Dopisi Mežica. Kljub temu, da imamo v naši vasi dovolj gostiln, smo dobili pred dobrim časom še nov vinotoč. Nismo proti temu, če se tam dpbi vino malo ccneje; vendar je ta vinotoč na jako nesrečni točki, namreč pri šoli. Tam je videti vsako jutro, zlasti pa ob ponedeljkih, razno nesnago. Seveda otroci, ki prihajajo v Solo, vsc to gledajo in opazujejo početje raznih pijancev. Jasno je, da to ni nič kaj vzgojno za mladino ... Belevode. Moramo omeniti, kako je pri nas razširjen katoliški tisk! »Slov. gospodar« ima glavno besedo in je razen par izjem v vseh hišah. Veliko je tudi »Nedelje«. Tudi gospodinjo ne zaostajajo s svojim glasilom »Kmečka žena«, ki jo ima že akoro vsaka naročeno. Poleg tega poznamo tudi »Naš dom« in še veliko drugih listov. Imamo pa neprilike s pošto, katero moranio nositi sami dve do tri ure daleč. Prosimo merodajne činitelje, da nas rešijo teh težav in nam dajo pomožno pošto. Ruše. Naši nasprotniki so v zadnjih tednih nanosili toliko blata v svojih listih na našo občinsko upravo, da je treba javno njeno čast zagovarjati. Hudujejo sc, da so enega, ki je Mačka vojil in potem na občini prosil za delo, odslovili — kako pa so oni pikali in napadali vse, ki niso Mačka volili, o tem moleijo. Pravijo dalje, da se občinske doklade niso znižale, četudi je tovarna prevzela dolg za šolo — popolnoma pa prezrejo, da odpadejo radi tega vsc doklade na tovarnin družbeni davek in izredni prispevek, kar je znašalo lepe tisočake in se mora zdaj to nadomeSčati z občinskimi dokladami. Grajajo dalje, da je občina eni stranki v občinsM hiši odpovedala stanovanje — to pravico ima vsak gospodar v svoji hiši, zlasti, če potrebuje stanovanje za svoje nameščence. Tako je bUo v tem primeru. Občins-ki nameščenec je moral stanovati v mokrem brlogu, v občinski hiši pa je imel stanovanje skoraj zastonj človek, ki bi lahko dobil stanovanje v tovarni. In vendar so zakričali! Našega odbornika g. štanca so hoteli malo ošvrkniti s pripombo, da je bil ijubitelj avstrijskih vojvod — ne, ni bil ljubitelj, pač pa Ijubljenec vojaških rriUatojnikov, ker je bil izvrstno poraben in jOgT.tmen vojak. še Rusane je rešil s svojim. j*gumnim nastapom ob prevratu Ieta 1918; in gospodje, ki so takrat nemški jezik in remSko imialjenje gojili v svojih hiSah, niu i.'.-<5ejo iv.etati zdaj jolona pod i'Oge. Poglejte v avoje vrste! >*a3H boSte ljudi s sokolskim znakom na prsih, pa r.oslušajte jih, kalio neniSko govorijo p° 20 "t'<-^1 Jugoslavije! Ubogi Mali Becgrad, Y*Xo ao gnile tvoje korenine! Na iiroko so opisali prelep ".Tiod tre: ¦' šolarji, kakor da bi bilo to nekaj izrednega med otroci; zamolčali pa so, da je ravno njihov varovanec grdo izzval naše fante in za plačilo potem prejel tri zaušnice. Bolje bi bilo, če bi opisali, kako je nek rdeči vodja grdo metal in klofutal svojo milostljivo na javni cesti. To bi bilo nekaj bolj izrednega, če hofiejo imeti senzacije. Toda o tem molčijo, ker ne gre za JRZ. O r.jihovi sramotilni razlagi črk JRZ in kalco to učijo že dcco, bo pa govor na drugeni mestu. Reka pri Hodah. Dne 15. marca je bila objavljena v »Slov. gospodarju« zahvala vsem onim, ki so pripeljali gnoj za šolski vrt. In glej! Kakor da bi hoteli v svoji naklonjenosti tekmovati med seboj, so začeli na šolski vrt voziti gnoj še drugi, katerim naj bo izrečena najprisrčnejSa zahvala. Zrkovce pri Mariboru. Gasilska četa priredi na velikonočno nedeljo ob 16.30 času primerno in v srce segajočo igro >lzgubljena ovca« v