Poštnina plačana; ▼ gotovini. Leto XVI., 175 Ljubljana, četrtek 1 avgusta I935 Cena 2 Din upravmštvo; LJubljana, Knafljeva ulica a. — Telefon St- 3122, 8123, 3124, 3125, 8123. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova UL S. — TeL 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica BL 2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien 105.241. -p? . ' * K. Naročnina znaša mesečno Din 25<— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 8123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Haclikalska zajednica v državni politiki Preti približno štirinajstimi dnevi je »Slovenec« na neke naše kritične pripombe glede možnosti enotne organizacije in enotnega programa nove Radikalske zajednice slovesno protestira proti temu, da izražamo dvome o njegovi popolni programski solidarnosti z radikalsko stranko. Mi smo ta njegov protest lojalno zabeležili. Medtem so bila pripravljalna dela za ustanovitev nove, enotne politične organizacije srbskih radikalov s pristaši dr. Korošca in dr. Spaha že zaključena in v službenem komunikeju je bilo razglašeno, da je formiranje Radikalske zajednice programsko in organizatorično sklenjena stvar in da je treba izvesti samo še nekatere podrobnosti. Ustanavljanje Radikalske zajednice nas postavlja pred celo vrsto vprašanj in bo gotovo izzvalo dalekosežne posledice v političnem življenju naše države. Še posebej pa predstavlja za nas Slovence veliko preokretnico v celokupni naši orientaciji napram državnim in nacionalnim vprašanjem. Do sedaj smo Slo\V"nci bili razdeljeni v glavnem v dva tabora: na eni strani pristaši uni-taristične misli (seveda ne v onem fal-zificiranem in od »Slovenca« tolikokrat karrkiranem smislu), na drugi strani pa zastopniki »individualističnega nazira-nja«, ki se je po potrebi in po prilikah v svoji formulaciji menjavalo, dobivalo včasih intransigenten zinačaj, včasih zo-pdt povsem oportunistične, često tudi precej realistične oblike. Z ustanovitvijo nove zajednice izgleda vsaj na zunaj, da te razlike izginjajo. Za programsko osnovo nove radikalske zajednice, v katero vstopajo kot integralni del pristaši dr. Korošca, so vzeta načela v letu 1933. revidiranega radikalskega programa, ki strogo poudarjajo narodno in državno edin-stvo in prepuščalo samoupravam lokalne in pokrajinske posle, ne da pri tem trpelo načelo unitaristične ureditve države. Iz vodstva snujoče se stranke objavljajo včerajšnji listi informacijo, da se bo program iz L 1933 še enkrat proučil, vendar ne more biti dvoma, da bodo osnovna načela ostala nespremenjena. Preko velikega interesa, ki ga imamo kot S1 ovenci na političnem razvoju v naši ožji domovini, pa. se postavlja vprašanje o pomenu Radikalske zajednice tudi v našem celokupnem državnem življenju. Bojimo se, da bo ustanovitev te politične organizacije tako, kakor je sedaj zamišljena in kakor se izvaja, velika pogreška. Predvsem predstavlja ona korak nazaj, ker v bistvu ne zapušča osnove starih stranik. Ne združujejo se v Radikalsko zajed-inico ljudje brez ozira na to, kakšni predšestojanuarski stranki so preje pri-padaili, nego trije politični voditelji podpisujejo in izvajajo medsebojno pogodbo, v katero prinašajo vsak svojo grupo kot nekakšen inventar. Posameznik se ne vpraša, ali odobrava program nove formacije in želi biti njen član. On stopa v njo kot bivši pristaš grape, katero je njen voditelj proglasil za del nove Radikalske zajednice. To