Letnik 1912
137
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XI. — Izdan in razposlan 14. dne februarja 1912.
Vsebina: (Št. 28—31.) 28. Razglas, s katerim se objavlja nov ustav državnega zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo malih stanovanj — 29. Ukaz o dovoljevanju odpovednih, obrestnih predplačil občekoristnim stavbnim združbam po zakonu z dne 28. deeembra 1911. 1. o državnem pospeševanju skrbi za zgradbo stanovanj. — 30. Ukaz o obči koristnosti stavbnih združb in njih nadzorovanju po zakonili z dne 28. deeembra 1911.1. — 31. Ukaz o izvrševanju pristojbinskopravnih določil zakona z dne 28. decembra 1911. 1. o davčnih in pristojbinskili ugodnostih za občekoristne stavbne združbe.
3§.
Razglas ministrstva za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 9. februarja 1912.1.,
s katerim se objavlja nov ustav državnega zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo malih stanovanj.
Po § 15 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) o ustanovitvi zaklada, s katerim Se skrbi za zgradbo stanovanj, § 3 zakona z dne 28. decembra 1911. 1, (drž. zak. št. 244) o držav-neni pospeševanju skrbi za zgradbo stanovanj, § 7 zakona z dne 28. decembra 1911. I. (drž. zak.
št. 243) o davčnih in pristojbinskili ugodnostih za občekoristne stavbne združbe, in § 20 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242) o davčnih ugodnostih za' nove stavbe, prizidane, dozidane in prezidane stavbe vobče in za stavbe z majhnimi stanovanji posebej, se na mesto z razglasom z dne 14. junija 191 1. 1. (drž. zak. št. 113) objavljenega ustava objavlja naslednji novi ustav za zaklad, ustanovljen s § 1 najprej omenjenega zakona, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj.
Novi ustav dobi moč dne, katerega se razglasi ; člen 30 tega ustava pa naj velja tudi za vse že pred njegovo razglasitvijo nastale primere uporabe zakonov z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242 in 243).
Zaloški s. r.	Trnka s. r.
(SloTtniieh.)
24
Ustav
državnega zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo malih stanovanj.
Člen 1.
Ime, uprava in zastopstvo zaklada.
Z zakonom z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242)*) ustanovljeni zaklad za izboljšanje stanovanjskih razmer manj premožnega prebivalstva ima ime „Državni zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo malih stanovanj“.
Uprava zaklada gre ministrstvu za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom.
Ministrstvo za javna dela zastopa zaklad, kolikor zastopstvo ni naloženo finančni prokuraturi po ukazu vsega ministrstva z dne 9. marca 1898.1. (drž. zak. št. 41).
Člen 2.
Dotacij,i zaklada.
Zakladu, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, so po § 3 zakona o stanovanjskem zakladu, ter po § 1 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 244) odkazani naslednji zneski:
v letih	1911 in	1912 skupaj .	3,500.000	K,
v letu	1913 ...................... 1,300.000	„
„ „	1914	  1,500.000	„
„ „	1915	  2,200.000	„
„ „	1916	do	vštevši 1918 po	2,500.000	„
„ „	1919	in	1920 po . ...3,500.000	,
„ „	1921	  4,000.000	„.
*) V naslednjem je kratko oznamenjen za „zakon o stanovanjskem zakladu“.
Člen 3.
Določitev zaklada.
Zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo malih stanovanj, je določen:
1.	za prevzemanje poroštva za posojilo in njegovo obrestovanje (posrednja kreditna pomoč § 4, lit. a, zakona o stanovanjskem zakladu);
2.	za neposrednje dovoljevanje posojil (§ 4, lit. b, zakona o stanovanjskem zakladu); za to se sme od vsake posamezne v členu 2 navedenih letnih dotacij zaklada porabiti k večjemu 20 odstotkov.
Pri tej kreditni pomoči (št. 1 in št. 2) je pogoj, da je v dotičnem kraju dokazna nujna potreba za izboljšanje stanovanjskih razmer manj premožnega prebivalstva.
Člen 4.
Založba za prevzeta poroštva.
Zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, se upravlja v členu 3 pod točko 1 in 2 ozna-menjenim namenom ustrezno v dveh posebnih oddelkih (§ 9 zakona o stanovanjskem zakladu).
Prosto razpoložni novci zaklada vsakega teh oddelkov se nalagajo v državnih papirjih. Oddelek za porokovanje sme prevzemati poroštva samo v taki izmeri, da so poroštvene obveznosti v novcih, ki jih ima zaklad, kakor je pričakovati, trajno založene (§ 10 zakona o stanovanjskem zakladu).
Ob preračunu potrebnih založbenih glavnic je izhajati najprej od domneve, da zadene zaklad poprečno vsako leto izguba v višini 1 odstotka vsako-časno neplačanega zneska porokovanih posojil. Na koncu vsakega leta je temu primerno, in sicer po vsakočasnem stanju teh posojil, dognati obveznosti, ki jih ima oddelek za porokovanje.
Prebitke ali primanjkljaje, ki se pokažejo, če se primerjajo zaloge zaklada, kar jih je, z računsko potrebno založbeno glavnico, je treba primerno vpo-števati, kadar se porabljajo nadaljnje za porokovanje določene dotacije zaklada.
Člen 5.
Subsidijarno jamstvo državo za prevzeta poroštva.
Skupna vsota poroštev, ki jih je prevzel oddelek za porokovanje, ne sme presegati 200 milijonov kron. Za te obveznosti zaklada jamči država subsidijarno do tega najvišjega zneska (§ 10 zakona o stanovanjskem zakladu).
S posojili, za katera porokuje zaklad, je ravnati kakor z naložbami, varnimi za varovance (g 11 zakona o stanovanjskem zakladu).
Člen 6.
Pristojbinska ugodnost.
Za izvršitev določil tega zakona potrebne vloge na zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, ali na njegove organe, prav tako kakor priloge teh vlog, nadalje listine, ki se tičejo prevzetja poroštva po zakladu, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, v zmislu § 4-, lit. a zakona o stanovanjskem zakladu, so kolkov in pristojbin proste (§16 zakona o stanovanjskem zakladu).
Člen 7.
Porabljanje novcev zaklada.
V členu 3 oznamenjena kreditna pomoč se lahko daje :
1.	za zgradbo hiš z malimi stanovanji in za pridobitev za to določenih zemljišč,
2.	za pridobitev takih hiš,
3.	za pridobitev hiš z namenom, da se prirejo ali prezidajo v stavbe z malimi stanovanji,
4.	za odkup hipotek v. ne prvem vrstnem redu, ki se držč zgradb z malimi stanovanji, ki so bile zgrajene, preden je dobil zakon o stanovanjskem zakladu moč (§ 4 zakona o stanovanjskem zakladu).
Porabo novcev zaklada za odkup hipotek pa more dovoliti ministrstvo za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom samo izjemoma, ako je po položaju razmer spoznati, da se zgolj s tako kreditno pomočjo prosilcu posojila omogoči dovršiti svoj stavbni program ali izvesti zanj ugodno konverzijo.
Člen 8.
Mala stanovanja v zmislu zakona.
Za mala stanovanja veljajo stavbno zase odločena stanovanja, kojih za stanovanje pripravna površina (izba, stanice in za stanovanje pripravne kuhinje) izvzemši stranske prostore (predizbo, shrambo, kopalnico, za stanovanje nepripravne kuhinje in druge pritikline) ne presega izmere 80 kvadratnih metrov (§ 6 zakona o stanovanjskem zakladu). Presoja vprašanja, ali so kuhinje za stanovanje pripravne ali nepripravne, je odvisna vobče od njihove opreme. Kuhinje s površinsko izmero k večjemu dvanajst kvadratnih metrov se smatrajo, ako imajo zidano ognjišče, brez ozira na njihovo drugačno opremo za nepripravne za stanovanje. Za stavbno zase odločena veljajo samo tista stanovanja, ki so od drugih stanovanj tako odločena, da se more odločitev odpraviti samo s stavbnimi izpremembami.
V	domovih za samce, to je v takih poslopjih, ki so določena, da se vzprejemajo vanja posamezne osebe v odločenih stanovanjskih prostorih, veljajo za stanovanja posameznim porabnikom v najem dani, od drugih prostorov stavbno odločeni stanovanjski prostori.
Domovi za samce morajo biti tako urejeni, da more v vsakem stanovanjskem prostoru stanovati praviloma samo ena, k večjemu pa tri osebe (§ 6 zakona o stanovanjskem zakladu), in da pride na vsakega stanovalca najmanj dvanajst kubičnih metrov zračne prostornine.
Samske osebe različnega spola se smejo nastaniti samo v popolnoma ločenih oddelkih.
V	spalnih in stanovalnih hišah, to je v takih poslopjih, ki so določena za prenočevanje samskih oseb v skupnih spalnicah, ki so opremljene s potrebnim številom primernih posameznih ležišč, veljajo za mala stanovanja stavbno odločene spalnice, kojih talna površina ne presega 80 kvadratnih metrov.
V	teh spalnicah morajo priti na vsako osebo, ki se prenoči, najmanj štirje kvadratni metri talne površine.
V	vseh okolnostih je uporaba zakona o stanovanjskem zakladu dopustna na tiste spalne in stano-valne hiše, ki ustrezajo določilom zakona z dne
8.	julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144).
Stavbe, ki se zgradé, ter hiše, ki se pridobijo, morajo vrhu tega v stavbnotehniškem, zdravstvenem in nravnopolicijskem oziru ustrezati zahtevam zdravih in cenih ljudskih stanovanj (§ 6 zakona o stanovanjskem zakladu).
Gledé kriterijev za hiše z malimi stanovanji, mala stanovanja in obratovališča v hišah z malimi stanovanji veljajo nadalje tudi predpisi, ki se izdado v izvršitvenih določilih k zakonu z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242).
Člen 9.
Potrebni delež majhnih stanovanj v hiši.
Zakladovi novci se smejo porabljati za namene, oznamenjene v členu 7, samo, če znaša za stanovanje pripravna skupna površina malih stanovanj (člen 8) najmanj dve tretjini za stanovanje pripravne skupne površine hiše, na katero se dâ posojilo.
