alkohola. Ako jo narejnina kar je prihaja po zglasitvi, manjša od pristojbine, kakeršno kaže obračun, treba je nedostatek, če žganjarne pedjetnik uživa puščanje davščine na počak ter je zavarovanje še zadostno, privzeti v počak, a kak ostanek, ali pa če podjetnik ne uživa puščanja davščine na počak, vos nedostatek v 3 dnevih doplačati, da se izogne zvršilu.
To določilo je zmislu primerno uporabljati na potrošnino za kvas, ako se je delal tudi kvas.
Ako podjetnik žganjarne podvržene davščini od zdelka (nareje) ves zdelek ali nekaj zdelka določi za izvoz in za tega delj zahteva, da ga davščine prosto položi v hranišče (§. 6), odloči se, kar je pride, iz podatka obračuna in za zavarovanje po pro-pisu zabeleži s to mero, da jo je v primeri, v kateri se izvoz žganja, na katerega se odnaša, res zvrši, ali se žganje iz hranišča vzame za prost promet,
v prvem slučaji odpisati a v drugem slučaji pr' vzetji iz sklada opraviti.
Vpisnik žganjarne.
§■ 05.
Žganjarne voditelj naj ali sam osobno ali P° svojem namestniku piše uradno prirejen vpisnik, v katerem je od začetka davkovnega postopka žga-njarskega dela do njegovega dokončanja poočititi naslednje podatke*:
a)	Pred dovršbo vsake drozgalice za-njo uporabljeno vrsto in težo narejnih tvarin;
b)	precej, čim je drozgaličnjak bil napolnjen s frišno drozgalico, številko bednja in količino drozgalice, ki jo obseza:
c)	od 12 do 12 ur kazanje ure priglednega žestomernika. Ako se rabi po več žestomernikov, treba je pri vsakem vpisu kazanja ure tudi vpisati številko dotičnega priglednega žestomernika, od katerega ono izhaja;
d)	dan in uro vsakega vpisa.
V ta vpisnik je sè strani dohodarstveno-uradnih nadzornih organov vpostaviti tudi podatek •njihove pregledbe. Ta vpisnik naj se vsak mesec po zvršenem obračunu završi in finančni organ, ki opravlja obračun, naj ga vzame z dotično zglasitvijo in potrjenimi naznanili o kaki oviri delovršbe, o nio-teži ali napaki žestomernika in drugega takega vred.
Drugi del.
Odnašanje zdelka iz žganjetvornice žg11' njarne omenjene v §. 32, št. II ali III ali iz svobodnega skladišča; koliko zdelka se mora najmanj na enkrat odnesti.
§• 66.
Iz žganjetvornice kake v §. 32, št. II ali imenovane žganjarne (§. 26) odnaša se žganje a brez plačila ali pa s plačilom potrošnine.
Ne plačavši potrošnine sme se odnašati, l’k°
a)	se žganje, katerega se drži potrošnina, preiie=e v svoboden sklad za žganje, ali
b) izvaža čez čolnu mejo s pridržkom odpisa davščine, ali
') če je določeno za kako drugo davščine prosto
uporabo.
Žganje, katerega se drži potrošnina, odnaša Se lz svobodnega sklada tudi kakor iz žganjarne s plačilom ali brez plačila potrošnine.
Brez plačila potrošnine odnaša se tudi v gori 'n ^ omenjenih slučajih, in če je svobodni lad mestno v zvezi s prečiščarno, tudi v slučaji, 1 se pod c) v misel jemlje.
j ^a enkrat ne sme se iz žganjetvomiee ali ■ svobodnega sklada za žganje odnesti manj nego 'ektoliter žganja, izimši slučaj, ko bi zaloga žganja Pošla.
Uglasitev odnesenja žganja iz žganjarne Bnenovane v § 32, št. II ali III ali iz svobodnega sklada.
§• 67.
iz tvorilišča kake imenovane žganjarne ali iz svo-
Kolikorkrat se hoče žganje * §• 32, žt. II in III . Uega sklada za žganje odnesti, ima voditelj žga-Jarrie, odnosno svobodnega sklada finančnemu Jani>, ki žganjarno, odnosno svoboden sklad nad-a>podati pismeno zglasitev.Ta zglasitev naj obseza:
o tem ni v žganjarni, odnosno svobodnem skladu, namreč v rokah onega, ki daje dopovedi finančnim organom, in dokler tedaj, kadar ni dopuščeno odnašati žganja, ta, ki finančnim organom daje dopovedi, nima v rokah potrdila dotičnega davkovnega urada o plačilu potrošnine ali o dovoljenem počaku, ne sme se spirit (žesta) odnesti.
O prisostvu finančnih organov pri odnašanji iz-dadti se ukazoma določila.
Odgovornost zn potrošnino od odnesenega žganju.
§• 69.
Žganjarne ali svobodnega sklada podjetnik ima potrošnino, ki se drži odnesenega žganja, z globo za obrano reda od 5 do 200 gl. opraviti, če žganje v roku, ki ga pošiljalec zglasi in ki je okolnostim primeren, ne dojde v zglašeni svoboden sklad, odnosno izstopi čez colno mejo.
Ta dolžnost plačila ne velja gledé onega alkohola, od katerega je izkazano, da je na vožnji poginil.
V ostalem naj na vožnji za žganje, katerega se drži potrošnina, veljajo določila, katere veljajo za vožnjo nakazanega nezacolanega vnanjega blaga.
1.	Dan odnesenja,
2.	količino in alkoholovino žganja, ki se ima
Gnesti,
3- ime namenišča in prejemnika,
• v slučaji, kadar se žganje ne sme po §. 6(5 Prid nf> B'a,^avš' davščine, iznos davščine, kar je
4
°6iiesti
j Kadar gre za odnesenje žganja brez oprave Sune, sosebno za izvoz žganja čez colno mejo, vnati je zglasitev po dotičnih posebnih ukazilih.
Ako ta, komur se preodkazuje žganje z držečo se ga potrošnino, ne sme vzprijeti poslatve, ker nima dovoljenja za svoboden sklad ali ker ni dopuščeno poslatve v njegov svoboden sklad vzprijeti, ali če se krati vzprijeti jo, ima pošiljalec dolžnost, vplačati potrošnino v štirnajstih dnevih, po tem ko je prejel pozov plačati jo, da se izogne zvršilu.
Ako se ima žganje ne plačavši potrošnine nazaj vzeti v tvorilišče ali vnesti v drug svoboden sklad, ima se to naznaniti najbližjemu finančnemu organu.
Čas odnesenja.
§. 68.
liti P°k'ei' zglasitev o odnesenji žganja ni vpodana a,|,nemu organu nadzirajočemu žganjarno, od-0 svoboden sklad, in dokler potrdila tega organa
Račun o potrošnini.
a) V žganjarni.
§• 70.
Za vsako potrošnini podvrženo žganjarno (§ 36) pisati je račun o ti davščini.