je seveda zelo daleč od one demokraicije, kateri hoče nova stranka biti glavna opora, in je zelo originalen način ustanavljanja stranke od spodaj, iz naroda. Nova politična grapacija dalje nima vsedržavnega in vsenarodnega značaja. V njej je sicer izvršena neke "»rste koalicija treh konfesij, dveh krščanskih in muslimanske, toda vsaj za do-gledno dobo ni videti možnosti, da bi sodelovali v Radikalski zajednici tudi Hrvati. Tako se na žalost predstavlja Radikalska zajednica kot zveza dveh — v kolikor se sploh morejo bivši radikali in bivši klerikalci upravičeno smatrati za večinske predstavnike Srbov, odnosno Slovencev — proti tretjemu. In ker se Radikal, zajednica formira v želji, da bi bila ona nositeljica državne oblasti, se s tem nehote zaradi odsotnosti Hrvatov iz zajednice vzbuja v'iez, ' -Vr da se ves hrvatski del naroda že v naprej potiska v stran in pošilja v opozicijo. In tako ravno z ozirom na Hrvate dobiva Radikalska zaiednica značaj političnih klešč, katerih zlokobna vloga v naši preteklosti bi r ->ra'- biti posebno ram Slovencem svarilo, da daleč od sebe zapodimo misel igrati katerokoli enostransko vlogo v razvoju naših političnih prilik. Unitaristi vseh treh delov naroda se morejo in se morajo v skupnem naporu boriti proti separatistični misli, kjerkoli se z njo srečajo, pa naj nosi potem že ime Mačkovo ali katerokoli drugo. Med takima dvema taboroma bi bila borba potrebna, moralično politično in nacionalno upravičena. Kakršenkoli bi bil že njen rezultat, taka borba ne bi mogla roditi posledic, ki bi jih reizogibno povzročila organizacija dveh taborov, srbskega in slovenskega na tej ter hrvatskega na oni strani. Včeraj "ie »Slovenec« po dolgem času prekinil svoj molk in objavil nekatere Protektorat nad Abesinijo? Najnovejši kompromisni predlog francoske in angleške vlade — Prva seja sveta DN - Zbližan ja še ni nikakega Ženeva, 31. julija, r. Ob največji pozornosti diplomatske in vse mednarodne politične javnosti se je danes sestal svet Društva narodov k izrednemu zasedanju, da razpravlja o italijansko - abesinskem sporu. V ilustracijo napetega mednarodnega položaja služi že samo dejstvo, da je to letos v teku pol leta že četrto izredno zasedanje sveta DN, o katerem vrh tega splošno sodijo, da je eno najbolj kritičnih, odkar obstoja ženevska institucija. Za diplomatskimi kulisami čeravno je položaj še vedno nejasen ln še nihče ne ve, kakšen bo uspeh tokratnega zasedanja, so vendar v ženevskih krogih dokaj optimistični. Povod temu daje dejstvo, da se zasedanja udeležuje tudi Italija, v čemer vidijo dokaz, da še nI treba izgubiti vseh nad na mirno poravnavo. Kakor pa je pokazal že današnji dan, gre vsa taktika za tem, da se odločitev kolikor mogoče odloži in tako pridobi na času za nadaljevanje posredovalne akcije, ki je sedaj v rokah zastopnika Anglije, Edena, in zastopnika Francije, Lavala. Eden in Laval sta imela že včeraj v Parizu dolgotrajna posvetovanja, ki sta jih nadaljevala tudi med vožnjo v Ženevo. Načelen sporazum med Francijo in Anglijo Po zatrjevanju poučenih ženevskih krogov je bil na teh razgovorih dosežen načelen sporazum o tem, da se bosta Francija in Anglija v Ženevi zavzeli z vsemi sredstvi za očuvanje prestiža Društva narodov ter poskušali z združenimi močmi doseči kompromisno rešitev spora, ki bi nanj mogla pristati Italija, ne da bi bila pri tem okrnjena neodvisnost Abesinije. Kako naj se to izvede v praksi, o