Za skupno površino malih stanovanj, ki je pripravna za stanovanje, velja:
1.	pri rodbinskih hišah vsota talnih površin, rabljenih za izbe, stanice in kuhinje, pripravne za stanovanjc;
2.	pri domovih za samce, spalnih in stanoval-nih hišah za namene teh zavodov rabljene talne površine. To niso samo prostori, ki se porabljajo ne-posrednje za stanovanjske, oziroma za spalne namene, temveč tudi vsi po svoji določbi stanovanjskim prostorom v rodbinskih hišah slični, toda za skupno rabo služeči prostori, na primer jedilnice, Čitalnice, marodnice i. e., nadalje stanovanjski prostori hišnega osebja, ako so ti prostori po svoji stavbni napravi majhna stanovanja.
Za trgovinske ali obrtniške namene služeče prostore je šteli v skupno za stanovanje pripravno površino liišc, izvzemši stavbno zase odločena mala obratovališča. Za stavbno zase odločeno velja majhno obratovališče tedaj, ako je od drugih obratovališč tako odločeno, da sc more odločitev odpraviti samo s stavbnimi izpremembami.
Prostorov malih obratovališč ter v členu 8, odstavek 1, imenovanih stranskih prostorov ni vpo-
stavljati niti ob preračunu za stanovanje pripravne skupne površine hiše niti ob preračunu talne površine rodbinskih stanovanj.
Člen 10.
Vštevmi vrednost nepremičnine, na katero se dâ posojilo.
Ob ovedbi zneska, do katerega more zaklad dovoliti posojilo ali prevzeti poroštvo zanje, je izhajati od vštevne vrednosti nepremičnine.
Za vštevno vrednost nepremičnine v nasprotju k njeni skupni vrednosti (to je njena vrednost brez razlikovanja, ali je vštevna ali ne) velja:
1.	vrednost zemljišča, ki je potrebno za zgradbo hiše, ali ki je potrebno združeno s pridobitvijo hiše; k njemu se šteje tudi vrt in dvorišče, ki ustreza legi, velikosti in izpopolnitvi hiše;
2.	vrednost tistega dela hiše, v katerem so mala stanovanja (člen 18, št. 3);
3.	ako je hiša določena samo za ljudi, ki pripadajo kmetijskemu poklicu, tudi vrednost potrebnih gospodarskih prostorov (hlev in skedenj) s pritiklino vred.
Za pritiklino velja tudi kmetijsko ali gozdarsko zemljišče, ako ne obsega več nego 1 hektar in ako je njegova vrednost v podrejenem razmerju k vrednosti hiše, na katero se dâ posojilo. V hiši ne sme nadalje stanovati več nego ena rodbina in po pravilih korporacije, ki nastopa kakor prosilec posojila, ali s posebnimi pogodbenimi določili mora biti vsa-kočasni poglavar te rodbine dolžen zemljišče kolikor moči obdelovati samo s svojci.
Premične reči ne morejo nikdar veljati za pritiklino v zmislu tega določila;
4.	vrednost malih obratovališč, ki so v hiši. Toda s pravili korporacije, nastopajoče kakor prosilec posojila, ali s posebnimi pogodbenimi določili mora biti določeno, da se sme malo obratovališče dati v najem samo imetniku majhnega stanovanja (člen 8) v isti hiši (kvalitikovano obratovališče). V domovih za samce, v spalnih in stanovalnih hišah i. e. se smejo samo izjemoma zgraditi prostori, ki služijo trgovinskim ali obrtnim namenom. V teh zavodih za njihove lastne namene določeni obrati (na primor kantine, brivnice, snažilnice za perilo) ne veljajo za mala obratovališča.
Gospodarski prostori, kmetijsko in gozdarsko zemljišče ter mala obratovališča se uznamenjajo v naslednjem za vštevno opremo.
Člen 11.
Višina posojila.
Kreditna pomoč (člen 3, Št. 1 in št. 2) ne sme znašati več nego 90 odstotkov vštevne vrednosti nepremičnine, na katero se dâ posojilo, in prištevši vse hipotečne terjatve, ki so v vrstnem redu pred njo, ne sme nepremičnine obremeniti nad 90 odstotkov njene skupne vrednosti.*)
Člen 12.
Obveznosti zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, ako poroknje.
Pri hipotečnih posojilih, za katera je prevzel poroštvo zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, se zavezuje zaradi poroštva k nastopnim plačilom :
1.	ako glavni dolžnik kljub sodnemu ali s priporočenim pismom opravljenemu izvensodnemu opominu ni izpolnil zadolžniške obveznosti, za manjkajoči znesek z zamudnimi obrestmi (do dne resničnega plačila) in stroški izterjevanja vred; ta dolžnost nastopi 30 dni, računaje od dne, katerega se je dolžnikova zamuda naznanila upravi zaklada;
3.	ako je nepremičnina, na katero se je dalo posojilo, v prisilni upravi in ako njeni donosi ne zadoščajo za založbo dolžnikovih zadolžniških obveznosti, za manjkajoči znesek z zamudnimi obrestmi (do dne resničnega plačila) in stroški izterjevanja vred;
Op o m n j a:
*) 1. Primer: Ako znaša torej skupna vrednost nepremičnine 100.000 K, od katerih pripada 70.000 K na vštovno vrednost, in ako je dal kreditni zavod na nepremičnino na prvo mesto posojila do višine 50.000 K, se kreditna pomoč zaklada ne more dati do višine 90 odstotkov vštevne vrednosti, to je do 63.000 K, temveč vštevši pno hipoteko samo do 90.000 K, torej na drugo mesto k večjemu do zneska 40.000 K.
2.	Primer: Ako znaša skupna vrednost nepremičnine 100.000 K, od katerili pride 40.000 K na vštevno vrednost, in ako je dal kak kreditni zavod na nepremičnino •m pi vo mesto posojilo do višine 50.000 K. se more kreditna pomoč zaklada dovoliti samo do višine 90 odstotkov vŠtevne vrednosti, torej, dasi bi tudi kreditna pomoč 40.000 K prišla še v zakonito mejo zavarovanja, na drugo mesto k večjemu do zneska 36.000 K.
3 a. ako je posojilodavee dovolil samo poroko-vano knjižno breme,
za tisti del porokovanega- hipotečnega dolga z zamudnimi obrestmi (do dne resničnega plačila) in drugimi postranskimi plačili vred, ki ostane po izvršitvi prisilne dražbe zastavljene nepremičnine — ako je posojilodavee ne zdraži sam - nevpo-števan ob razdelitvi izkupiia;
3 b. ako je posojilodavee razen porokovanega knjižnega bremena dovolil tudi prejšnja hipotečna posojila,
za tisti del porokovanega hipotečnega dolga z zamudnimi obrestmi (do dne resničnega plačila) in drugimi postranskimi plačili vred, ki ostane po izvršitvi prisilne dražbe, zastavljene nepremičnine nevpoštevan ob razdelitvi izkupiia. Ako je posojilo-davec sam zdražil nepremičnino in jo v treh letih, računaje od dne, katerega se mu je domaknila, proda za znesek, ki presega knjižna bremena, ki so pred porokovanim posojilom, mora na zahtevanje zakladove uprave iz jtega izvirajoče večje izkupilo vrniti do višine plačil, ki jih je dal zaklad iz naslova poroštva. Od tega večjega izkupiia se smejo odbiti izdatki in izgube, ki so eventualno nastale posojilo-davcu iz zdražbe nepremičnine, ter potrebni in koristni potroški, ki jih je naredil.
Člen 13.
Obveznosti hipotečnih upnikov.
Zaklad prevzame poroštvo za posojilo samo tedaj, ako se posojilodavee zaveže, v teku primernega roka obvestiti ministrstvo za javna dela o vsaki zamudnosti dolžnika v plačevanju letnin, o vsakem dolžniku dovoljenem odlogu letnine ter o morda nameravani cesiji ali konverziji hipotečnega posojila ali njega dela; nadalje ako se zaveže, da ne dovoli novega posojila v okviru še ne izbrisane zastavne pravice za plačane obroke posojila.
Uprava zaklada se mora dalje ozirati na to, da se vsi upniki, kojih zastavne terjatve so v vrstnem redu pred posojilom, ki ga je dovolil ali porokoval zaklad, zavežejo v teku primernega roka obvestiti upravo zaklada o morda nameravani cesiji ali konverziji svojih hipotečnih posojil ali njihovega dela, nadalje da ne dovolijo novega posojila v okviru še ne izbrisane zastavne pravice za plačane obroke posojila.
Člen 14.
Posojilojenmik.
Tako posrednjo kakor neposrednjo kreditno pomoč more zaklad dovoliti samo naslednjim osebam :
Samoupravnim korporacijam (okrajem, občinam i. e.), javnim korporacijam in zavodom, nadalje občekoristnim stavbnim združbam, n. pr. zadrugam, društvom, družbam i. e., potem občekoristnim ustanovam (člen 30).
Ako skrbé te korporacije ali združbe za gradnjo stanovanj na podlagi pravil (družbene pogodbe), morajo biti v teh pravilih načela o oddajanju in odpovedovanju stanovanj ter o prodajanju objektov, nadalje določila o omejitvi morda nameravane dividende na pet od sto največ (§ 12 zakona o stanovanjskem zakladu) in o omejitvi ob razdelitvi imovine, če se razdražijo (§ 12 zakona o stanovanjskem zakladu) ter če nanese tako. glede lastnih hiš (člen 29, točka 1, 3 a, 3 i in 4).