62*
Prepisuje se v njem ves zdelek, odnosno v zdelku obsežena količina alkohola.
Odpisujejo se nasproti:
a)	Količine alkohola, za katere je potrošnina opravljena v gotovini ali z uporabo dovolitve počaka ;
b)	količine alkohola, ki so z držečo se jih po-trošnino prenesene v svoboden sklad za žganje ali izvažane čez colno mejo, ali
c)	za kako davščine prosto uporabo odnesene;
d)	usušek med hranjenjem, in če se žganje v sami žganjarni prečišča (rafinuje), tudi usušek vsled prečiščanja znotraj mej, ukazoma ustanovljenih.
Z ozirom na usušek, ki nastane za žganje, ki se podvrže nadaljšnjeinupredelovanjii zarad užitnosti, sme vlada dodeliti odpuščaj potrošnine do petih odstotkov.
b)	V svobodnem skladu za žganje. §- 71.
pet odstotkov manjšo, nego bi imela biti P° završku računa o potrošnini žganjarne (§. 70) ali svobodnega sklada (§. 71), dolžan je podjetnik za nedostatek vplačati v izogib zvršila potrošnino v treh dnevih po tem, ko je pokonstatovan, ako ne izkaže popolnem verovno, da je količina alkohola, kolikor je manjka, po elementarnem dogodku uničena, ‘n če ta elementarni dogodek ni bil v 24 urah po tem, ko je podjetnik ali, če podjetja ne vodi sam, njegov namestnik zvedel za-nj, pismeno naznanjen finančnemu oblaslvu I. stopinje.
Pokaže-li najdenje za več nego pet odstotkov večjo zalogo, propiše se ta večja zaloga v računu za potrošnino.
( le najdenje pokaže za manj nego pet odstotkov različno količino alkohola, biva gledé teh razlik na konci delovršbene dobe skupen obračun ter se samo skupna razlika, ki se poda iz nasprotnega računa večje ali manjše najdene zaloge, obravnava v zmislu prejšnjih odstavkov.
Pod vezjo davščine v svoboden sklad preodka-zane količine alkohola, gledé katerih prejemno potrdilo svobodnega sklada še ni došlo, a dotični rok tudi še ni potekel, zabeležijo se kot take, ki še niso povsem odpravljene.
Tudi za vsak svoboden sklad žganja vodi se uraden račun o potrošnini.
Propisujejo se v njem:
a)	Prevzete količine alkohola, katerih se še drži
potrošnina.
b)	prevzele količine alkohola, katerih se potroš-
nina ne drži.
Gledé odpisovanja veljajo določila a), b) in d) prejšn?ga §“ 70.
Kadar gre za svoboden sklad žganja, ki je s prečiščarno za žganje mestno združen, razteza se odpisovanje tudi na količine žganja, ki so odnesene za kako davščine prosto odnesenje, in usušaj, ki je v zvezi s prečiščanjem znotraj mej, ukazoma ustanovljenih.
Ovedba zaloge v žganj a rinili in v svobodnih skladih.
§. 72.
Od časa do časa ovedujejo se uradno vžganjar-nah podvrženih potrošnini in v svobodnih skladiščih za žganje zaloge žganja, odnosno, koliko biva alko-
hola v njih. Ako najdenje pokaže zalogo za več nego | colno mejo.
§. 73.
Tanja določila o svobodnih skladih za žganje, in pa določila gledé uporabe žganja proste davščine izdado so ukazoma.
Tretji del.
Določila v oziru na promet sè žganjem, za katero potrošnina se ni bila opravljena» znotraj avstro-ogerske čolne okolije nie‘1 dotičnimi ozemlji.
§• 74.
Gledé alkohola, kar se ga nahaja pod vezjo potrošnine v prometu med kraljevinami in deželami zastopanimi v državnem zboru in deželami ogerske krone in pa deželama Bosno in Hercegovino spadajočima k avstro-ogerski čolni okoliji, določa se, da bode za alkohol, ki iz enega teh ozemlij v svobodne sklade drugega ozemlja prehaja, potrošnino bodi si, da se ga drži višji ali nižji postavek davščine, prejemajoče ozemlje po nižjem poslavku dajalo oddajajočemu v ti meri, kakor je tega alkohola več. nego se ga je iz prejemajočega ozemlja izvozilo čez
tega delj vodi se med tremi ozemlji obra-1 Z glasite V postopka precišcanja ali predelo-Un za vsako delovršbeno dobo.	Tanja zgànja.
Izimlje se od tega zaračuna samo oni alko-0 1 kolikor se ga iz ozemlja v ozemlje neposrednje Preodkaže v porabo davščine prosto.
Četrto poglavje.
Preciščanje in pretvarjanje žganja.
§. 75.
Kdor žganje prečišča (rafmuje) ali iz žganja -ta liker ali rozoljo ali opojno pijačo, ki so ji ’’azlične tvarine primešane, ima zadnji čas štiri ane> predno obvcljà ta zakon, in kdor se takega P°djetja pozneje poprime, zadnji čas štiri tedne Pre<i začetkom dela opis tvorilišča in pregled mili priprav in pa naznanjlo delovršbenega vodi-tja vpodati tako, kakor je namigneno v S- 53 I, 'fančnemu oblastvu I. stopinje.
Hoče li od kod prejeti žganje, katerega se drži polrošnina, ter želi, da bi mu se prečiščarna Pfoglasila za svoboden sklad (§. 73), naj pové prostore in shrambe v katerih se žganje brani, ln prostornino teh posod.
finančno oblaslvo ukaže na to vzprijeti Uradno najdenje in uradno zaznamenanje delnih Poprav. V vršiliščih, ki prejemajo žganje pod I potrošnine, razteza se vzprijem najdenja , . na prostore hranjenja, ni na posode, v ka-11 se to žganje hrani, in na njihovo pro-s,°min0.
, K n primerek opisa žganjetvornioe in pre-j da delnih priprav vrne se podjetniku pretresen st pritisnenim uradnim pečatom, kakor tudi j Pristavkom dne, katerega je bil vpodan, s to 2 ‘»ostjo hraniti ga v žganjetvornici v hrambi j določeni, ki je dohodarstvenim uradnikom Nameščencem vsak čas dostopna.
dr i>0djetnik je dolžan vsako premeno poizve-Sl °e8a stanja obrtnega podjetja ali njegovih (§ Q d'*1 ljudi, katero naznanili ima dolžnost ri a 'n 53), naznaniti finančnemu organu, ki , adzifa podjetje.
§. 76.