tem se Francija in Anglija še nista mogli zediniti. Anglija je v skrajnem primeru za strogo izvajanje določil pakta Društva narodov, dočim se želi Francija za vsako ceno izogniti zameri pri Italiji in doseči sprejemljive koncesije. V to svrho se zavzema Francija za odgoditev razprave o celotnem italijansko - abesinskem problemu vsaj za mesec dni, da bi se še enkrat skušal doseči sporazum potom arbitražne komisije pod patronanco Društva narodov. Prvi posveti z Italijani In Abeslnci Takoj po prihodu v Ženevo sta se danes na j prvo sestala Laval in Eden, nato pa sta imela skupne razgovore z zastopnikom Italije baronom Aloisijem. Na teh razgovorih so pretehtali vse možne kompromisne predloge. Italijanski delegat je pojasnil stališče Italije, ki zahteva gospodarske in politične koncesije v Abesiniji. Laval in Eden sta n« to konferiraJa tudi §e z obesdnskim delegatom Havoritom ter • tajnikom Društva narodov Avenolom. Eden, Laval in Aloisi so se ponovno sestali na kosilu. Otvoritvena seja sveta DN Ob 17. se je sestal svet DN k svoji prvi seji, ki je bila tajna. Seji je predsedoval sovjetski zunanji komisar Litvinov, navzoči pa so bili zastopniki 14 držav, ki so članice sveta DN ter zastopnik Abesinije kot neposredno prizadete države. Prvi je govoril abesinski zastopnik, ki je pojasnil stališče svoje vlade in zahteval posredovanje Društva narodov v svrho mirne poravnave spora v duhu načel ženevske institucije. Za njim je pojasnil stališče svoje vlade italijanski delegat baron Aloisi, nakar je angleški delegat Eden orisal prizadevanja za dosego sporazuma in se zavzemal za mimo poravnavo spora. Naposled je bila seja n>a predlog Lavala odgodena do jutri popoldne, da bi se mogli med tem nadaljevati razgovori. Najnovejši kompromisni predlog Kakor se zatrjuje, tvori osnovo ženevskih razgovorov in posredovalne akcije kompromisni predlog Lavala, na katerega je pristala tudi Anglija. Po tem predlogu naj bi se proglasil nad Abesinijo protektorat Društva narodov, ki bi ga izvajalo po svojem visokem komisarju, kakor je to urejeno ▼ Gdansku. Vrhovni komisar bi v Addis Abe-bi po svojih strokovnih organih sodeloval pri notranji upravi. Italija bi dobila po tem predlogu važme koncesije, nikakor pa ne glavne besede pri izvajanju protektorata DN, ki bi jamčilo za neodvisen razvoj abe-sinske države. Kot razlog za proglasitev protektorata bi se navedel, da Abesinija kot članica DN ni izpolnila svojih obveznosti glede odprave suženjstva. Tak protektorat bi olajšal izipolnitev nekaterih gospodarskih zahtev Italije, na drugi strani pa očuval Abesinijo pred italijanskim političnim vplivom. Italijansko stališče Italijanski delegat Je prvotno ta kam-pramisni predlog odklonil. Po telefoničnem razgovoru z Mussolini jem pa Je pristal na nadaljnja pogajanja. Izjavil pa Je, da je predlog za Italijo v tej obliki nesprejemljiv, ker Je nudi premalo koncesij na gospodarskem polju tn v ničemer ne jamči vojaške varnosti italijanska kolomij. V avezl s tem se danes v ženevi mnogo Nov poskus zbližanja med Francijo In Nemčijo Francija fe pristala na Hitlerjevo ponudbo, da pošlje v Pariz svojega osebnega zaupnika Rii*benftropori razgovori e francoskimi odgovornimi poiltaki se bodo nanašali v prvi vrsti na sodelovanje Nemčije pri poga- Berfln, 81. julija, d. Kakor poročajo nekateri listi, se bodo vendarle pričela pogajanja med Nemčijo im Francijo. Na vprašanje nemške vlade, ali sd v Parizu