Korporacijam in združbam, ki so po svojem ustavu upravičene prevzemati hranilne vloge, more zaklad dovoljevati posrednjo ali neposrednjo kreditno pomoč samo tedaj, ako spada v delokrog teh korporacij ali združb po pravilih tudi grajenje lastnih hiš (člen 29) in ako je sprejemanje hranilnih vlog po ustavu uravnano na nastopni način:
1.	hranilne vloge se smejo sprejemati samo v tekočem računu (brez izdajanja vložnih knjižic) in to mora biti omejeno na tiste ude, ki želč pridobiti hišo, ki jo je pridobila ali zgradila korporacija ali združba, da prenese lastnino na fizične osebe;
2.	dolžnost docela ali deloma povrniti hranilne vloge je narediti odvisno od najmanj polletnega odpovednega roka;
3.	polovico novcev, došlih vsakočasno v prometu hranilnih vlog, je naložiti tako, da se dâ vsak čas lahko realizovati ;
4.	pogoje obrestovanja (višino obrestne mere, začetek in konec obrestovanja, preračun obresti, prištevanje obresti h glavnici) jo določiti oziraje se na razmere pri merodajnih kreditnih zavodih v kraju in v okolici;
5.	skupni znesek vlog istega uda ne sme presegati višine bodoče kupnine, oziroma skupnega po-troška za lastno hišo.
V pravilih v odstavku 2 oznamenjenih korporacij ali združb mora biti vrhutega določeno, da se morejo po odstavku 3 tega člena zahtevana določila pravil izpremeniti samo z odobrenjem ministrstva za javna dela in da velja isto za ta pridržek.
Nepremičnina, na katero je dano posojilo bodisi s posrednjo ali neposrednjo kreditno pomočjo zaklada (člen 3), se brez privoljenja min strstva za javna dela ne sme niti obremeniti niti docela ali deloma prostovoljno prodati.
Člen 15.
Prošnjo za posojilo.
Prošnje za prevzetje poroštva mora prosilec za posojilo vložiti na ministrstvo za javna dela ter navesti nameravanega posojilodavca, ali pri posojilo-davcu samem. Ta lahko prošnjo zavrne ah jo predloži imenovanemu ministrstvu z zaprosilom, da jo popreskusi v zmislu tega ustava in naznani, ah in v katerih mejah je zaklad pripravljen prevzeti poroštvo. Pri tem se naj posojilodavec izjavi tudi o tem, ali je pripravljen izplačevati posojilo v obrokih že med grajenjem (člen 22).
Prošnje za dovolitev neposrednjih posojil zaklada je vlagati na ministrstvo za javna dela. V prošiiji je tudi navesti, ah se prosi za izplačevanje tega posojila v obrokih že med grajenjem (člen 20).
O prošnjah za prevzetje poroštva ter za dovolitev neposrednjih posojil zaklada odloča ministrstvo za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom po svobodnem preudarku.
Da se presodijo zgradbe, ki se zgradé ali pri-dobé, v stavbnotehniškem, zdravstvenem in nravno-policijskem oziru ter da se pojasnijo drugi važni upravni momenti, je treba prošnji za posojilo priložiti :
1.	uradno izdan izpisek iz zemljiške knjige,
2.	uradno poverjeno zemljiškoposestno polo,
3.	stavbne in situvacijske načrte (situvacijske orise),
4.	preračun donosnosti s proračunom stroškov (s popisom stavbe vred),
5.	zagotovila posojilodavca za prvo in drugo mesto z izjavami vred, ki so potrebne po členu 13 in 24 11, odstavek 2,
G. načela za dajanje stanovanj v najem,
7.	hišni red. v katerem je zlasti uredili odpovedni rok in ga za rodbinska stanovanja določiti s štirinajstimi dnevi najmanj,
8.	izkaz o premoženjskem položaju prosilca posojila in druge dokaze v okviru člena 16,
9.	pri poslopjih, v katerih se že stauuje, razen tega privolilo za rabo, uradno poverjen prepis zadnje napovedi najemnine in zavarovalno polico zoper ogenj,
10.	pri kolonijah malih hiš tiste dokaze, ki so potrebni za presojo cele naprave, zlasti tudi porazdelitve zemljišča (načrti parcelovanja, o legi).
Družbe, zadruge, društva i. e. morajo razen tega predložiti:
11.	pravila,
12.	imenik udov z navedbo njihovega poklica, višine dolžnosti prispevanja, ki jo je prevzel vsak posameznik (opravilni delež), in nanj plačana vplačila.
13.	opravilni red za društveno vodstvo (v-danem primeru opravilna napotila za načelstvo in nadzorni svet).
Upravi zaklada je pridržano, ako bi bilo treba, zahtevati še druge priloge in dokaze (zlasti o doseženih oblastvenih dovolilih).
Člen 16.
Imovinski položaj in lastni novci prosilca posojila.
V izkazu o imovinskem položaju (člen 15, točka 8) je zlasti razložiti, kako pripravi prosilec posojila novce, ki so potrebni za nameravane objekte razen zahtevanega posojila ali posojila, ki se zagotovi. Zadruge, družbe, društva, ustanove i. e. morajo predložiti računske sklepe (bilance, račun dobička 'n izgube, letne račune) z eventualnim opravilnim poročilom iz zadnjih treh let, ako obstajajo manj časa, vse računske sklepe ter opravilna poročila in nadalje tudi spise, ki še sicer dajejo pojasnila o imovinskem položaju; priložiti je tudi v danem primeru poročilo o zadnji reviziji, ki se je vršila na podstavi zakona z dne 10. junija 1903.1. (drž. zak. št. 133).
Pri javnih korporacijah, samoupravnih korporacijah in zavodih se lahko opusti izkaz o imovinskem položaju.
0 n.ovcih, s katerimi se poplačajo stroški za zgradbo ali pridobitev nameravanih objektov, mora prosilec posojila dokazati naslednje:
A.	Tako ako želi dobiti neposrednje posojilo zaklada kakor ako želi doseči poroštvo zaklada, mora dokazati, da mu je posojilodavec, ki ustreza zahtevam člena 13, dal ali zagotovil posojilo do višine polovice skupne vrednosti nepremičnine, na katero se dâ posojilo. Višino danega ali zagotovljenega posojila je kolikor moči navesti s številkami.
Ako ta posojilodavec izjavi, da je pripravljen izplačevati predplačila že med grajenjem (člen 21), je to navesti v prošnji, če se hkratu želi, da zaklad prevzame poroštvo za ta predplačila.
Ako obsega nepremičnina, na katero se dâ posojilo, tudi ne vštevne opreme, je treba, kolikor se dâ, tudi razložiti, kateri del vrednosti, ki se je dal v podstavo ob preračunu ali zagotovilu posojila, pride na ne vštevne opreme.
Ako se prosi za prevzetje poroštva, je treba vrbutega dokazati, da in do katerega zneska je zahtevam člena 13 ustrezajoč posojilodavec pripravljen dovoliti posojilo, če zaklad prevzame poroštvo. Ako se je prošnja vložila pri posojilodavcu (člen 1 5, odstavek 1), poda lahko la navedeno izjavo hkratu s prcdložbo prošnje na ministrstvo za javna dela.
B.	Prosilec posojila mora nadalje v vsakem primeru dokazati, da razpolaga iz svojih novcev najmanj z zneskom, ki je enak eni desetinki vsega stavbnega potroška vštevši pridobitev stavišča (skupnih stroškov za hišo, ki se pridobi).
Pri lastnih hišah (člen 29) zadošča, ako poso-jilojemnik dokaže, da mu je pričakovalec to desetinko dal na razpolaganje v gotovini kakor neodpovedno predplačilo.
Ako nepremičnina, na katero se dâ posojilo, ne obsega vštevnih oprem, mora prosilec posojila dokazati, da razpolaga z delom glavnice, ki ni založen z valuto za varovance varne hipoteke (50 odstotkov skupne vrednosti nepremičnine) in z valuto neposrednjega posojila zaklada ali posojila, za katero porokuje zaklad. Ako prosilec ne more dokazati polne višine teh svojih novcev, se lahko to izpre-gleda v ozira vrednih okolnostih, toda le toliko, kolikor je manjkajoči ostanek založen z ugodnim, prosilcu zagotovljenim hipotečnim posojilom, in kolikor to ne vpliva neugodno na preračun donosnosti.
Člen 17.
Zagotovilo posojila, oziroma prevzetja poroštva.
Dovolitev neposrednjega posojila zaklada ter prevzetje poroštva se lahko zagotovi že, preden se predložijo v členu loin 16 oznameujeni izkazi, s pogojem, da se predpisom zakona o stanovanjskem zakladu in tega ustava ustreže v roku, ki ga od primera do primera določi ministrstvo za javna dela.
Ako gre za zagotovilo kreditne pomoči zaklada pred pridobitvijo zemljišča, ki se ne zazida takoj, se more to zagotovilo podeliti samo, če je založba obresti, nateklih do začetka gradnje, izkazana brez ugovora in s tem plačevanjem obresti ni nevarnosti za zgradbo cenih stanovanj.
Člen 18.
Kako so ové znesek posojila.
Da se ové višina posojila, cenijo objekt, na katerega se dâ posojilo, državni organi, pri posojilih, za katera sê porokuje, razen tega — ako želi to po-sojilodavec — tudi njegovi organi.
1.	Ako se naj — dovoljujé predplačila (člen 2 1 ali 22) — poslopje na novo zgradi ali pridobi, da se prenaredi ali prezida, je treba večkrat ceniti. Prva cenitev naj ové vrednost stavišča (hiše, ki se pridobi), druga stroške, ki so združeni z zgradbo, oziroma s prenaredbo ali prezidavo hiše. Prva in druga cenitev se opravita navadno obenem. Naslednje cenitve se vršč potem po meri predplačil, ki jih je izplačati, oziroma za katera je porokovati. Končna cenitev se vrši po dogradbi novozgrajenega poslopja ali dovršitvi prenaredbe, oziroma prezidave obstoječega poslopja (navadno po podelitvi dovolila za rabo).
2.	Ako se hiša zgradi na novo, ne da se dadö predplačila, ali ako se pridobi hiša, ki je ni treba prenarejati, ali ako se naj odkupijo že obstoječe hiše držeča se hipotečna bremena, je določiti samo cenilno vrednost dolične nepremičnine.