Slomšekcvom domu na Pobrežju. — Na velikonodni ponedeljek popoldne pa bo prosta zabava v Zrkovcah pri Sagadinu. Sv. Jakob v Slov. goricah. V nedeljo, 19. marca, se je pri nas ustanovila hranilnica in posojilnica. Ra;križje pri Ljutomeru. V nedeljo, 12. marca, nam je bila z javnega mesta prečitana okrožnica, poslana iz Zagreba, namenjena samo Razkrižju, katere pa naši verniki niso sprejeli na znanje. Našemu vernemu Ijudstvu ni treba nobenih posebnih okrožnic, temveC le slovenskih duhovnikov, ki mu po božji in človeški postavi pripadajo! Naš vernik ljubi cerkev in ga boli, ko vidi madež na obleki svoje Matere, dočim se sovražnik cerkve škodoželjno reži, da bi jo mogel ponižati in ji nekaj duš oropati. Ali se ne krši pri nas tudi morda to načelo, da imajo starši naravno in božjo pravico zahtevati, da se njihovi otroci poučujejo o verskih resnicah v matcrinem jeziku? Ljutomcr. Na velikonočni ponedeljek in na belo nodeljo priredi gasilska četa iz Cvena v režiji g. TTranja Knupleža velezabavno burko »Moč uniforme«. Predstavi bosta v dvorani Katoliškega čoma z začetkom ob 15.30. Prihova. Nekaj nenavadnega je to, da na Prihovi :«tošnji predpust ni bilo prav nobene poloke, aklic pa samo eden. Dosedaj so umrli štirje, pa vsi stari možje. Zreče. številni častilci Mateic »ožje na BHnjevi gori ali prej 5^Male Višarje^, kamor hodij-"' tudi mrogi tujci, turisti in občudovalci lepot našega Pohorja in dobrot koče na Pesku, ne boste verjeli, da so to še tiste Zreče, ki ste jih po» znali pred leti. Vse je novo. Zato pa še na svidenje! Baiiska uprava je dala krasno reguliratl Dravinjo od Zreč do Rodanave vasl in čujemo, da se bodo dela v kratkem nadaljevala. Zbiramo prispevke kakor čebelice in gradimo pridno kof mravlje cesto k Sv. Kunigundi na Pohorju in proti Skomru. Tik pri cerkvi, kjer je bila stara mrtvaSnica, je iz prihrankov zrastla lepa enonadstropna hiša, kjer je spodaj posojilnična dvorana, v nadstropju pa stanovanje cerkvenika in še mnogo drugih novosti. Tovarna »štajerska železo-industrija« pomaga graditi svojim delavcem lastne hišice in jih je sedaj že precej. Tudi tovarna sama baje namerava zgraditi več večjlh stavb. Naša posojilnica že tudi laže diha in so nekateri vlagatelji že dvignili po 30 do 40 tisofi dinarjev. Novih vlog pa temu sorazmerno še ni dovolj. Le več zaupanja! Imamo tri zadruge: Posojilnico, Tujski promet in Gospodarsko zadrugo. Tujski promet ima svojo restavracijo in sobe za tujce. Namerava pa še letos povečati prostore in se trudi, da zgradi po že izdelanih načrtih letno kopaliSče. Kraj je namreč kakoi nalašč za letovišče, saj dobite v naši restavraciji vse, kar želite. Največja je pa seveda Gospodarska zadruga, ki ima nad tisoč članov in jo zajela vse pohorsko zaledje. Ima svojo trgovino z mešanim blagom, kjer lahko dobijo člani p« najnižjih cenah vse, kar želijo, in ki posreduje vse i>otrebp članstva in prav tako vnovčuje 5/ar najiigodncje vse kmečke pridelke. Ima najmorf»m«j5o fAgo na cloktričai pog-on jn največjo lesno trgovino. Zaposluje stevilne namesčence v trgovini, delavce na žagi, v skladižču in v gozdoviji ter nudl zaslužek Številnim voznikom. Vse to je ^od najvestnejšim in modrim vodstvom ter nadzorstvom č. g. Radanovifia. Braslovče. Občinsk. ubožni dom je sedaj gotov, tako da se bodo lahko v kratkem vselili vanj domači ubožci. Stavba je zelo velika in lepa, z mnogimi proetornimi eobami, kuhinjo in shrambo ter je to prva ubožnica te vrsti v Savinj <Vi