želijo poseta Hitlerjevega diplomatskega emisar-ja Ribbentropa, Je francoska vlada dala pritrdilen odgovor. Točno še ni določeno, kdaj bo Rilbbentrop odpotoval v Pariz, vsekakor pase bo to zgodilo šefle po izrednem zasedanju sveta DrnStva narodov. Bržkone bo posetil Lavala sredi mececa avgusta. janjih za pripravljajoče se evropske pakte, vrihodmd ta. podonavski pakt ter letalski Locamo. Razpravljali pa bodo todi o vseh drugilh vprašanjih, kise tičejo Francije ia Nemčije ter ostale Evrope in kil £h je naštel zmani francosko — angleški komunike, ki Je bil objavljen 3. februarja ti. v Londonu. . komentira ČJanek, M je izšel davi ▼ glavnem glasilu fašistične stranke »Papodu d' Italia*. Članek pravi, da si Italija drugače zamišlja takšen protektorat. Brez sodelovanja Italije pa je vsaka beseda o pro-tektoratu brez pomena. Četo Izrecno priznanje izključno italijanskega protektorata brez primernih vojaških ukrepov bi nič ne pomenilo, ker bd se znali ponoviti dogodki iz leta 1896, ko je bila Italija od Abasincev napadena. Dokler si Italija z vojaškimi ukrepi ne zasigura svoje varnosti, tako dolgo Abesinija ne bo dala miru. Za svojo varnost pa bo skrbela Italija sama, ker nima v primeru nevarnosti od nikoder pričakovati pomoči. Zato Je z italijanskega vojaškega stališča abesinski problem Jasen, enostaven in logičen: Italija ga bo rešila z ženevo, brez nje ah proti njej! Ta članek, ki predstavlja mnenje italijanske vlade, smatrajo sicer za gladko odklonitev, vendar pa se nadejajo, da se bo pri nadaljnih pogajanjih dosegel kompro- mis. Kako napeta Je situacija, se vidi te po tem, da Eden Skoraj vsako uro bele-fonrtčno poroča svoji vfladi v London o poteka razgovorov in dobiva od tam sproti navodila. Abesinski pristanek Afoestnski delegat je v načela pristal na protektorat Društva narodov, vendar pa zahteva striktna jamstva, da se ta protektorat ne bo sčasoma pretvoril v nadvlado Italije. Abesinija Je pripravljena na gospodarskem polju sodelovati z vsako evropsko državo, hoče pa za vsako ceno očuvati svojo politično neodvisnost. Končna odločitev pa Je odvisna od abesinskega cesarja, kateremu Je abesinski zastopnik danes brzojavno sporočil kompromisni predlog Francije in Anglije. t Zadeva velesil Senervskt razgovori so docela v znaka volesiL Male države se razgovorov niti ne udeležuje. Po večini tudi niso zastopane po svojih zunanjih ministrih, kakor Je to običajno, nego po svojih stalnih delegatih pri IXN. Tako ni v ženevi niti eden izmed zunanjih ministrov Male antante in Balkanske zve®e, pa tudi mnoge druge države-, kakor na primer Poljska miso zastopane po zunanjih ministrih. Vse male države pa so odločno zato, da se doseže mirna poravnava in o&ava ugled in prestiž ženevske institucije. Minister dr. Auer o svojih vtisih iz Rima Na povratku iz Rima je minister pravde včeraj obiskal Bohinj in se zvečer odpeljal v Beograd Bohinj, 31. julija. Danes dopoldne se je pripeljal v Bo« hinj pravosodni minister dr. Ljudevit Auer s svojo soprogo, hčeriko in osta* lbn spremstvom. Prišli so naravnost iz Rima. Že dopoldne se je zglasil v knež* jem dvorcu. Pred avdienco pri Nj. Vis. knezu namestniku je izjavil novinar« jem, da je zelo zadovoljen s svojim po» tovanjem v Rim. Sporočil je tudi, da bo vsebina konkordata že v bližnjih dneh objavljena. Knez namestnik Pavle je ministra dr. Auerja pridržal na kosilu. Proti večeru se je minister s svojim spremstvom odpeljal v