3.	Ako obsega nepremičnina, na katero se dâ posojilo, vštevne in ne vštevne opreme, je njihovo vrednost ovedeti posebej. Vrednost malih obrato-vališč in ne vštevnih prostorov hiše (stanovanja, kojih za stanovanje pripravna površina presega 80 kvadratnih metrov, za trgovinske ali obrtne namene služeči prostori) je preračunih po razmerju pričakovanih najemninskih donosov teh prostorov.
Na podlagi teh cenitev se določi višina posojila, oziraje se na donosnost objekta. In sicer se določi v primerih točke 1 na podlagi prve in druge cenitve začasna višina posojila, na podlagi sklepne cenitve pa njegova dokončna višina.
Tej sklepni cenitvi, oziroma cenilni vrednosti (točka 2) je dati v podstavo poprečnino iz vrednosti stavišča in stavbe na eni strani in donosne vrednosti (po kapitalizovanem donosu najemnine) na drugi strani z omejitvijo, da ta poprečna vrednost ne sme presegati kupne cene, oziroma uapravnih stroškov. Vrednost na cenilni rok preračunjenega davčnega prihranka je prišteti kakor spredaj ovedeni poprečni vrednosti samo toliko, kolikor se s tem ne preseže kupna cena, oziroma napravni stroški.
Ako se pokažejo razlike med cenitvami državnih organov in organov posojilodavca, je upravi zaklada dano na voljo odločiti, katero cenitev je dati v podstavo uvedbi višine posojila.
Stroške cenitev, opravljenih po državnih organih, mora plačati posojilojemnik. Uredba vprašanja stroškov pri cenitvah, ki so jih opravili drugi organi, je prepuščena strankam.
Člen 19.
Zagotovilo, obrestovanje in razdolžba.
1.	Zagotovilo.
Nepremičnine, na katere se dâ posojilo, morajo po legi in kakovosti dajati zadostno jamstvo za varnost posojil.
Posojila, za katera daje zaklad poroštvo, ter neposrednja posojila zaklada je hipotečno zagotoviti, in sicer, ker naj si posojilojemnik nabavi novce do polovice skupne vrednosti nepremičnine, na katero se dâ posojilo, pri drugih upnikih, praviloma v vrstnem redu nad mejo varovanske varnosti nepremičnine, na katero se dâ posojilo (g 230 o. d. z.); toda s posojilom, ki ga dâ zaklad ali ki ga porokuje, se nepremičnina ne sme obremeniti nad 90 odstotkov svoje skupne vrednosti.
Pri javnih zavodih in korporacijah se lahko opusti hipotečno zagotovilo (g 5 zakona o stanovanjskem zakladu).
Za zaklad, zastopan po ministrstvu za javna dela, je nadalje vknjižiti predkupno pravico na nepremičnino, na katero se dâ posojilo. Ako posojilojemnik pridobi ali zgradi hiše, da prenese last
fizičnim osebam (člen 29), in si je nasproti pridobitniku take hiše pridržal predkupno pravico, se posluži zaklad dovoljene mu predkupne pravice samo tedaj, ako posojilojemnik ne izvršuje svoje predkupne pravice.
Posojila, ki so v vrstnem redu pred posojili, ki jih je dovolil ali ki jih porokuje zaklad, morajo biti vračljiva v letninah po zmerni obrestni meri in po drugih ugodnih odplačilnih pogojih.
Razdolžba teh posojil naj praviloma ne znaša manj nego */„ odstotka na leto.
Posojilojemnik se mora zavezati, da, dokler od zaklada dovoljeno ali porokovano posojilo ni odplačano, ne bo branil, da se pomakne v pupilarnovarno vrednostno polovico.
2.	Obrestovanje In razdolžba.
Posojila, ki jih je dovolil ali ki jih porokuje zaklad, se morajo odplačevati v letninah.
V ostalem veljajo naslednja določila:
a)	Posojila, za katero daje zaklad poroštvo.
Gledé obrestne mere, razdolžbe ter natančnejših plačilnih pogojev teh posojil veljajo posebni dogovori s posojilodavcem; toda obrestna mera ne sme presegati vsakočasno običajne hipotečne obrestne mere hranilnic in ^icer merodajnih kreditnih zavo dov dežele ali dela dežele, v katerem ima posojilo-davec svoj sedež.
b)	Neposrednja posojila zaklada.
( Ibrestna mera teh posojil se preračuni, neodvisno od stojališča nepremičnine, na katero se dà posojilo, po poprečnim vsakočasno običajne hipotečne obrestne mere najimenitnejših avstrijskih hranilnic in kreditnih zavodov; ako je za računsko podlago služeča obrestna mera delavske zavarovalnice zoper nezgode, v koje okolišu je hiša, na katero se dâ posojilo, pod to poprečnino, velja obrestna mera tega zavoda.
IjCtniue je vplačevati četrtletno po preteklem toku najdalje v 14 dneh pri blagajnici, oznamenjeni v posojilni listini. Dolžnost obrestovanja se začne s prištevnim dnem valute, dolžnost razdolževanja pa s prvim dnem mesca koledarskega četrtletja, ki sledi prištetju ostanka valute, in, ako se po dokončni določitvi višine posolila nič več ne izplača, s prvim dnem mesca koledarskega Četrtletja, ki sledi tej dokončni določitvi.
Razdolžba teh posojil naj praviloma ne znaša manj nego </» odstotka na leto.
Posojilojemnik sme ob roku dospelosti plačati tudi zapadli obrok presegajoč znesek, ako se more z večjim zneskom, ki se ponudi v povračilo, poravnati brez ostanka en ali več nadaljnjih obrokov za povračiio glavnice.
Člen 20.
Izplačevanje posojila pvi neposrednjili posojilih zaklada.
Posojila za poslopja, ki se zgradé na novo, ter za poslopja, ki se prenaredé ali prezidajo, se izplačujejo navadno takole:
a)	pred začetkom gradnje, ako se kupi za to določeno stavišče, oziroma vštevno kmetijsko ali gozdarsko zemljišče, do polovice kupne cene, toda ne več nego ena četrtina začasno ovedene vsote posojila (člen 18);
b)	nadalje kakor napreduje gradnja, do skupne višine treh četrtin začasno ovedene vsote posojila (člen 18);
c)	ostanek, ko je gradnja dovršena, na podlagi sklepne cenitve (člen 18).
Člen 21.
Dovoljevanje predplačil na prve hipoteke, ki jih najine posojilojemnik.
Zaklad more in sicer, če dč čez mejo pupilarne varnosti segajoče posojilo sam kakor tudi če prevzame poroštvo za tako posojilo drugega posojilo-divca, ali
1. v času grajenja dajati predplačila, ako se posojilodavec, ki je trdno obljubil dati posojilo po dovršilvi gradnje, zaveže, da izplača predplačilom ustrezajoči del zagotovljene valute posojila zakladu brez odloga, ko bo gradnja dovršena;
ali 2. prevzeti poroštvo za posojilne zneske, ki se posojilojemniku izplačajo v času grajenja in ki so na nepremičnini vknjiženi tako, da se nepremičnina s tem ne obremeni nad polovico svoje vrednosti po dovršitvi gradnje.
Vsota od zaklada morda dovoljenega ali poro-kovanega posojila in po št. 1 ali 2 plačanih ali poro-kovanih zneskov ne sme v nobenem primeru znašati več nego 90 odstotkov vštevne vrednosti nepremičnine.
(Slovenlioh. )
25
Gledé obrestovanja predplačil, ki jih je dal oziroma porokoval zaklad, se uporabljajo določila člena 19.
Poroštvo, ki ga je prevzel zaklad po št. 2, neba, ko se podeli za dogotovljeno hišo dovolilo za rabo.
Nanje se zmislu primerno uporabljajo določila člena 12.
Člen 22.
Dovoljevanje predplačil v mejah hipotek, ki jih porokuje zaklad čez pupilarnovarno mejo.
A ko je posojilodavec, ki je izjavil, da je pripravljen dati posojilo .v vrstnem redu čez pupilarnovarno mejo, če prevzame zaklad poroštvo, pripravljen, izplačevati predplačila na to posojilo med grajenjem, sme uprava zaklada tudi za. ta predplačila prevzeti poroštvo, ako je izplačevanje posojila uravnano v zmislu člena 20 in ako je ne gledé na izjemo, oznamenjeno v § 5, odstavek 2, zakona o stanovanjskem zakladu (člen 19, št. 1, odstavek 3), vsaj predplačilom ustrezajoč del zneska posojila zemljiškoknjižno zagotovljen na nepremičnini. Na to poroštvo se zmislu primerno uporabljajo določila člena 12.
Člen 23.
Nadaljnji posojilni pogoji.
Posojilojemnik se mora podvreči naslednjim določilom o odpovedi posojila, o najemninah, odpovedi stanovanj, zavarovanju proti ognju, o prodaji nepremičnin, na katere je dano posojilo, o dajanju pojasnil in nadzorovanju po upravi zaklada, v danem primeru o lastnih hišah (člen 24 do všlevši 29).
člen 24.
a)	Odpoved posojila.
I.	Pri neposrednjih posojilih zaklada.
Posojila se z obeh strani (dolžnik in uprava zaklada) odpovedujejo polletno. Uprava zakladu pa navadno tako dolgo ne odpove, dokler dolžnik redno plačuje letnine in izpolnjuje pogoje, ki so bili dogovorjeni v interesu varnosti in določilu primerne porabe posojila.