Kdor vrši podjetje, kakeršno je imenovano v §. 75, zavezan je, zadnji čas 24 ur, predno hoče začeti delo sè žgalno pripravo, pismeno v dvojnem izdatku zglasiti najbližjemu finančnemu organu, ki podjetje nadzira:
a)	Številko žgalne priprave, katere delo se začne ;
b)	mesec, dan in uro začetka in konca delo-vršbe ;
c)	v slučaji ako se pod vezjo potrošnine stoječe žganje hoče prečiščati, ali pa iz takega žganja pripravljati liker ali druge opojne pijače, katerih alkoholovitost se ne da ove-deti z alkoholometrom, v njem obseženo količino alkohola in v drugem slučaji tudi podatke plačila davščine za to žganje, odnosno upanje (počak) davščine, kjer ne sme biti davščine proste uporabe za izvoz (§. 6)-
Vsaka taka zglasitev naj slove na mesec dni.
En primerek zglasitve s pripisanim uradnim potrdilom vpodanja vrne se podjetniku, da mu služi v izkaz.
Dolžnosti te zglasitve oproščeni so oni lekar-niki, ki ne narejajo ni žganih opojnih tekočin, ni takih tekočin prodajejo, takrat, kadar se poslužu. jejo takih žgalnili priprav, katerih naznanjati niso dolžni (§. 22), ali katerih kotel 25 litrov prostornine ne preseza. Vendar stojé tudi taki lekar-niki pod dohodarstveno-uradnim prigledom.
Vrhu tega ima finančna uprava oblast, od te dolžnosti zglasitve odvezovati javne zavode in kemijska puskuševališča glede prekapalnikov, ki jih uporabljajo za svoje svrhe.
Prepoved in ti vet no dopušcenje v nekih slučajih, žganje prečiščati in predelovati in pa žganje narejati.
§• 77.
Žganjarne podjetnikom, ki opravljajo davščino od zdelka (po povprečnini ali pogoditvi) je davščine prosta rektifikacija, odnosno priprava gori omenjenih opojnih pijač dopuščena samo pod tem
uvetoin, da so rabljena žgalna priprava nahaja v prostoru, ki s prostori za drozgalice ni za žganje drozgalice ni v zvezi ni z durmi ali okni, ni z žlebovi ali cevmi niti kako drugače, in vrhu tega pri prečiščanji (rektifikaciji) alkoholovina tekočine, ki se ima rektificirati, ima najmanj po 30 stopinj stodelnega alkoholometra.
V žganjarnah, v katerih se količina alkohola oveda po resničnem zdelku po tem, kakor kaže prigledni žestomernik, dopuščena je rektifikacija žganja s primešanimi ingredijencijami, ki Služijo v narejo rozolja itd. ali brez take primesi, pod naslednjimi uveti:
1.	Vse k priredu za vnovično prekapanje (rektifikacijo) spadajoče cevi, ki dovajajo paro ali tekočino, morajo imeti poseben namazek;
2.	med posodami za drozgalico in za prekapanje žganjarne z ene strani in priredom za vnovično prekapanje z druge strani ne sme biti nepo-srednje zveze s cevmi;
3.	prired za vnovično prekapanje sme se polniti samo z napeljanimi cevmi in za tega delj samo en dovod s cevmi, na katerega se lahko varna zapora dene. V ta dovod mora biti vložen luknjast kolut iz kovine, ki brani prehod navadne drozgalice, in naj obstoji neposrednje iz podstavke pod uradno zaporo djane ali iz reservoarja sirovega špirita, ki mora biti preskušen in zabeležen. Tudi sme za izpraznjenje prireda za vnovično prekapanje biti samo en edin če je treba, tudi zaprten dovod ;
4.	za vzprijem žganja določena posoda prireda za vnovično prekapanje (kotel) mora imeti pripravo, priležno za uradno zaporo, s katero se probe od vsebine te posode morejo jemati.
Peto poglavje.
Dospevanje davščine, puščanje davščine na počak. Odbitek.
Bok dospevanja davščine.
§• 78.
Davščina od zdelka žganja (§. 30) v žganjarnah imenovanih v §§. 33 in 34 dospela je ta čas, ko se zglasitev po propisu vpodâ ter naj se,
izimši slučaj upanja, tudi precej opravi v polnčm iznosu za prejem bolete.
Potrošnina je dospela ta čas, ko se žganje potrošnini podvrženo zarad odnesenja iz žganje-tvornice kake žganjarne ali svobodnega sklada v svoboden promet zglasi ter naj se — izimši slučaj upanja (§. 79) tudi precej za prejem bolete opravi.
Da ne bode treba za vsako posamno potrošnini podvrženo odnesenje žganja posebej potrošnine opraviti, sme podjetnik žganjarne ali svobodnega sklada za žganje naprej na obračun položiti iznos novcev, ki zalaga potrošnino za več po-slatev.
Davščina od kvasu je dospela ta’’ čas, ko se zglasitev po propisu predlaga, ter naj se — ;zimši slučaj upanja, tudi precej za prejem bo-ete opravi.
Puščanje na počak davščine. Odbitek.
§• 79.
Podjetnikom žganjaren podpadajočih davščini od zdelka, ki vršijo narejo žganja v takem obimu, da davščina od zdelka, kar se je nateče v eni letni delovršbeni dobi, najmanj šeststo goldinarjev doseza, dopušča se za dovoljno varnost, pla' čilo po zglasitvi delovršbe, odnosno davkovnega postopka dolžne davščine od zdelka, in če je z narejo žganja združena tudi nareja kvasu, tudi davščine od kvasu zadnji čas šest mesecev p° roku dospetja (§. 78) opraviti.
Upanje (puščanje na počak) potrošnine na štiri mesece dodeljuje se za dovoljno varnost, prejemnikom žganja, katerega se drži potrošnina, podjetnikom svobodnega sklada za žganje, 111 podjetnikom žganjaren, katerih zdelek je p°d' vržen potrošnini, in to brez razlike tako, da sc iznosi v teku enega meseca pri odnesenji žganja v svoboden promet propisovani stoprv do P°' slednjega dne četrtega meseca po izteku meseca, v katerem se je žganje odneslo, torej n. pr. P°' trošnina od meseca januvarja stoprv do poslednjega dne maja, in ako bi ta dan bil praznik, na prvem delovniku po tem na enkrat imajo vplačati.
Fabrikantom likčrja dodeluje se upanje davščine za primerno varnost do na dvanajst mesecev.

Ciledé davščine ud kvasu dovoljuje se v žga-"jarnah, katerih zdelek žganja je [»odvržen pokojnini, za narejo kvasil za dovoljno zavarovanje "Panje na šest mesecev.
rahljajo se na prestopke propisov o davščini od žganja določila tega kazenskega zakona z dodatnimi ukazili, kolikor se v pričujočem zakonu ne določa drugače.
Dovoljenje upanja glede prej imenovanih davščin dodeljuje se na prošnjo podjetnikovo za PNpisilo davščine spadajoče v eno delovršbeno dobo,
To dovoljenje se na vnovično prošnjo vsako '«‘o obnavlja.
To dovoljenje je zaprto:
1. Onim, ki so bili izrečeni krivi zarad hudo-delstva ali pregreška ali tudi prestopka izvirajo-^e8.a iz pohlepe po dobičku, ali zarad tihotapstva zarad težkega dohodarstvenega prestopka, stor-Jenega v vršbi njihovega podjetja.