Beograd. LJubljana, SI. julija Minister pravde dr. Auer Je nocoj spre-jefl na vožnji skozi LJubljano dopisnika »Jutra« ter mu izjavil, da se vrača iz Rima z najboljšimi vtisL Delegacija naše vlade, ki je prišla podpisat konkordat s sveto stolico, je bila povsod najtopleje sprejeta ter predmet splošnih simpatij. Merodajni vatikanski krogi so pokazali tudi ob tej priliki veliko razumevanje za politiko verske strpnosti, ki je ravno v Jugoslaviji tako visoko razvita, da Je lahko vzor marsikateri starejši državi. Gospod minister je prepričan, da se bo z medsebojnim polnim upoštevanjem posrečilo v doglednem času še poglobiti prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in sv. stolico, kar bo tako ▼ prospeh cericvi, kakor jugoslovensflri. državi. Minister dr. Auer Je odpotoval v Beograd, kjer bo imel daljši referat o svojem potovanju v Rim na seji ministrskega sveta, ki se bo vršila v petek. Francija dobi novo levičarsko stranko Pari*, 31. julija. AA. Pogajanja, ki se vršijo ie nekaj časa za združitev treh irtnnjMh zmernih socialističnih strank (neo-sociaUstov, francoskih in republikanskih socialistov) dobro napredujejo. Na poslednjem sestanku delegatov teh stranik, ki mu je predsedoval bivši ministrski predsednik tal senator Paul Bonoour, Je bil sprejet osnovni načrt programa nove stranke, ki naj bi se meseca oktobra konstituirala na skupnem ustanovnem občnem zboru. Nova stranka se bo imenovala »Socialistična unija«. Stranka bo imela izrazito sociali- stični program, ki pa bo obenem upošteval tudi nacionalne interese države. Glavna načela programa nove stranke bodo obramba republikanskega ustroja države, pobijanje gospodarske krize m miroljubna politika v interesu splošnega miru in nacionalne obrambe, člani nove stranke bodo lahko samo francoski državljani, ki bodo morali dokazati, da niso bdli nikoli sodno obsojeni in da pred javnim forumom niso bili nikoli dolžni dajati odgovor za nečastno dejanje. Hud strup namesto otroških zdravil -AcSfr' Nova nizozemska vlada brez socialnih demokratov Vlado je sestavil Colijn, ki dosedanji kabinet Haag, 31. julija, r. Mandatar krone, bivši predsednik vlade Colijn je uspešno končal svojo misijo ter sinoči sestavil novo vlado. V novi vladi so zastopane štiri glavne stranke in sicer katoliška, krščansko - protirevo-lueionarna, liberalna in demokratska. Socialni demokrati so odklonili sodelovanje v novi vladi, ki ima značaj široke koncentracije brez izrazito strankarskega obeležja, V vladi so večinomi člani prejšnjega Colij-novega kabineta, vendar pa so bili zamenjani nekateri resori. Ob enem je osnovano informacije o snujoči se Radikalski zajednici, ne da bi bilo razvidno, ali so to le mišljenja, ki jih je prejel iz Beograda, ali pa je njegovo znanje izšlo od avtoritativnega mesta. Ker čitamo podobno stvar istočasno tudi v vladi-nem listu »Vreme«, čeravno v manj re-tuširani obliki, izgleda, da so informacije vendar le nekako polslužbenega značaja. Naj bo že temu kakorkoli, situacija ni postala nr bolj jasn? in vse bolj se kaže, da so odločitve odložene na požas. je v glavnem obnovil svoj na razširjeni bazi samostojno ministrstvo za kmetijstvo, ki je bilo dosedaj priključeno trgovinskemu. Ministrski predsednik Colijn je poleg predsedstva začasno obdržal tudi ministrstvo za kolonije in ministrstvo narodne obrambe. Ostali resori so zasedeni takole: zunanje zadeve De Graef; pravosod. van Scheik; notranje zadeve De Milde; finance Oud; kmetijstvo dosedanji minister državne obrambe De-ckers; prosveto dosedanji minister za socialno politiko de Bruvn; socialno politiko član gornjega doma Slingenberg in ministrstvo za trgovino in industrijo Celissen. Nova vlada se bo v petek aH soboto predstavila poslanski zbornici z deklaracijo, v kateri bo orisala predvsem svoje načrte za sanacijo državnih financ in očuvanje holandskega goldinarja. Odtok zlata iz Nizozemske Amsterdam. 