V naslednjih primerih ima uprava zaklada pravico, dano posojilo brez odpovedi docela ali deloma terjati nazaj:
1.	Ako se poslopje ali stanovanja ne vzdržujejo v rednem stanju in se nedostatki kljub opominu ne odpravijo v treh mescih;
2.	ako letnine, ki jih mora plačevati dolžnik, kljub opominu niso popolnoma plačane v treh mescih po dospeli isti;
3.	ako se na zastavljeno nepremičnino ali nje del uvede izvršilo s prisilno upravo ali prisilno dražbo :
4.	ako je po mnenju uprave zaklada iz katerega koli razloga vrednost zastavljene nepremičnine v primeri k vrednosti, vzeti ob dovolitvi posojila, dokazno padla tako, da vsakočasna dolžna vsota ni več zadostno zavarovana ;
5.	ako pride dolžnik v konkurz ali tudi le ustavi plačila;
6.	ako po mnenju uprave zaklada kljub graji ni varovan občekoristni značaj zgrajene naprave malih stanovanj. Za presojo, ali je iz tega razloga terjati posojilo nazaj, je predvsem merodajna oddaja najemnih objektov, višina najemnine (člen 10, točka 4 in člen 25) ter kupne cene lastnih hiš (člen 29, točka 2) in to, za kaj se rabijo prostori hiše (člen 29, točka 3 a) ;
7.	ako se nepremičnina brez privolitve ministrstvu za javna dela obremeni alMocela ali deloma prostovoljno proda;
8.	ako je bila nepremičnina prodana s privolitvijo ministrstva za javna dela, pridobitnik p5 ne izpolnjuje dolžnosti, ki jih je prevzel nasproti po-sojilojemuiku;
9.	ako se posojilo ne porablja določilu primerno ;
10.	ako je opomin zaradi dokaza zavarovanja proti ognju ostal brez uspeha;
11.	ob dovolitvi kreditne pomoči zadrugam, družbam, društvom, ustanovam i. e., ako se ne izpol-njujej° dolžnosti, ki se podajajo iz nadzorovanja po upravi zaklada, zlasti dotične zahteve uprave zaklada (člen 28), ali ako pri teh združbah in ustanovah niso več dani pogoji obče koristnosti (člen 30);
12.	ob dovolitvi kreditne pomoči za hiše s kmetijskimi ali gozdarskimi zemljišči razen tega, če ta zemljišča obdelujejo druge nego v členu 10, odstavek 3, oznamenjene osebe, ne da bi bili za to dani nujni razlogi.

II. Pri porukovanih posojilih.
Pri posojilih, za katera prevzame zaklad poroštvo, je dogovoriti obojestranski (glavni dolžnik in posojilodavec) polletni odpovedni rok, ako po pravilih zavoda, ki dâ posojilo, ni izključena odpoved sè ttrani posojilodavca.
Posojilodavec se mora zavezati, da se na zahtevanje ministrstva za javna dela posluži odpovedne pravice, oziroma pravice zahtevati vrnitev, ki mu gre po pogodbi.
III.	Pri neposrednjih in porokovanih posojilih.
Posojilojemrrik se mora zavezati, da plača konvencijsko kazen petih odstotkov vsakočasnega ostanka posojila, ako nastopi eden izmed primerov, omenjenih pod I, številka 1, 6, 7, 9, 10, 11 in 12. Dolžnost plačali to konvencijsko kazen je zemljiškoknjižno zagotoviti.
Člen “25.
b)	Dajanje malih stanovanj in malih obrato-valisč v najem (najemnine).
Najemnine v hiši, na katero se je dalo posojilo po členu 3 tega ustava, je določevati, dokler ta posojila niso poplačana, s primernimi zneski, ki varujé donosnost izražajo občekoristni značaj hiše. Najemnine, ki jih je odobrilo ministrstvo za javna 'lela o priliki dokončne določitve višine posojila (člen 18), se ne smejo izpremeniti brez privolitve lega ministrstva.
V taki hiši se ne smeta niti dve mali stanovanji (člen 8), niti dve mali obratovališči (člen 10, št. 4) °<ldati isti osebi v najem.
Člen 26.
c)	Odpoved stanovanj.
Imetnikom stanovanj v hišah, na katere se je «alo posojilo po členu 3 tega ustava, se ne smejo odpovedati stanovanja, ako izpolnjujejo svoje dolžili iz najemnega razmerja ali ako se iz drugih ,ehtnih razlogov ne pokažejo pomisleki.
Člen 27.
d)	Zavarovanje proti ognju.
Lastnik mora imeti poslopje, na katero se je dalo posojilo, po njegovi polni stavbni vrednosti zavarovano pri zavarovalnici zoper škode po požaru, ki je dopuščena v tuzemstvu, in pravilno plačevanje premij je dokazovati po določilih, ki se vzprejmejo v posojilno listino.
Člen 28.
e)	Dajanje pojasnil in nadzorovanje.
Posojilojemnik mora ministrstvu za javna dela dajati vsa pojasnila, ki se smatrajo za potrebna, in dovoliti ogledovanje zemljišč in poslopij ter predlagati letna poročila in obračune.
Ministrstvo za javna dela ima pravico gradnje in zgrajene hiše obdobno pregledovati. Pri zadrugah, družbah, društvih, ustanovah i. e. ima ministrstvo za javna dela razen tega pravico opravljati obče nadzorstvo in izvršujč ga zlasti Vsakčas dati pregledovati vso poslovodstvo in gospodarstvo, vpogledo-vati v knjige, dopise in v druge dokaze, pošiljati v seje organov (načelstvo, nadzorni svet, občni zbor itd.) zastopnika brez pravice glasovanja, ki ga morajo na zahtevanje poslušati vsakčas, popreskušati računske sklepe (bilance) in zahtevati, da se odpravijo nedostatki.
Stroške tega nadzorovanja plačuje zaklad.
Člen 29.
f)	Lastno hiše.
Ako pridobi ali zgradi posojilojemnik lastne hiše, to so hiše z omejenim številom malih stanovanj, ki so določene za lastninski prenos na fizične osebe, mora ob prenosu take hiše s pričakovalcem, določivši konvencijsko kazen, ki se zagotovi zemljiškoknjižno, dogovoriti, da je ta v dobi desetih let brez nujnih razlogov ne proda dalje. Desetletni rok se začne z dnem, katerega se lastnina take hiše zemljiškoknjižno prenese od posojilojemnika na prvega pridobitnika, ako pa se je v kupni pogodbi najprej med posojilojemnikom in prvim pridobitnikom gledé take hiše osnovalo najemno razmerje, od dne, katerega se začne to najemno razmerje.
Tudi po lastninskem prenosu ostane posojilo-jemnik upniku po § 466 o. d. z. odgovoren za to posojilo (vračilo in obrestovanje). Ministrstvu za javna dela ostane, dokler je na hiši vknjiženo posojilo, ki ga porokuje ali ga je dal zaklad, v porazumu s finančnim ministrstvom pridržano izjemoma dovoliti, da upnik izpusti posojilojemnika iz tega razmerja dolga, oziroma ga izpustiti iz razmerja dolga.
Z ozirom na to za finančni položaj posojilojemnika važno pravno posledico privoli ministrstvo za javna dela v prodajo take hiše le tedaj (člen 14), če se zanesljivost pričakovalca verojetno dokaže. Da se presodi ta zanesljivost, mora posojilojemnik ministrstvu za javna dela čim prej, ako mogoče, že v prošnji za posojilo (člen 15), naznaniti pričakovalca hiše.
Razen tega se mora posojilojemnik ob prodaji ravnati po naslednjih načelih:
1.	Več nego ena nepremičnina se ne sme prodati eni posamezni osebi (tudi zakonskemu paru).
2.	Za kupnino je praviloma dati v podstavo ceno lastnih stroškov, ki se sestavlja iz pridobitne cene zemljišča, stavbnih stroškov, vštevnih obresti, upravnih in drugih stroškov.
3.	V kupni pogodbi je nadalje dogovoriti:
a)	V prodani hiši se brez odobrenja ministrstva za javna dela ne sme obratovati gostilna ali prodajati žgane opojne pijače.
b)	Posojilojemniku je predkupno pravico (bolje še pravico zopet kupili hišo) pridržati za najmanj deset let in jo vknjižiti v zemljiški knjigi.
Ako veljajo za prodano hišo določila zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji, je namesto pogojev pod 3 a in b dogovoriti primerne pogoje tega zakona.
4.	Prodajati potom prostovoljnega dražbanja tistemu, ki ponudi največ, se sme samo iz nujnih razlogov z odobrilom ministrstva za javna dela.
5.	Ako je s hišo združeno tudi vštevno kmetijsko ali gozdarsko zemljišče, je dogovoriti v dotič-nih kupnih ali najemnih pogodbah, da poglavar rodbine, ki stanuje v hiši, obdeluje to zemljišče kolikor moči samo z udi svoje rodbine.
6.	Kupne pogodbe je potem, ko so sklenjene, predložiti ministrstvu za javna dela.
Člen 30.
Pogoji obče koristnosti.
Stavbno združbo je v zmislu zakona o stanovanjskem zakladu in tega ustava smatrati za obče-koristno, če po svojih pravilih in v resnici
a)	služi izboljšanju stanovanjskih razmer manj premožnega prebivalstva in zasleduje izključno ali vsaj pretežno namene, navedene v § 4 zakona o stanovanjskem zakladu, in
b)	izpolnjuje pogoje § 12 istega zakona, nadalje
c)	ustreza vsem določilom tega ustava, s katerimi se naj zagotovi občekoristno delovanje stavbnih združb (člen 8, 9 in 10, št.. 3 in 4; člen 24 I. št. 1, 7 in 9; člen 25, 26, 27 in 29), ako nadalje
d)	stavbna združba izpolnjuje dolžnosti, ki se po-
dajajo iz nadzorovalne pravice ministrstva za javna dela (člen 28 tega ustava in ministrstveni ukaz z dne 9. februarja 1912. 1. [drž. zak. št. 30]), ako se končno	*
e)	po lit. « do c potrebna določila pravil stavbne združbe po pravilih ne morejo izpremeniti brez privoljenja ministrstva za javna dela in ako isto velja za ta pridržek.

Ako se kršijo spredaj stoječa določila ali ako se jim kdo ogne, zlasti, ako se kdo .ogne predpisom § 12 zakona o stanovanjskem zakladu, z naklonit-vami udom ali tretjim osebam ali s kakršnimikoli drugačnimi ukrepi, mora ministrstvo za javna dela izreči, da pogoji občekoristnosti niso več izpolnjeni.
Da se presodi vprašanje, ali je ustanove v zmislu zakona o stanovanjskem zakladu in v zmislu tega ustava smatrati za občekoristne, se zmislu primerno uporabljajo določila obeh sprednjih odstavkov.