dolini. Zgrajena "« blla izključn-o iz priiirankov prejanjih let in a prostovoljniml prUpevkl v denarju, leeu in vožnjami. Sedanjj obiinski odbor je 8 tem pokazal, ko je dogradil ta dom, da ima tudi usmiljenje do tistih revezev, ki nimajo avoje strehe in da zna dobro Kotipodariti, ker od sedaj naprej ne bo treba plačevati drage najemnine za reveže pod tujlmi strehami. Vojnik pri Celju. Radi nestalnega vremena se niae posebno izvajala dela na cesti Ljubečno— Pristova—Bezovica. Zapoelenih je bllo le par delavcev. kl so poaebno siromaSni. BoJj redno ae je delalo v kamnolomu. Pozneje se bo delalo v vedjem obsegu. Male dole pri Vojniku. Naša v*u bo štela 86 Stevilk, torej je izmed okoliških najve^ja. Glede časopisjA ima največ naroCnikov s>Slov. gospodar«. »Domovlna« samo lc Se straft'. v nekaterih hišah. — V davnih Casih je bil, kako" pripov«dujejo, na hribu v bližin' Selatjekovih grad. l*& malenkostm znaki še kazejo o razvalina)i. Gotovosti o prebivalcih gradu pa ni nobene. — Nekaj let. po vojni so iekali živoerebmo rudo. Delo s« ni izplačalo, ker niso se ničesar vrednega našli. Kadar bo prišel bolj bogat »etric«, bo pa Ic mogoče kaj naSel, da s« bo splačalo. Nova cerkev. Morda kmalu bomo imeli za svetHika Antona Martina SlomSeka. V znak hvaležnoati, ker je pri naa kaplanoval, je nasa dolžnost, <Ja se oddolžimo s tem, da z združenimi močmi poetavimo »Slomšekov dom«, ki bi bil ognjišče V»e katoliške prosvete v Novi cerkvi. Sv. Jedert nad Laškim. Ničesar si niao verni Redičani bolj želeli kot cerkve in zvona v svo.ji sredi. Obojna želja se jim izpolnjuje. Cerkev sv. Antona že atoji. Letos ob birmski vizitaciji jo bo mariborski prevzv. g. škof blajpslovll. Da bo mogel Nacipastirja pozdravitl vsaj en zvon, so Rečjčani radi darovali in neutrudno nablrall prispevke za zvon, ki ga že imajo, 819 kg težkega. Dne 23. aprila, to je drugo nedeljo po veliki not-i, ga bodo prepeljali iz Laskega k novemu svetiSču. Tam ga bo blagoslovil škofov pooblaščenec in opravil pred cerkvijo službo božjo, nakar bodo svon dvignili v stolp, odkoder bo oznanjal »alavo Bogu in rnir ljudem«, kakor se glasi napis na njem. Lasko. (Efektna loterija.) Gospod »žreb« je BVoj posel opravil 19. februarja pod strogim nadBorstvoin g. finanfcnega starešine Troha. Marsikdo je bil presenečen, še več jih je bilo pa razočaranih. Avto je gospod »žreb« poslal na Gorej»ko; zadela ga je Marija Dolinar, žena delavca te Kamnika. Gotovo ga je bila vesela, saj si bo iz dzkupička zanj poatavila svojo hišico, da ji ne bo treba vei stanovati v zatohlL podatrešni eobi. Motoano kolo je zadel železniški delavec Rudolf Tovornik iz Celja. Vole je pa dobil domačin Tone Ojsteršek. Radio bo poalušala gdčna Jelica Terjglav iz Polzele. Na šivalni stroj bo šival Polde Uteiner iz Ljubljane. Tudi telico je odgnal Celjan Alojz Brtole. S koleei ao se odpeljali na vae •trani Slovenije, v domači župniji jih je pa kljub temu ost , sedem. S sladkorjem ae »)adkajo v Rlmskih toplicah, na uro gledajo v Slov. Biatrici, novo Obleko imajo Tržičani, kruh si pečejo v Dobrni, z drvrni si kurijo Braslovčani, domačrni pa • premogom. Tako je gospod »žreb« delil na vse strani Slovenije, doma je razmeroma malo pu•til. Vsi tisti, k.i vam sreča tokrat ni bila mila, p« »e potolažite, bo pa drugič ve« weče. Pomi- rite e« v sveeti, da ste podprli veliko akcijo: SlomSekov dom, v katerem se bo naža mladlna vzgajala po Slomžekovih naukih v ljubezni do Boga Jn slovenskega naroda.