31. julija, d. Po informacijah poročevalca agencije Reuter je nizozemska banka v poslednjem tednu oddala 131 milijonov goldinarjev v zlatu. Samo v poslednjih 48 urah so prepeljali z letali iz Amsterdama v Pariz 2.000 kg zlata. Budimpešta, SI. Julija, n. Danes je bila na Majdžarskem po naključju preprečena velika katastrofa. V nekem laboratoriju za zdravila sodelavci pomotoma nalepili na več sto steklenic, v katerih je bil zelo hud strup, etikete z napisa otroških adravil. Centralna drogerija je zaboje s temi steklenicami razposlala po vsej deželi. Včeraj so po zdravnrikovem predpisu dali nekemu otroku dozo strupa mesto predvidenega zdravila. Takoj so obvestili budim-peštanski radio, ki je sinočli in danes ves dopoldan pozival ljudi, naj nikar ne vpo-rabljajo tekočino v steklen ičficah z omenjenimi napisi. Danes dopoldne so poslali že mnogo steklenic nazaj v Budimpešto. Novi avstrijski vojaški ataše Dunaj, 81. julija. w Dosedanji avstrijski vojaški ataše v Pragi, podpolkovnik Bayerl je premeščen v Beograd. Sprememba indijske ustave London, 31. julija. AA. Spodja zbornica je snoči sprejela spremembe izpopolnitve zakona o ustavni reformi v Indiji, ki so bile izglasovane tudi že v lordski zbornici. Najvažnejše novo določilo je, da se v Indiji uvedejo neposredne volitve članov indijskega državnega sveta na mesto posrednih, kakor je bilo prvotno predvideno. Huda nesreča v Varšavi Varšava, 31. julija, b. V Varšavi se je v starejšem mestnem delu porušilo 4. nadstropje stanovanjske hiše, kar je napravilo občutno škodo tudi v tretjem nadstropju. Med reševalnimi deli je začel zid pokati tudi v nižjih nadstropjih, dokler se stavba ni popolnoma sesula. Vseh 3> prebivalcev so pokopale razvaline. Dosedaj so potegnili izpod njih 15 mrtvih, 18 oseb, med njimi več gasilcev, ki so pomagali reševati, so morali s hudimi poškodbami odpeljati v bolnico. Verski izgredi v Turčiji Carigrad, 31. julija. AA. Danes je prišlo pri neki džamiji do prelivanja krvi, ki so ga povzročili nasprotniki novih zakonskih določb o duhovniški obleki. Ker so izgredniki začeli postajati čedalje agresivnejši, je morala policija rabiti orožje. Več oseb je bilo ubitih. Mnogo izgrednikov so aretirali. Podrobnosti še niso znane. Umetnik in gledalec m Kaj jesta oba za časa c dmora ? M bombon IZDELtK »UMOM", ZAGREB O novi radikalni stranki je končno spregovoril tudi »Slovenec", a Se vedno ni povedal jasmo svofe-ga mnenja »Slovenec« se je zadovoljeval do sedaj glede na snovanje radikalske /ajedmcc samo z objavljanjem poročil iz drugih listov, ki jih je prinašal brez svojega komentarja. Na to čudno zadržanje je opozorilo javnost tudi glasilo Katoliške akcije na Hrvatskem »Hrvatske Straža«. V včerajšnji številki pa prinaša sedaj »Slovenec« daljše poročilo o »resnici glede pogajanj in razgovorov za ustanovitev nove vsedržavne stranke«. Vendar se tuda v tem poročilu previdno lzogib-lje, da bi zavzel jasno stališče, marveč se zadovoljuje predvsem z informativno stranjo. Tako čitamo v njem, »da je čisto naravno, da so te stranke (SLS, NRS in JMO) sklenile, da osnujejo novo politično formacijo. Vrše se razgovori med voditelji teh strank že dalje časa ter je sedaj sklep, da omenjene tri bivše politične stranke osnujejo novo močno stranko, ki ne bo ne plemenska, ne verska in ne pokrajinska, defi-nitiven.