Člen 31.
Pridobitev nepremičnine ali terjatve po zakladu, s katerim se skrbi zn zgradbo stanovanj.
Zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, je pooblaščen, pridobivali poslopja, na katerih so
zagotovljena posojila, ki jih je sam dal ali za katera je prevzel poroštvo, nadalje terjatve, ki jih porokujè, ako bi se pokazalo, da so te naredbe potrebne, da se zaklad varuje izgub (§13 zakona o stanovanjskem zakladu).
Ministrstvo za javna dela se lahko v porazumu s finančnim ministrstvom posluži pravice pridobiti tako poslopje zlasti tedaj, kadar se ta pridobitev pokaže za gospodarsko koristno pri porokovanib posojilih v razmerju k plačilom, potrebnim na podstavi poroštva, pri neposrednjih posojilih v razmerju k pričakovani izgubi.
Gledé takih nepremičnin, ki so v lasti zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, ima ministrstvo za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom vsak čas pravico jih dalje v prid obračati.
Take nepremičnine upravlja minististvo za javna dela v imenu zaklada, s katerim se skrbi za ■ zgradbo stanovanj.
Ne gledé na terjatve, ki jih pridobi zaklad s poplačilom upnika po § 1358 o. d. z., sme mini-
strstvo za javna dela porazumno s finančnim ministrstvom pridobiti terjatve, ki jih porokuje zaklad, tudi tedaj, ako se je moralo že dalje časa plačevati na podlagi poroštva, ne da bi bilo upanje, da se izboljšajo te razmere.
Člen 32.
Plačevanje izdatkov, nastajajočih iz uprave zaklada.
Izdatki, ki nastajajo ministrstvu za javna dela in finančnemu ministrstvu z oskrbovanjem iz zakona podajajočih se opravil, se vračajo iz donosov zaklada.
Zlasti je tiste delovne moči, katerim se daje opravilo za namene zaklada, po meri njihove uporabe docela ali deloma plačevati iz teh donosov. Prav tako je 'stvarne potrebščine (najemnina, oprava itd.), ki se podajajo iz oskrbovanja opravil zaklada, zalagati iz istih donosov.
\

29.
Ukaz ministrstva za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 9. februarja 1912. 1.
o dovoljevanju odpovednih, obrestnih predplačil občekoristnim stavbnim združbam po zakonu z dne 28. decembra 1911. I. (drž. zak. št. 244) o državnem pospeševanju skrbi za zgradbo stanovanj.
Člen 1.
O dovoljevanju takih predplačil sploh.
O prošnjah za podelitev takega predplačila odloča ministrstvo za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom po svobodnem preudarku.
Člen 2.
Višina predplačila.
Višina predplačila se ravna po razmerju, ki je ob času. ko se začne graditi, med lastno imovino občekoristne stavbne združbe, kar je je pri rokah in ki je potrebna po zakladovem ustavu.
Več nego pet desetin potrebne lastne imovine ne more znašati predplačilo.
Občekoristni stavbni združbi (§ 4 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. [drž. zak. št. 242]) se lahko dovoli, da dopolni svoje pripomočke na višino, ki se zahteva v ustavu državnega zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo majhnih stanovanj, drž. zak. št. 28, z dne 9. februarja 1912. 1. člen 16 B, predplačilo po določilih § 2 zakona toda le izjemoma in z nastopnimi uveti:
1.	Ako pristojno politično okrajno oblastvo potrdi, da v kraju primanjkuje stanovanj;
2.	ako občekoristna stavbna združba verojetno dokaže, da je prisiljena, da odpomore pomanjkanju stanovanj v kraju, v prid svojim udom zgraditi gradnjo, za katero pa ne zadoščajo njeni novci, da bi se je lotila;
3.	ako se je občekoristni stavbni združbi zagotovila posrednja ali neposrednja kreditna pomoč po § 4 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) na podstavi dokazov, predloženih po členu 15, št. 3, 4, 5, 11, 12 zakladovega ustava;
4.	ako pravila, število udov, višina deležev, ki so jih podpisali, ako nanese tako, drugi imovinski dokazi zagotavljajo, da bode občekoristna stavbna združba imela vso potrebno lastno imovino (člen 16/t zakladovega ustava) najdalje v šestili letih, računaje od časa, ko se dovoli predplačilo, z nadaljnjimi vplačili svojih udov popolnoma na razpolaganje. Tudi mora biti iz skupnega položaja občekoristne stavbne združbe v razmerju k njenemu stavbnemu načrtu brez ugovora razvidno, da je donosnost podjetja brezdvomna;
5.	ako razpolaga za izvršitev stavbnega načrta z lastno imovino najmanj 5 odstotkov vseh naprav-nih stroškov in jo porabi za stavbni načrt.
O vsakem predplačilu je izdati zadolžnico; podpisi udov stavbne združbe na tej zadolžnici morajo biti sodno ali notarsko poverjeni.
Člen 3.
Obrestovanje in vracevanje.
Ta predplačila je obrestovati s 3 odstotki.
Gledé poplačila, ki se mora zgoditi najdalje v šestih letih, veljajo posebni dogovori s stavbno združbo. Obresti ter razdolžne kvote je vplačevati mesečno po dospelosti najdalje v 14 dneh pri bla-gajnici. oznamenjeni v zadolžnici. Dolžnost obresto-vanja in razdolževanja se začne s prvim dnem mesca, ki sledi odštetju valute. Ako se mesečno vplačilo ne vplača do vštetega desetega dne mesca, mora blugajuica o tem obvestiti naravnost ministrstvo za javna dela.
Člen 4.
Odpoved predplačila.
Predplačila se morejo odpovedati obojestransko polletno. Ministrstvo za javna dela pa praviloma ne odpove dotlej, dokler stavbna združba redno plačuje mesečna vplačila. Ministrstvo za javna dela v po-razunni s finančnim ministrstvom ima pravico podeljeno predplačilo, oziroma ostanek predplačila docela ali deloma terjati nazaj brez odpovedi :
1.	v primerih, oznarnenjenih v členu 24 zakladovega ustava ;
2.	ako stavbna združba kljub prejšnjemu opominu zaostane z dvema mesečnima obrokoma.
člen 5.
Zamudno obresti.
Ako bi stavbna združba ne izpolnila ali ne izpolnila popolnoma svojih plačilnih dolžnosti najdalje v štirinajstih dneh po dospelosti, je dolžna, ne kraté v členu 4 določene posledice plačilne zamude, povrniti od dne dospelosti do plačilnega dne 5 odstotkov zamudnih 'obresti, oziroma obresti ud obresti "d zneska, ki ga ni plačala pravočasno.
Zairski s. r.	Trnka s. r
30.
Ukaz ministrstva za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 9. februarja 1912.1.
o obči koristnosti stavbnih združb in njih nadzorovanju po zakonu z dne 28. decembra 1911.1. (drž. *ak. št. 242) in po zakonu z dne 28. decembra 1911. I. (drž. zak. št. 243).
Člen 1.
Stavbne združbe, ki uživajo ugodnosti zakonov dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242) ° davčnih ugodnostih za nove stavbe, prizidane, dozidane in prezidane stavbe vobče in za stavbe majhnih stanovanj posebej, in z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 243) o davčnih in pristoj-binskih ugodnostih za občekoristne stavbne združbe, nadzoruje ministrstvo za javna dela po § 20 najprej 0|nenjenega in po § 7 na drugem mestu omenjenega Zakona.
Člen 2.
Ako katera v členu 1 navedenih stavbnih združb "o izpolnjuje pogojev, od katerih je po zakonu z dne ^2. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) in po ''letin 30 z ministrstvenim razglasom z dne 9. febru-arJa 1912. 1. (drž. zak. št. 28) objavljenega ustava državnega zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo ,riajhnili stanovanj, odvisno, ali je dana občna koristnost stavbne združbe, ali ako se ogne tem Ppgojem, mora ministrstvo za javna dela po umetnem členu 30 izreči, da uveti obče koristnosti •riso več dani.
Člen 3.
Da se nadzorujejo po členu 1. so tam navedene stavbne združbe dolžne vse svoje poslovanje in opravilno upravo na zahtevanje vsakčas dati pregledati po državnem upravitelju, ki ga odpošlje ministrstvo za javna dela. dovoliti temu opravilelju vpogled v knjige, v dopise ali v drugačne izkaze 1er pristop v seje združbinih organov (načelstva, nadzornega sveta, občnega zbora itd.). Oblastveni zastopnik v takih sejah nima pravice glasovanja, vendar ga morajo na zahtevanje vsakčas poslušati
Imenovane stavbne združbe so nadalje dolžne, svoje bilance in opravilna poročila v 30 dneh potem, ko se je sklepalo o njih, predložiti ministrstvu za javna dela, na zahtevanje naznaniti rok v prejšnjem odstavku omenjenih sej in na željo imenovanega ministrstva dajati pojasnila vsake vrste o svojem poslovanju.
Člen 4.
Na ustanove, ki uživajo ugodnosti zakona z dne 28. decembra 1911.1. (drž. zak. št. 242) ali zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 243). se zmislu primerno uporabljajo določila členov 1 do 3.
Zairski s. r.	Trnka s. r.
31.
Ukaz finančnega ministrstva v po-razumn z ministrstvom za javna dela z dne 10. februarja 1912. 1.
o izvrševanju pristojbinskopravnih določil zakona z dne 28. decembra 1911. I. (drž. zak. št. 243) o davčnih in pristojbinskih ugodnostih za občekoristne stavbne združbe.
Pogoji obče koristnosti.
den 1.