2.	Onim, nad katerih imenjem je razglašen Ste«aj (konkurs).
Kdor na počak puščenih iznosov ne opravi ^ roku upanja, izgubi dovoljenje upanja za ostanek elovršbene dobe ter se mu sme za prvo bodočo °"0 upanje povsem ukratiti.
V tem slučaji treba je vse na dolg ostavše "Pane iznose sè zamudnimi obresti po šest od sto ^re<l, ki se izračunijo od dne dospetja, odnosno od "e izgube dovoljenja upanja z zvršilom (ekseku-C|j°) poterjati
Ako se potrošnina opravi v gotovini naprej pri Oglaševanji (g. 78), dodeli se odbitek (diskonto) /4 odstotka brez ozira, naj leži vmes upanje "avščirie ali ne.
Za davščino od kvasu dodeljuje se podjetni-l>rn Žganjaren, katerih zdelek žganja je podvržen '°h'ošnini, v slučaji gotovega plačila pri zglasitvi udhitek od 2 odstotkov.
Šesto poglavje.
Kazenska določila.
Prvi oddelek.
Občna kazenska določila.
' sijanje dohodarstveno-kazenskega zakona.
§. 80.
k Do kraljevinah in deželah, v katerih ima moč Zer,ski zakonik o dohodarstvenih prestopkih, upo-
V Dalmaciji, kjer ta kazenski zakon ni vveden, pokoriti je prestopke omenjenih propisov z uporabo kazenskega postopka, ki ondukaj že veljd za potroš-ninske prestopke.
Določila o vrsti in meri kazni, po tem o odgovornosti za-nje, in pa o zastarevanji dotičnih prestopkov izdadö se, kolikor v naslednjih paragrafih ni obseženo nobeno ukazilo, za Dalmacijo ukazoma z ozirom na dotična določila veljajoča za ostalo državno ozemlje.
Mora glob.
§• 81.
Mera globe za težke dohodarstvene prestopke ustanavlja se vsled premene §a 265 dohodar-stveno kazenskega zakona z osmerino do dvajsete-rine prikrajšane ali v nevarnost prikrate djane narejnine ali potrošnine. Ako je prestopnik bil že pokaznjen zarad tihotapstva ali težkega dohodarstvenega prestopka, sme se globa povišati do šest-najsterine omenjene davščine.
Dalje se izprcminja mera glob za §. 344 do-hodarslveno-kazenskega zakona na 2 do 200 goldinarjev;
za §. 348 dohodarstveno-kazenskega zakona na 5 do 200 goldinarjev;
za §. 452 dohodarstveno.kazenskega zakona na 5 do 500 goldinarjev;
za §. 453 dohodarstveno-kazenskega zakona na 2 do 200 goldinarjev;
za g. 455 dohodarstveno-kazenskega zakona na 100 do 1000 goldinarjev, in
za g. 458 odstavek 2, doliodarstveno-kazen-skega zakona na 200 do 500Ö goldinarjev.
Zla.jsevanje kazni.
§■ 82.
Globe, ki jih je komu prisoditi zarad prestopa pričujočega zakona, ne smejo se nikdar, tudi tedaj ne, če se zvršitev zakonitega kazenskega postopka popusti, zlajšali pod zakonito določeno najmanjšo mero.
Odgovornost podjetnika za globe.
§. 83.
Delovršbe voditelj vžganjarni ali, kadar njega v tvorilišči ni, njegov namestnik, smatra se za storilca ne zglašenega ali od zglasitve in bolete razlikujočega se davkovnega postopka v žganjar-skem delu.
Takisto se tudi delovršbe voditelj v žganjarni, odnosno v svobodnem skladu za žganje šteje za storilca nezglašenega ali sicer prepisom nasprotnega odnesenja žganja iz tvornice, odnosno iz svobodnega sklada, ako on, odnosno njegov namestnik ni nekriv tega odnesenja in če predmet prestopka ni bil ob enem predmet tatvine ali po-nezveščenja.
Podjetnika žganjarnc, odnosno svobodnega sklada zadeva, če ne vodi sam delovršbe, brez-uvetna odgovornost za globo, prisojeno delovršbe voditelju, odnosno njegovemu namestniku.
Zasl are van jo globe, katera so ni izrečena s kazenskim razsotliloin.
§■ 84.
Razdobje zastarevanja za globo s kazenskim razsodilom še neizrečeno pri prestopkih prepisov o narejnini in potrošilini od žganja ustanavlja sc na tri leta.
Drugi oddelek.
Posebna kazenska določila za prestopke okazil gledé davščine od zdelka.
§• 85.
Kot težek doliodarstven prestopek kaznjuje se:
1. Kadar kdo davkovni postopek žganjar-skega dela (§. 41) opravi, ne podavši prepisane zglasitve, in če davščinske bolete ni v žganjarni, ai če se dela kvas brez zglasitve prepisom primerne.
V tem slučaji jemlje se za odmero kazni čas nezglašenega žganja od najmanj osem dni.
2. Ako se davkovni postopek sicer po pro-pišu zglasi in davščinska boleta kupi, ali se:
a)	drozgalica od močnatih tvarin pripravlja ali namesti v drugih ne zglašenih in uradno ne zaznamenanih posodah, ali se
b)	v žganjarnah, katerim je bilo dopuščeno rabiti zasladnike, hladilnice itd. a se v za-sladnikih ali hladilnicah namesti drozgalica, ki vre ali je odvrela, ali v posodah namenjenih za hranjenje odvrete drozgalice, drozgalica, ki vre, ali frišna drozgalica ali zame-šene tvarine (§. 43,) ali
c)	davkovni postopek vrši z drugimi tvarinami, nego sè zglašenimi in davkovnimi, ali se
d)	prenos tvarin na žgalno pripravo začne prej nego je bilo zglašeno, ali se
e)	davkovni prestopek nadaljuje čez zglašeni Čas, ali se
f)	kuhanje drozgalice ali prvožganioe vrši na drugi in ne na zglašeni žgalni pripravi, ali v drugem, ne zglašenem kraji.
Kazen je odmerjati :
V slučajih, v katerih gre za prepisom nasprotno pripravljanje ali spravljanje drozgalice, zdrozganih ali zamešenih tvarin, po davščinsiki pristojbini, kar je prihaja za proti prepisom pripravljeno ali spravljeno drozgalico ali količino tvarin po dobitku alkohola ustanovljenem v §. 40, v ostalih slučajih po davščinski pristojbini, ki je po meri določil o povprečnini bila prikrajšana ali v nevarnost prikrate spravljena; v slučaji f) je postopati tako, kakor da ni nobena zglasitev vpodana in davščina ne opravljena.