« Dalje pravi »Slovenec«-: Dnevno časopisje je že vedelo tudi poročati o programu nove stranke, kakor tudi o vodstvu, ki bi ga ta stranka imela. Vse te vesti so več ali manj netočne ter čisto prostovoljne časnikarske kombinacije. Resnica je sledeča: Program za novo politično stranko se izdeluje, odnosno pretresa in to v Beogradu, v Sarajevu in Ljubljani. Sestavljajo, odnosno pretresajo ga voditelji bivše slovenske ljudske stranke, bivše radikalske stranke in bivše musliminske. Ko bodo vodstva teh strank izdelala, odnosno pretresla program nove politične stranke, se bodo njih voditelji znova sestali ter bodo izvršili in končno proučili ta elaborat. Za tem bo prišel v pretres program nove stranke pred širši forum, ki ga bodo tvorili prvaki bivše slovenske ljudske stranke, radikalnee in muslimanske stranke. Čim bo ta širši forum definitivno sprejel strankin program, bo nova politična stranka takoj prijavljena oblasti.« »Takoj potem, kakor bo imenovani širši muslimanske. Ko bodo vodstva teh strank definitivno sprejel program ter statute stranke, se bodo pričeli prirejati politični shodi po vsej državi. Predvsem se bodo vršili trije veliki shodi in to v Ljubljani, v Saraievu in v Beogradu, na katerih bodo prvaki nove stranke pojasnjevali narodu program ter strankine statute. Politični shodi pa se bodo vršili tudi po manjših mestih.« Vodstvo nove stranke se bo volilo na prvi redni skupščini, odnosno kongresu stranke, ki se bo vršil takoj, kakor hitro bo organizirana v vsej državi in odobrena« O stališču do Hrvatov pravi »Slovenec«: »•Nova politična stranka ni in ne bo naperjena proti Hrvatom in bo težila predvsem za tem, da se napravi pravi sporazum s Hrvati in da se napravijo dobri odnosi z vsemi konstruktivnimi elementi v državi. Vrata nove politične stranke bodo vedno na Široko odprta vsem pravim Hrvatom. V stranko bodo sni oh lahko vstopili vsi, ki so za to moralno kvalificirani in oe bodo sprejeli program ter statute stranke.« Tz tega precej redkobesednega poročila sl^di, da se bo zadeva z organiziranjem Radikalske zajednice precej zavlekla in da ni računati na njeno ustanovitev pred jesenjo. Kdor pozna srbijanski način organiziranja »ličnih pokretov in še pod takimi pogoji, knkor jih navaja »Slovenec«, ve lahko že v naprej, da bo preteklo še precej Save mini^ Beograda, preden bo izvoljeno vodstvo nove politične organizacije. To zavlačevanje pa kriie v sebi tudi celo vrsto nevarnosti za izvedbo zamisli same, česar se »SIovh-nec<: tudi sam najbrže dobro zaveda, ker je pri izražanju o tej novi kombinaciji, v kateri br> končno likvidirana po 30-letnem ob-sloju ?'ovenska ljudska stranka, zelo. zelo previden. Vsekakor bi bilo prav koristno, če bi »Slovenec« nekoliko bolj preciziral bodoče odnošaje s Hrvati ter povedal namesto omled-ne fraze o »pravem sporazumu s Hrvati«, kako in na kakšni hszi si zamišlja izvedbo tega sporazuma, ki je danes prvenstveno vprašanje našega državnega in nacionalnega življenja. Hrvatska Straža o dr. Korošcu in novi stranki Zagrebška klerikalna »Hrvatska Straža« zasleduje z