Za občekoristne stavbne združbe v zmislu zakona z dne 28. decembra 1911. I. (drž. zak. št. 243) ter tega ukaza je smatrati združbe (stavbne zadruge, stavbne družbe in stavbna društva),
a) ako imajo v jj 4 zakona z dne 22. decembra
1910. 1. (drž. zak. št. 242) navedene namene, in
h) ako ustrezajo predpisom § 12 zakona z dne 22. decembra 191(1. 1. (drž. zak. št. 242), to je, ako je dividenda, ki se razdeli udom, omejena na pet odstotkov največ vplačanih deležev, in ako udom za primer, da se združba razdraži, ni zagoiovljeno več nego povračilo vplačanih deležev, eventualen 'ostanek združbinega premoženja pa je določen za občekoristne namene, in ako so vrhutega
c)	dani drugi pogoji, od katerih je po členu 30 z razglasom z dne 9. februarja 1912. 1. (drž. zak št. 28) objavljenega ustava stanovanjskega zaklada (v naslednjem oznamenjen z „u. st. z.“) odvisno, ali se pripozna obča koristnost stavbne združbe.
V sprednjem odstavku, lit. «, oznamenjeni nameni so : gradnja malih stanovanj (§ 6 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. in člen 8 u. st. z.); pridobitev za to določenih zemljišč; pridobitev hiš z malimi stanovanji (hiše z malimi stanovanji; § 7 zakona z dne 22. decembra 1910. 1.; člen 8 in 9 u. st. z.) ali hiš, ki se naj priredijo ali prezidajo v hiše z malimi stanovanji.
Ako izreče ministrstvo za javna dela po nadzorni pravici, ki mu je izročena, (§ 7 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. [drž. zak. št. 243], člen 30 u. st. z. in ministrstveni ukaz z dne 9. februarja 1912. 1. [drž. zak. št. 30]), da pri stavbni združbi niso več dani pogoji obče koristnosti, ni stavbne združbe več šteti za občekoristno v zmislu §§ 3 do 6 zakona počenši od dne, katerega so nastopila dejan-stva, ki so podstava temu izreku, ako se pa ta dan ne dâ dognati, počenši od dne, katerega je bil izrečen omenjeni izrek.
Ako so dani v prvem odstavku, lit. a in c, določeni pogoji, je ustanove gledé uporabljanja §§ 3 in 5 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 243) enačiti stavbnim združbam in na te ustanove se zmislu primerno uporabljajo zadevna določila tega ukaza.
K 3 in 4 zakona (pridobitev in prodaja nepremičnin).
Člen 2.
Prošnjo za priznanje v K 3 ali 4 zakona omenjenih ugodnosti je vložiti, ako se prošnja ne združi z naznanilom pravnega opravila za pristojbinsko odmero ali z rekurzom zoper odmero prenosnine, pri
vodilnem finančnem oblastvu prve stopnje nepo-srednje ali potom davčnega urada (finančna in sodna depozitna blagajnica) okraja, v katerem je prenesena nepremičnina.
O takih prošnjah odločajo vodilna finančna oblastva prve stopnje.
Hkratu ko se vloži prošnja, je predložiti vse pripomočke, ki so potrebni za presojo, ali so dani pogoji, ki so merodajni za priznanje ugodnosti. Za take pripomočke pridejo v poštev: pravila (zadružna ali družbena pogodba) občekoristne stavbne združbe; potrdilo ministrstva za javna dela. da je stavbna združba v času prenosa imela značaj obče koristnosti; nadalje v primerih § 3, odstavka 1 iu 2. zakona potrdilo imenovanega ministrstva, da je zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, zagotovil ali podelil kreditno pomoč; v primerih § 4 zakona vrhutega izvirnik ali prepis plačilnega naloga o pristojbini od nepremičnine, odmerjeni o priliki pridobitve zemljišča po stavbni združbi, zemljiškoknjižni izpisek, ki se tiče te nepremičnine, ter potrdilo ministrstva za javna dela, da je preneseno poslopje hiša z malimi stanovanji (člen 1, odstavek 2, tega ukaza) in lastna hiša (člen 29 u. st. z.) in da se je preneslo na uda stavbne združbe.
Ako se izgube v §§ 3 ali 4 zakona omenjene ugodnosti, je pristojbino od nepremičnine dopolniti na polni znesek, ki se plača po občih pristojbinskih predpisih.
Člen 3.
Ako je bil stanovanjski zaklad, če so izpolnjeni ostali v § 3, odstavek I, zakona omenjeni pogoji, ob času prenosa zemljišča na stavbno združbo kreditno pomoč sicer že zagotovil, pa še ne dal, je ugoduosl § 3, odstavek 1, priznati najprej pogojno in odmeriti temu primerno znižano pristojbino od nepremičnine — s pridržkom, da se pozneje popravi na znesek, ki pride po občih pristojbinskih predpisih. Ako se v dveh letih po prenosu ali, če se je ta rok podaljšal iz posebno ozira vrednih razlogov, v teku podaljšanega roka ne dokaže, da se je dalo v § 5 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) zaukazano hipotečno zagotovilo v prid posojilu, ki ga je podelil stanovanjski zaklad, stavbni združbi, da pridobi zemljišče, ali (v primeru nepo-srednje kreditne pomoči zaklada za zgradbo stanovanj) v prid posojilu, ki služi temu namenu in za katero porokuje stanovanjski zaklad, je pristojbino popraviti na polni, zakonito pripadajoči znesek, če niso dani pogoji člena 5. Če ni izpolnjenp ogoj,
od katerega je bila odvisna odmera znižane pristojbine, to ni povod, da bi se predpisala zvišana pristojbina.
Člen 4.
Stavbna združba je dolžna vodilnemu finančnemu oblastvu prve stopnje naznaniti okolnosti, ki povzročijo izgubo ugodnosti po § 3 zakona (§ 3, odstavek 3), v štirinajstih dneh po njih nastopu. Ako se opusti naznanilo, se pobere po občih pristojbin-skih predpisih pripadajoči večji znesek pristojbine v dvojni izmeri.
Člen 5.
Na podstavi pooblastila, podeljenega v zadnjem odstavku § 3 zakona, se zaukazuje, da se v tistih primerih v § 3, odstavek 1, zakona oznamenjene vrste, v katerih zaklad za zgradbo stanovanj v času prenosa še ni bil dal ali zagotovil kreditne pomoči ali se sploh ne zahteva kreditna pomoč zaklada, zmislu primerno uporabljajo določila prvega in četrtega odstavka tega paragrafa po nastopnih pogojih :
1.	Na zemljišče, ki je predmet prenosa, se mora v prid državi kakor realno breme zemljiškoknjižno vpisati lastnikova dolžnost,
a)	da v treh letih po pridobitvi zemljišča sè strani občekoristne stavbne združbe priredi hišo z malimi stanovanji za rabo (člen 1, odstavek 2), in dalje
b)	da ne proda nepremičnine v desetih letih po pridobitvi zemljišča sè strani stavbne združbe — ne gledé na primer, da se za plačilo prenese lastna hiša na uda stavbne združbe, ki je oznamenjen v § 4 zakona.
2.	Lastnik zemljišča, oziroma na njem zgrajene hiše z malimi stanovanji mora v dobi desetih let po pridobitvi zemljišča sè strani občekoristne stavbne združbe gledé vzdrževanja stanja poslopja in stanovanj, potem njih rabe, nadalje gledé najemnin, ki se pobirajo, gledé odpovedi stanovanj, ki so v hiši z malimi stanovanji, gledé zavarovanja proti ognju tor gledé prodaje poslopja kakor lastne hiše izpolnjevati predpise členov 8, 9, 10, št. 3 in 4, člena 24, h št. 1, in členov 25, 26, 27 in 29 u. st. z.
Člen 6.
Občekoristne stavbne združbe, ki se poslužijo ugodnosti po § 3, zadnji odstavek, zakona in po členu 5 tega ukaza, morajo ne gledé na predložbo drugih pomočkov, potrebnih po členu 2, odstavek 3, dokazati, da je bilo v členu 5, št. 1, navedeno realno breme vpisano v zemljiško knjigo.
Za to vknjižbo mora občekoristna stavbna združba prositi pri zemljiško-knjižnem sodišču. Ob vknjižbi je koledarski končni rok v členu 5, št. 1, lit. a in b oznamenjenih dob narediti razviden v zemljiški knjigi.
Ako so pred realnim bremenom države druga bremena v knjižnem vrstnem redu, se more ugodnost člena 3 priznati samo tedaj, ako dotični upravičenci izjavijo, da pridejo za realnim bremenom, in ako se le izjave vpišejo v zemljiško knjigo. Odvezati od tega pogoja iz ozira vrednih razlogov je pridržano finančnemu ministrstvu.
Izjava stavbne združbe, na koje podlagi se opravi vknjižba, ter v sprednjem odstavku navedene izjave, da pridejo za realnim bremenom, so po tarifnem postavku 102, lit. c, zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) brezpogojno pristojbine proste. Vpis realnega bremena v zemljiško knjigo po tarifnem postavku 45, B, lit. b, zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) ni predmet pristojbinske dolžnosti.
Člen 7.
Po členu 5 podeljena ugodnost se izgubi:
1.	ako se tam navedeno realno breme izbriše, preden poteče deset let po pridobitvi zemljišča sè strani stavbne združbe, nadalje
2.	ako se ne izpolnjujejo dolžnosti, prevzete po realnem bremenu, končno
3.	ako ni več dan kateri v členu 5, št. 2, oznamenjenih pogojev.
Okolnosti, ki osnujejo izgubo, mora stavbna združba v 14 dne po njihovem nastopu naznaniti vodilnemu finančnemu oblastvu prve stopnje, sicer je pobrati po občih pristojbinskih predpisih pripadajoči večji znesek pristojbine v dvojni izmeri.
(BlovenUoh.)
26
Člen 8.
Za nezazidano v zmislu § 3 zakona je smatrati tisto zemljišče, na katerem ob času pridobitve zemljišča po obči stavbni združbi ali sploh ni nobene zgradbe ali ki je zazidano samo s podrejenimi, začasnim namenom služečimi objekti, n. pr. vrtnimi hišami, pojatami, barakami i. e.
Na zazidana zemljišča vštevši dvorišča in predvrte se ne uporablja ugodnost § 3. V ostalem je, če občekoristna stavbna združba pridobi zazidano in nezazidano zemljišče z istim pravnim opravilom, g 3 zakona uporabljati na to pridobitev, ako se dani ostali njegovi pogoji, toliko, kolikor ima za predmet nezazidano zemljišče. V takih primerih je vrednost zazidanega in nezazidanega dela prenesenih nepremičnin ovedeti po občih pristojbinskih predpisih.