Ako bi se pa kuhanje drozgalice iz močnatih tvarin opravilo na žgalni pripravi, ki ima druge sestavine, nego so v §. 32 pod I povedane, ali katere prostornina preseza 2 hektolitra, ali ki «c dâ napolniti, če se ji tudi klobuk ne sname, odmeriti je kazen po potrošnini, ker je prihaja za res narejeno količino alkohola po zgornjem postavki', vendar nikdar ne pod 100 goldinarjev.
Kadar se davkovni postopek žganjarskega dela iz močnatih tvarin opravi zunaj šestmesečne dobe omenjene v §. 32, št. I a), ali če se močnate tvarine zdrozgane hranijo zunaj delovršbenih pr0" storov, spadajočih k žganjetvornici (§. 26, št. 1)’ treba je uporabiti dotična zgornja kazenska določila in poleg teh še prisoditi globo od 20 d° 200 gl. Isto kazen je prisoditi podjetniku žganjarni' imenovane v §. 32, št. I, ki proti prepovedi podcluje druge močnate tvarine, ki jih ni sam pridelal.
Tretji oddelek.
Osebna kazenska določila za prestopke ukazi! gledé potrošnine.
V Nezglajeni postopek nareje žganja in kvasu.
§• 86.
Ako se davkoven postopek nareje žganja ®Piavi ne jzpolnivši propisanih nvctov, prisoditi je °uäniku kazen zarad težkega dohodarstvcnega pre-s^°pka nezglajenega davkovnega postopka.
Ako se je pri tem žganje delalo s porabo priti edriega žestomernika, izračunih je pristojbino (3všdjne po določilu §’ 61 ter posledek odmeri P obe v podlogo vzeti.
A če je nezglajeni davkovni postopek bil z'ijen brez porabe priglednega žestomernika ali se ■Ie; zapazil motež v pravilnem hodu tega žestomer-,a> naj se za vsak hektoliter skupne prostornine 'Hidenih vrvežnikov in za vsak dan nezglajenega !" kovnega postopka vzame dobitek alkohola za °Sein hektoliterskih stopinji ter v podlogo dene od-rueri davjčine in kazni.
Ako bi se morebiti pokazalo, da bi navzlic •jotcžu žestomernika pristojbina, kar bi je prijlo po Jugovih naznambab, bila višja od one, ki j>i se na-a> de se vzame dobitek alkohola skllI'i stopinjami mer' globe. '
z 8 hektoliter-naj se prva vzame v podlogo od-
Ako se v žganjarni dela kvas, ki ni bil po pro-I su z.glašen za opravo davščine, izreči je kazen lad težkega dohodarstvenega prestopka in odmeri °be v podlogo vzeti davščino od kvasu, ki se je računskih pravilih nateče za ves mesec, v ka-eiu «c je prestopek storil.
Aj
Äaöetek zglajenega davkovnega postopka bareje žganja pred zglajenim časom.
§- 87.
Začetek zglajenega davkovnega postopka pri eJi žganja pred zglajenim časom naj se, če se je biedni žestomernik med tem rabil, kakor propisi
(Slov,
eni«ch.)
velevajo, in ni bilo moteža v njegovem hodu, kazni samö kakor nepravilnost v davkovijem postopku.
V drugih slučajih naj se prezgodnji začetek zglajenega davkovnega postopka kazni z isto kaznijo, kakor nezglajeni postopek (§. 86).
c)	Odvajanje alkoholovitih tekočin ali alko-holovitih par. Vnanji vpliv na naznanjanje priglednega žestomernika. Uporaba nezglajenih žgalnih priprav, nczglašeno postavljanje novih žgalnih priprav. Uporaba ali hranitev hladilnih priredov, ki ne stojé v zvezi s priglednim žestomernikom,
§• 88.
Kazen od 500 do 5000 goldinarjev je prisojati:
1.	Kadar se opojna tekočina, ki ni tekla skozi prigledni žestomernik, odvaja po vnanjem vplivu, o katerem stranka ne more izkazati, da jc zgolj slučajen, ali
2.	če se alkoholovita para po takšnem vnanjem vplivu odstrani, ali če se <
3.	nalašč moti pravično kazanje priglednega žestomernika gledé količine ali alkoholovitosti zdelka ali obeh, ali če se
4.	o kakem moteži priglednega žestomernika, naj nastane s katerega koliko vzroka, ne poda nemudoma naznanilo, ali če se
5.	v času zglašene delovršbe uporabi ne zglajena žgalna priprava, ali če se
6.	brez poprejšnjega naznanila postavi kaka žgalna priprava v žganjarni, ali če se
7.	v žganjarni najde hladilen prired, ki ni v zvezi s priglednim žestomernikom, s katerim se dâ alkoholovita para zgostiti, in iz nje postajajoča alkoholovita tekočina dobivati, ali če se je tak prired porabil, izimši hladilni prired prireda za vnovično prekapanje (rektifikacijo), kjer je pod §. 77 dopuščeno žganjarno združiti z vnovičnim prekapanjem.
V slučaji ponove treba je zgornjo kazen podvojili.
63
Vrhu toga je kazen zarad težkega dohodarstve-nega prestopka izreči, če seje opojna pijača, prodno je šla skozi prigledni žestomernik, odstranila tor davščina ne plačala.
Davščina, tudi kol podloga odmerjanju kazni izračun ja se v tem slučaji tako, da se za tri mesece pred časom, ko se je to našlo, vzame, da se je neprenehoma v izogib davščine tako delalo, ako se ne izkaže drug čas ali večji obsežek izogiba davščine.
Ako se je tudi kvas delal, takö da je to podvrženo davščini, postopa se tako isto v oziru na davščino od kvasu in kazen zarad nje izogiba.
d)	Prepovedi nasprotno nadaljevanje zgla-šenega davkovnega postopka pri nareji
žganja.
§. 89.
Kazni od 500 do 5000 gl. podvrženo je tudi prepovedano nadaljevanje zglašenega postopka v nareji žganja med tem, ko je pravilni hod pri-glednega žestoinernika moten.
Poleg te globe kazni se nareja žganja z izogi-bom davščine kot težek dohodarstven prestopek.
Prikrajšana davščina najde se lakti:
Najpred se ustanovi:
a) Vsota davščine, kar je prihaja po resničnih naznambah priglednega žestomernika za čas od poslednje uradne pregledbe, združene z ovedbo naznanil tega žestomernika, naj je bila ali ne v zvezi z obračunom.
h) Vsota davščine, ki se poda za isti čas, ako se za vsak hektoliter skupne prostornine zgla-šeriih in morebiti brez zglasitve porabljenih vrvežnikov vzame 8 alkobolovih stopinj vsakdanjega dobitka.
Vsota davščine a) primerja se po tem z vsoto davščine b) in iznos, za katerega je poslednja večja od prve, vzame se za prikrajšano davščino.
e)	Prepovedana uporaba drozgaličnih po-
sod in priprav.
§• 90.