Člen 9.
Priznanje ugodnosti po § 4, odstavek 1, zakona je odvisno, ako pridejo skupaj naslednji pogoji:
1.	za pridobitev zemljišča, na katerem je hiša z malimi stanovanji, ki se proda, mora biti podeljena ugodnost § 3 zakona;
2.	hišo z malimi stanovanji (člen 1, odstavek 2) mora občekoristna stavbna združba za plačilo pro dati enemu svojih udov;
3 . pri tem se mora ravnati po zaukazih, ukrenje-nih v členu 29 u. st. z. za pridobitev lastnih hiš, brez razlike, ali je stanovanjski zaklad dal kreditno pomoč ali ne;
4. vrednost prenesene hiše z malimi stanovanji s pritiklinami vred ne sme brez odbitka bremen presegati 10.000 K, oziroma 15.000 K.
Ugodnost § 4, odstavek 1, zakona se ne uporablja, ako se dovoli prislojbinska olajšava po § 3 zakona z dne 18. junija 1901. I. (drž. zak. št. 741 in se po tem mestu zakona pokaže Še nižji pristoj-binski postavek.
Člen 10.
Ugodnost § 4, odstavek 1, zakona se izgubi:
1.	ako se izgubi pristojbiuska ugodnost § 3 zakona za pridobitev zemljišča po občekoristni stavbni združbi (člen 4 in 7);
2.	ako se ne izpolnjuje eden izmed pogojev, določenih v členu 29 u. st. z. za pridobitev lastnih hiš.
Okolnosf. ki osnujejo izgubo, mora občekoristna stavbna združba v 14 dneh po njihovem nastopu naznaniti vodilnemu finančnemu oblaslvu prve stopnje; v primerih št. 2 ima to dolžnost tudi pridobitnik lastne hiše.
Člen 11.
Na podstavi pooblastila v tretjem odstavku § 4 zakona se zaukazuje, da se v tistih primerih, v katerih je bila ua zemljišču, ki ga je pridobila občekoristna stavbna združba že, preden dobi zakon moč, zgrajena hiša z malimi stanovanji (člen 1, odstavek 2) in je stanovanjski zaklad za to dal nepo-srednjo ali posrednjo kreditno pomoč, zmislu primerno uporabljajo določila § 4, odstavka 1 in 2, zakona, ter členov 2, 9 in 10 tega ukaza na od-platno prodajo poslopja kakor lastne hiše udu prodajajoče stavbne združbe, ki se zgodi po tem, ko je dobil zakon moč,
1.	ako se v § o zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) zaukazano zemljiškoknjižno zagotovilo v prid posojilu, ki ga je dal ali za katerega porokuje stanovanjski zaklad, ne izbriše pred potekom 10 let po tem, ko je dobil zakon moč, vsled odpovedi ali ker se to posojilo terja takoj nazaj, in dalje
2.	ako je bila hiša z malimi stanovanji prirejena za rabo že, preden je dobil zakon moč, ali ako se naredi porabna v treh letih po tem, ko je dobil zakon moč.
Člen 12.
Ako ministrstvo za javna dela stavbni združbi odreče značaj obče koristnosti (§ 7 zakona in člen 1, predzadnji odstavek, tega ukaza), se izgubé ugodnosti po §§ 3 in 4 zakona samo gledé tistih prenosov, ki se opravijo po dnevu, katerega so nastopila dejanstva, ki so podlaga tega izreka, ali ako se la dan ne dâ dognali, po dnevu, katerega se je storil omenjeni izrek.
K $ 5 zakona (pristnjbinski nainostek).
Člen 13.
Ugodnost j; 5 zakona je odvisna od dokaza,
I. da je poslopje, glede katerega se zahteva ugodnost, hiša z malimi stanovanji (člen 1, odstavek 2), in
2. da je na prošnjo slavbne združbe na tem poslopju v prid državi ali stanovanjskemu zakladu vpisana v zemljiško knjigo lastnikova dolžnost,, da poslopja ne sme prodati brez dovoljenja ministrstva za javna dela. Gledé pristojbinske prostosti izjave, na koje podlagi se opravi ta vknjižba, in glede vknjižbe same je uporabljati določilo člena 6, zadnji odstavek.
Prošnjo za priznanje ugodnosti po § 5 je vložiti pri vodilnem finančnem oblastvu prve stopnje (§ 32 ukaza finančnega ministrstva z dne 10. oktobra 1910. 1. [drž. zak. št. 186]), poklicanem za odmero pristojbinskega namestka, ako se ne združi s pri-znanico za odmero pristojbinskega namestka ali z rekurzom zoper odmero te davščine. Hkratu je predložiti vse pomočke, ki so potrebni za presojo uvetov za ugodnost.
Člen 14.
Priznanje ugodnosti po § 5 zakona ima za posledico, da je za čas počenši od združenja v členu 13, odstavek 1, št. 1 in 2, navedenih pogojev, toda brez povratne moči na dobo, ki je bila pred začetkom veljavnosti zakona, pristojbinski namestek plačati samo od polovice vrednosti hiše z malimi stanovanji, ovedene po §§ 12 do 15 Ukaza finančnega ministrstva z dne 10. oktobra 1910. 1. (drž. zak. št. 186). Ako nastopi obveznost, plačati pristojbinski namestek, šele v poznejšem času, velja ugodnost od tega časa naprej.
Ako se je bil odmeril pristojbinski namestek za VII. desetletje (to je za čas do 31. dne decembra I 920. 1.) že pred časom, v katerem so nastopili pogoji za ugodnost po § 5 zakona, se mora na prošnjo občekoristne stavbne združbe odmera pristojbinskega namestka za ostajajoči del desetletja popraviti zmislu primerno uporabljaje zaukaze § 35, odstavka 2 in 4, ukaza finančnega ministrstva z. dne 10. oktobra 1910. 1. (drž. zak. št 186).
Stavbna združba izgubi ugodnost po g 5 zakona, ako ji ministrstvo za javna dela odsodi značaj obče koristnosti (g 7 zakona in člen 1, predzadnji odstavek, tega ukaza) ali ako se v členu 13, odstavek 1, št. 2, navedena dolžnost izbriše v zemljiški knjigi. V teh primerih je za čas po nastopu dejanstev, na katerih sloni izrek ministrstva za javna dela (ali, ako se čas nastopa teh dejanstev ne dâ dognati, po dnevu omenjenega izreka), oziroma 2a čas po izbrisu dolžnosti plačati pristojbinski namestek od polne vrednosti hiše z malimi sta-
novanji in odmero te davščine temu primerno iz-premeniti.
K § 6 zakona (predrugačita in združitev).
Člen 15.
Za priznanje ugodnosti g 6 zakona je treba prositi, priloživši vse potrebne dokaze, pri tistem vodilnem finančnem oblastvu prve stopnje, v čigar uradnem področju ima s predrugačbo ali z združitvijo novo ustanovljena stavbna združba svoj sedež. Da odloči o tej prošnji, je poklicano to vodilno finančno oblastvo.
Ugodnost g 6 zakon se tiče:
1.	izpremembe pravne oblike občekoristne stavbne združbe, to se pravi predrugačbe občekoristne stavbne zadruge v občekoristno stavbno družbo z omejeno zavezo ali občekoristno stavbno delniško družbo ali narobe, nadalje predrugačbe občekoristne stavbne delniške družbe v občekoristno stavbno družbo z omejeno zavezo ali narobe;
2.	združitve dveh ali več občekoristnih stavbnih združb varujé njihov občekoristni značaj.
Ugodnost g 6 se more priznati samo tedaj, ako je po pravilih (po družbeni ali zadružni pogodbi) s predrugačbo ali združitvijo novo ustanovljene stavbne združbe izprememba njenih določil, na katera se opira značaj obče koristnosti, dopustna samo s privoljenjem ministrstva za javna dela.
Člen 16.
Ako izreče ministrstvo za javna dela dodatno, da pri stavbni združbi, ustanovljeni s predrugačbo ali združitvijo, niso več dani pogoji obče koristnosti (g 7 v zvezi s g 2, odstavek 2, zakona; člen 1, predzadnji odstavek, tega ukaza), se izgubi ugodnost g 6 zakona in pristojbine za družbeno ali zadružno pogodbo in za vpis v zemljiško knjigo je plačati po občih predpisih pristojhinskih zakonov, oziroma jih dopolniti na izmero, ustrezajočo občim pristojbin-skim predpisom.
Člen 17.
Ako se v primerih, ozuamcnjenih v g 6 zakona, o priliki predrugačbe ali združitve pomnoži
družbena ali zadružna glavnica, je plačati pristojbino za družbeno ali zadružno pogodbo — če so izpolnjeni drugi pogoji § 6 — od tistega zneska, za katerega družbena ali zadružna glavnica nove združbe presega glavnico predrugačene združbe, oziroma skupni znesek družbene ali zadružne glavnice združenih združb po stanju glavnice ob času predrugačbe ali združitve.
Ako se o priliki predrugačbe ali združitve vnesejo nepremičnine v novo združbo, ki niso spadale že prej k predrugačeni združbi, oziroma k združenim združbam, je plačati pristojbino od nepremičnine od vrednosti teh nepremičnin po občih pristojbinskih predpisih.
Kolkovna prostost vlog in prilog.
Člen 18.
Prošnje za priznanje v §§ 3 do 6 zakona omenjenih ugodnosti in v členih 4, 7 in 20 nave-
dena naznanila so kolka prosta po tarifni številki 44 q zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89).
Pomočki, ki se priložijo tem prošnjam in naznanilom, so po § 11 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) prosti kolka za priloge.
Začetek veljavnosti.
Člen 19.
Zakon z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 243) je dobil moč dne, katerega je bil razglašen, to je 30. dne decembra 1911. 1.
Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi, in uporabljati ga je v vseh primerih, na katere se uporabljajo §§ 3 do 6 zakona.
Zaleski s. r.	Trnka s. r.