Kot nerodnost je kazniti z 20 do 200 gl. za vsak posamezen slučaj:
a)	Ako se v zasladnikih, ladjah hladilnicah, hladilnih kadih in sploh v posodah, v katerih ima po njih napovedani namembi bili samo dtozgalica pred začetkom vrenja, namesti drozgaliea, ki vre ali je odvrela, ali
b)	drozgaliea namesti v drugih vrvežnicah, nego sov zglasitvi ali pozneje povedane ali sploh v posodah, ki po zapisniku najdenja niso namenjene za vzprijem drozgalice.
A če se tak prestopek stori v času, za katerega se zarad moteža v pravilnem hodu priglednega žestomernika množina alkohola nahaja po §. 62, I, II, V, izreči je kazen zarad težkega dohodarstve-nega prestopka s 50 gl. za vsak hektoliter prostornine proti prepovedi uporabljenih posod.
Drobci enega hektolitra računijo se v tem slučaji za cele hektolitre.
f)	Nedostal.no ali neresnično pisanje vpisnika.
§. 91.
Če se pravočasno ne vpiše v vpisnik, kar kaže ura priglednega žestomernika, ali katera izmed drugih toček, omenjenih v tj. 65, kakor če se kar si bodi vpiše va-nj, kazni se kot nepravšno knjigovodstvo s 5 do 200 gl.
y) Propisu nasprosi.no odnašanje žganja iz
žganjetvornice ali iz svobodnega sklada za
žganje.
§. 92.
Kazen zarad težkega dohodarstvenega Postopka je izreči tedaj, če se žganje iz tvornice ali iz svobodnega sklada za žganje brez propisane zglasitve (§. 67) in kadar se žganje ne odnaša davščin' prosto (§. 66), brez poprej kupljene plačilne a j upovalne bolete (§. 68) odnese, ali če se P" uradnem obravnovanji na odnesenje zglašenega alkohola najde čez pet odstotkov več ali manj alkn hola v primeri k zglasitvi. Globa zarad nezglašenega odnesenja žganja iz žganjetvornice ali svobodnega sklada za žganje naj se ne prisoja nikoli v nižje'11 iznosu neg i 200 goldinarjev.
Nepristojno zahtevanje nižjega stavka P°trošnine ali bonifikacije v S- 7 dopuščene kmetijskim žganjarnam.
S- 93.
Kazen zarad težkega doliodarstvenega pre-s|opka je jzregj (xe se y neresničnimi povedbami a' pomagali nepristojno zahteva:
l0 nižji stavek potrošnine ali
h) bonifikacija v §. 7, dodeljena kmetijskim žganjarnam.
Odmerjanju kazni se jemlje v podlogo:
v slučaji zI) razlika med višjim in nižjim avkom potrošnine za ono količino alkohola, katere sc zahtev tiče,
v slučaji b) iznos bonifikacije za ono količino 8 °"°la, ki se more narediti pri največem po J' / b) dopuščenem obsegu delovršbe v žganjarni a°bi, ki je pod c) istega paragrafa povedana.
V P
''estopki ukazil o davščine prosti porabi žganja za obrtne s vrhe.
8. 94.
Kot težek dohodarstven prestopek se kazni:
1 • Ako se žganje, katero je brez plačila po-š,11ne odpravljeno v porabo za svrhe, omenjene V S- 6, uporabi za kak drug namen, ali
2. če tako žganje, ne da bi bilo tako denaturi-d"°' fia za gotovo ni užitno ljudem, ta, ki je žganje . Jei za kateri v §. 6 omenjenih namenov, prepusti aki drugi osobi.
. Odmerjanju kazni je v obeh slučajih v podlogo 1 znesek, ki prihaja po višjem stavku potrošnine v a|kohol, kar ga je bilo v žganju uporabljenem j Kaa drug ne obrten namen ali odstopljenem kaki
osobi.
drugi
^	kazen naj se v nobenem slučaji ne od-
erJa z manjšim iznosom nego 200 gl.
k) p
reslopki ukazil o prečiščenji ali pretvarjanji žgane opojne tekočine.
§. 95.
a)	druga alkoholovita tekočina (drozgalica) dene na prired za vnovično prekapanje, ali če se
b)	razven dovoda, ki je za polnitev, odnosno izpraznitev prireda namenjen in uradno zavarovan, namestijo cevi v drug dovod.
Ako se je pri tem prikrajšala davščina, naj se poleg tega izreče kazen zarad težkega dohodarstve-nega prestopka.
2.	Kazen od 5 do 500 gl. naj se izreče za vsak prestopek prepovedi, ki velja za neke slučaje zedinjenega narejanja in vnovičnega prekapanja (pretvarjanja) žgane opojne tekočine v eni in isti žganjetvornici (§. 77).
3,	Kazen reda od 2 do 100 gl. je izreči:
a)	če se, ne da bi bila propisana zglasitev vpo-dana in uradna potrdnica o tem v roki voditelja delovršbe, žganje na žgalno pripravo dene;
b)	če se žganje zunaj zglašenega časa delovršbe dene na žgalno pripravo;
c)	če žganjarne podjetnik, ki plačuje davščino od zdelka, žganje manjše alkoholovitosti nego 30 stopinj prinese na žgalno pripravo, namenjeno za rektifikacijo (§. 77, 1. odstavek).
Najvišja odmera kazni za prestopke pro-pisov o potrošnini.
§. 9«.
Na globe, ki jih je prisojati prestopnikom pro-pisov o potrošnini od žganja, ne uporabljajo se določila §§uv 39 in 40 dohodarstveno-kazenskega zakona o najvišji odmeri globe, ako se namesto iznosa to odmero prestopajočega ne prisodi komu kazen zapora.
v
Četrti oddelek.
Posebna kazenska določila za izvoz žganih opojnih tekočin.
a) Razlike med izvozno vpovdjo in uradnim najdenjem, ki jih je kaznovati kot težek dohodarstven prestopek.
tafia ^ ^azen °fi 300 do 5000 gl. naj se izreče, jač r Se v podjetji, v katerem se žgana opojna pi-Vr>ovično prekapa (rektitikuje),
8- 97.
Kazen zarad težkega doliodarstvenega prestopka je prisojati :
1.	Kadar je v izvozni vpovedi vpodani sè za-htevorn izvozne bonifikacije, odnosno tudi na vračilo davščine pri likêrji količina pijače ali pri drugi žgani opojni pijači količina alkohola, kakor se najde če se tekočina pomnoži (multiplicira) z njeno alko-holovitostjo določeno .v stopinjah propisanega sto-delnega alkoholometra, za več nego pet odstotkov veča povedana, nego kaže uradno najdenje, ne da bi bil nedostatek opravičen s propisanim naznanilom kake premene v količini, odnosno v alkoholo-vitosti tekočine, ki bi se bila zgodila med vožnjo.
2.	Ako se v slučajih, kjer je
a)	bil liker ali je bila
b)	druga žgana opojna tekočina za izvoz vpove-dana sè zahtevom izvozne bonifikacije, odnosno tudi vračila davščine,
v slučaji
a)	druga tekočina nego liker, v slučaji
b)	tekočina najdena, ki ne spada med žgane opojne tekočine, n. pr. voda ali vino.
Odmerjanju kazni vzeti je v podlogo:
V slučajih navedenih pod 1 iznos, za kolikor je izvozna bonifikacija višja po izvozni vpovedi, nego po uradnem najdenji;
v slučajih navedenih pod 2 polni iznos, ki je bil neopravičeno zahtevan kot izvozna bonifikacija, odnosno tudi kot vračilo davščine.
b) Razlike med vpovedjo in uradnim najdenjem, ki jih je pokoriti s kaznijo reda (v ohrambo reda).
/
§• 98.
Razlike v zgornjem §. 97, št. 1 omenjene vrste, ki iznašajo več nego 3 odstotke, a manj nego pet odstotkov, kaznijo se z globo od 2 do 200 gl.
Sedmo poglavje.
Prehodna določila.
S- 99.
Cigane opojne pijače, kar jih je l.dau septembra 1888 znotraj čolne meje, podvržene so dodatnemu davku po 24 kr. za liter alkohola, na katerega se
določila veljavna za potrošnino zmislu primerno uporabljajo. Oproščeno od dodatnega davka ostane,
1.	Žganje obrtnikov, ki posredujejo promet sè žganjem (točenje, prodajanje, trgovino na drobno ile.) v količinah ne čez 20 litrov, a žganje drugih hiševanja načelnikov v količini ne čez 10 litrov.
2.	Žganje, namenjeno za kak v §. 6 omenjenih namenov, kadar so uveti potrebni za obrano državne blagajne izpolnjeni.
Kdor ima 1. dan septembra 1888 zalogo žganja, ki skup iznaša več nego 20, odnosno 10 litrov alkohola, ima dolžnost, količino in alko-holovitost, kraj in prostore, kjer se hrani, v treh dnevih od 1. septembra 1888 računeč pismeno zglasiti za to določenim finančnim organom.
Polakšica sme se glede dolžnosti, povedati količino in alkoholovitost za likerje v zalogi in po-dobne žgane opojne tekočine dodeliti, gledé kateri i se ukazoma dado dotična določila.
Narejalci žganja in oni, ki tržijo sè žganjem, hi ga na malo prodajejo ali točijo, imajo dolžnost 60 dni računeč od1 1. septembra 1888, izkazati glede žganja, ki ga imajo v zalogi, če ne spada k alkoholu, kolikor ga je oproščenega od dodatnega davka, in ne stojé itak pod vezjo rečenega dodatni ga davka, odnosno nove potrošniue, prejem žganja ah opravo dodatnega davka, odnosno nove potrošnine ali zacolanje po čolnih postavkih §. 1.
Tudi sme finančna uprava drugim imeteljem žganja, če so njih imovinske razmere take, da ne morejo dodatnega davka na enkrat opraviti, dovoliti primerne plačilne obroke.
Finančni upravi priteza se pravica, fabrikantom likerja za dodatni davek dodeliti kredit do konca leta 1889.
Tanje načine ustanoviti je ukazoma.
Ako se propisana zglasitev zaloge žganja, kakor je bila 1. septembra 1888, opusti, ali če h zglašena količina alkohola za pet odstotkov manjša od resnične, izreči je za kazen osmerino do dva-najsterine prikrajšanega ali v nevarnost prikra i priprvaljenega dodatuega davka.
Druge neresničnosti v zglasitvi, ki se ne liceje alkohola, koliko ga je, kazniti je s kaznijo reda °
2 do 20 gl.
Opuščenje izkaza propisanega o prejemu, od-nosno o plačilu davka ali cola, pokori se z osmerino
dvenajsterine dodatnega davka za oni alkohol, gledé katerega je ta izkaz opuščen.
ïanja določila za izračun in pobiranje dodat-n®ga davka izdadö se ukazoma po finančnem mi-'stru v vkupnem porazumu s kralj, ogerskim mini-sl|,°m za finance.
Kmetijskim žganjarnam, ki so doslej opravljale avek od žganja povprečno po storitveni zmožnosti °zgaličnega prostora, dopušča se, osemmesečno riovršbeno dobo 1888/89 tudi meseca decembra IS88 začeti.
Osmo poglavje.
Končna določila.
^a<‘etek veljavnosti pričjnočega zakona in Vftzkrepa dozdanjih zakonitih določil o po-tfošnini od nareje žgane opojne pijače.
§. 100-
Pričujoči zakon velja za vse v državnem zboru Zustopane kraljevine in dežele izimši Tržaški čolni 'ključek in stopi v moč 1. deri septembra 1888.
, S tem dnem razkrepljajo se še veljajoča do-'da zakona o davku od žganja, danega dne Z1- junija 1878 (Drž. zak. od 1. 1878 št. 63) s to Otnejitvij0, da je prestopke določil onih zakonov, ki °, kili storjeni, predno je pričujoči zakon v moč ^ 1Sel, in ki še niso pravokrepno razločeni, obrav-navati Je po teh zakonih.
Zvršitveni pristavek.
§. loi.
„. Zvršiti pričujoči zakon naročeno je Mojemu ^Uiistru za finance.
V Budim-Pešti 20. dne junija 1888.
Franc Jožef m. p.
Tutifft s, r.	LMiuujevvski s. r.
»O.
Zakon od 20. junija 1888,
o uredbi individuvalne porazdelbe količine alkohola, katero smejo po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru žganjarne podvržene potrošnini po nižjem stavku te davščine v eni delovršbeni dobi narejati.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Individuvalna porazdelba količine alkohola, katero smejo po §. 3, št. 2. zakona od 20. junija 1888, o čoln od žganih opojnih tekočin, o davku od žganja in od nareje kvasu, ki biva združeno z narejo žganja (Drž. zak. št. 96) žganjarne po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, ki so podvržene potrošnini, po nižjem stavku v eni delovršbeni dobi narejati, ustanavlja se za zdaj za delovršbene dobe 1888/89, 1889/90 in 1890/91.
Ko potekd te tri delovršbene dobe, napravi se nova porazdelba in tako tudi po izteku treh na-daljšnjih delovršbenih dob.
§• 2.
O prvi porazdelbi bode se gledalo :
1.	Na potrošnini podvržene kmetijske in druge žganjarne, ki so vršile delo v času od 1. septembra 1881 do konca avgusta 1887;
2.	potrošnini podvržene kmetijske žganjarne, ki v omenjenem času niso delale, če so
a)	že pred 1. dnem septembra 1884 bile, naposled v delovršbenih dobah 1881/82, 1882/83, 1883/84 delale in pred 1. janu-varja 1889 zopet začnč delati,
b)	v času od 1. septembra 1884 do 1. januvarja 1888 bile ustanovljene ali so se vsaj pred I. dnem januvarja 1888 ustanavljale;
3.	potrošnini podvržene ne kmetijske žganjarne, ki od 1. septembra 1884 do zadnjega dne avgusta 1887 niso delale, a so začele delati pred 1. dnem januvarja 1888.
§• 3.
Od kontingenta spadajočega pod nižjo potroš-nino v skupnem iznosu od 997.458 hektolitrov alkohola porazdeli se 30 odstotkov sami) med kmetijske žganjarne in 70 odstotkov med vse žga-njarne, ki dobodo dodeljenje po §. 2.
§. 4.
Za prvo porazdelbeno dobo ustanavljajo se dodelllna merila po naslednjem načinu, namreč:
I. Za žganjarne imenovane v §. 2, št. 1 :
1.	Najpred se najde količina alkohola, od katere je vsaka taka žganjarna v vsaki izmed delovrš-benih dob 1884/85, 1885/86 in 1886/87 davek plačala, in k nji se došteje pri vsaki kmetijski žga-njarni količina alkohola, primerna popuščajo v dobitku alkohola ali v alkoholovini zadavkati se ima-joči, po §.27 ali po §. 61 zakona o davku od žganja danega 19. maja 1884 (Drž. zak. št. 63), dodeljenemu zarad delovite premene zakona od 27. junija 1878, o davku od narejanja žganja, in pa zarad davka od nareje kvasu združene z narejo žganja in zarad povišbe vvoznine od kvasu.
2.	Posledek (št. 1) zviša se, ako je žganjarna bila pod povprečnino po storitvi drozgaličnega prostora, za vsako pod št. 1 omenjenih delovršbenih dob za 100 odstotkov, in če je žganjarna bila pod davkom od zdelka, za mesec september 1884 za 5 odstotkov in za ostanek delovršbene dobe 1884/85, kakor tudi za delovršbeni dobi 1885/86 in 1886/87 za 22 odstotkov.
Ako ja žganjarna bila nekaj pod povprečnino, nekaj pod davščino od zdelka, uporablja se dotična mera povišbe, kakor pripada enemu ali drugemu načinu zadavkovanja.
3.	Ali vsa tako (št. 1 in 2) za dobo od 1. Septembra 1884 do konca avgusta 1887 narejena količina alkohola ali polovica ali tretjina iste, po tem kakor je žganjarna delala samo v eni teh delovršbenih dob ali v dveh dobah ali v vseh treh dobah, sestavlja podelilno merilo žganjarni. 11
11.	Za kmetijske žganjarne spadajoče pod §. 2, št. 2, a) in b) ustanovi dotično finančno deželno oblastvo, prejevši mnenje dveh veščakov iz kroga kmetijskih žganjarjev, podelilno merilo po obsegu vršbenih naprav z ozirom na uvete njih kmetijskega značaja zadevajoče obsežek delovršbe v primeri k podelilnim merilom, ki so bila najdena po točki 1 za kmetijske žganjarne.
III.	Za žganjarno, ki spada pod §. 2, št. 3, a ni kmetijska, ustanavlja se podelilno merilo tako, kakor se je reklo pod II, samo s tem razločkom, 3a se na kmetijski značaj žganjarne ne gleda in da je paziti na razmerje do podelilnih meril, najdenih p° točki I za ne kmetijske žganjarne.
§• 5.
Pri vsaki porazdelbi, ki prihaja za prvo poraz-delbo, gleda se na žganjarne, ki se pri neposrednje poprejšnji porazdelbi kaj prejele, in na kmetijske žganjarne, ki so med tem v novo postale.
Kol podelilna merila naj pri žganjarnah prvič omenjenih služijo količine alkohola, ki so jih v ne-posrednje prejšnji porazdelbeni dobi poprek naredile v eni delovršbeni dobi po nižjem postavka po-trošnine.
Za nove kmetijske žganjarne ustanovi podelilna merila dotično finančno deželno oblastvo, zadobivši mnenje dveh veščakor iz kroga kmetijskih žganjarjev, po obsega vršbenih naprav teh žganjaren z ozirom na uvete njih kmetijskega značaja tičoče se vršbe-nega obsežka v pravšnem razmerji do podelilnih meril, ki jih je uporabljati na druge kmetijske žganjarne.
§■ 6.
Vsaka žganjarna naj svoj zahtev za narej0 alkohola po nižjem stavku potrošnine zadnji čas štiri tedne pred začetkom dotične porazdelile dobe (§. 1) zglasi pri finančnem oblastvu prve stopinje-
Žganjarne, ki želč, da bi se na-nje kot kmetijske žganjarne gledalo v oziru na količino alkohola, ki jim se odkaže, morajo ob enem z go*'1 omenjenim zahtevom izkazati uvete, ki jih zakon o davku od žganja piše za kmetijske žganjarne, kdaj naj veljajo za takšne.
Ali za prvo porazdelbo ta okolnost, da je katera žganjarna delala tudi zunaj osemmesečne dobe, ki jo §.27 zakona v zgornjem §u 3 omenjenega od 19. maja 1884 (Drž. zak. št. 63), ne izključuje p1'*' poznanja za kmetijsko žganjarno. Takisto tudi ta okolnost, da je kmetijska žganjarna bila v delovršbenih letih 1884/85, 1885/86, 1886/87 podvržena davku od zdelka in se ji podelilno merilo ustanovi po določilih v §. 4,1. ukrenenih za fabriške žganjarne, ne izključuje priznanja te žganjarne za kmetijske, ako pri zglasitvi svejega zahteva, narejati alkohol po nižjem stavku davščine, izkaže uvete, ki j’*1
zakon o davku od žganja piše za kmetijske žga-nJarne, kdaj se sinejo šteti za kmetijske. Finančno oblastvo prve stopinje razsoja o vprašanji, ima li zganjarna res to pravico, odnosno če gre z njo pokopati kakor s kmetijsko žganjarno, ter ustanovi, <<(! to pravico prizna in po zgornjih §§. \ in 5 ni v to pristojno drugo finančno oblastvo, podelilno oierilo, pripuščajo utečaj na finančno oblastvo druge kopinje, katero dokončno razloča. I
I
§• ?•
Ako posamne žganjarne količine alkohola, ki tIIn je za nižji stavek potrošnine prideljena v eni ^elovršheni dobi le nekoliko naredé, ali celo ne na-j'odé, sme finančni minister za ta postavek razpodilo količino alkohola, ako se dâ, odkazati drugim ‘ganjarnam v dotični delovršbeni dobi. Vendar je v prvi vrsti ozirati se na zadružne žganjarne, ki so
jih mali posestniki ustanovili, po tem nove kmetijske žganjarne, ki še niso prejele podelitve.
§. 8-
Pričujoči zakon velja za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru izimši Tržaški izklju-ček, 1er pride v moč 1. dan septembra 1888.
§• 9-
Zvršitev pričujočega zakona naročena je Mojemu ministru za finance.
V Budin-Pešti dne 20. junija 1888.
Franc Jožef m. p.
Taaffe m. p.	Dunajewski m. p.