velikim interesom akcijo dr. Korošca za zlitje bivše SLS z radikalno stranko. Po njenih informacijah je treba tolmačiti rezerviranost dr. Korošca s tem, da »njegovi pristaši niso posebno navdušeni za novo kombinacijo. Dočim je dejstvo, da bodo radikali silno pridobili s to potezo, ki pomeni obkrožitev dr. Mačka in ustanovitev temelja za novo absolutno oblast, pa je dr-Korošec v vse prej kakor tako ugodnem položaju. On bo sicer mogel participirati na vladi, zato pa se bo moral odreči mnogim točkam svojega programa. Predvsem bo moral zapustiti pokrajinski značaj svoje strank? ter pristati na več ali manj centralistično pojmovanje politike. Poleg vsega tega pa bosta^ z dr. Spahom v novi stranki samo manjšina, ki bo od radikalov majorizirana«. V opozicijskih taborih Akcija za osnovanje Radikalske zajednice je vzbudila živahno gibanje tudi v vrstah srbijanske izvenparlamentarne opozicije, ki resno misli na snovanje ožjih medsebojnih vezi, ker se sicer boji, da ne bo kos akciji nove Radikalske zajednice. Po zatrjevanju nekaterih beograjskih listov se vrše neobvezni razgovori med prijatelji dr. Jovanoviča kot šefa opozicio-nalnih zemljoradnikov in med pristaši Ljube Davidoviča o organiziranju skupne strankarske formacije. Takemu političnemu aranžmanu pa se protivi zlasti dr. Dragoljub Jovanovič, ki je predstavnik levega krila zemljoradniške stranke. On želi osnovati veliko zemljorad-niško stranko, ki hi pritegnila s svojim levičarskim programom lahko v svoje vrste tudi one radikalske mase, ki so danes zelo levičarsko razpoložene ter malo pripravljene sodelovati v novo se snujoči Radikal ski zajednici. Dr. Maček odločno odbija vsako akcijo za osnovanje kake skupne politične grupa-cije s srbijanskimi opozicijskimi prijatelji, ker hoče očuvati Hrvatski seljački stranki hrvatski karakter. Poleg tega izjavlja, da ne more pristopiti k nobenim političnim aranžmanom, dokler se v celoti ne reši hrvatsko vprašanje. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove prirodne grenčlce Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Pogajanja o ukinjenju avstrijskih omejitev za potovanja v Jugoslavijo Dunaj, 31. julija w. Kakor poroča oficiozni »N'euigkeitsweltblatt«, potekajo pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo za ureditev Čim lažjega medsebojnega tujskega prometa in obojestranskega kliringa zelo uspešno. Računa se, da bo pogodba v kratkem para-iirana, če se v zadnjem hipn ne pojavijo nove težave. Dunaj, 31. julija, p. Po vesteh, ki krožijo v dunajskih vladnih krogih, pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo v svrho ukinitve omejitev potniškega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo zelo ugodno napredujejo in je pričakovati, da bodo omejitve v najkrajšem času ukinjene, če ne nastopijo nepredvidene težave. Novi aran-žman med Avstrijo in Jugoslavijo bo sklenjen na osnovi recipročnosti in obojestranskega turističnega prometa ter se bo po potrebi izpopolnil z nekaterimi trgovinsko-političnimi določili na osnovi klirinškega režima, ki je v veljavi za trgovinski promet med obema državama. Kako je »Našička" intervenirala Osiješko sodišče je v torek zaslišalo direktorja »Našičke« v Zagrebu dr. Bratanič a, ki je izjavil, da ni imel nobenega posla z izplačevanjem nagrad drž. uradnikom, direktorja beograjske podružnice »Našičke« Ervina Lovriča in prokurista Filipa Winterja. Zanimivo je htfo samo zaslišanje direktorja Lovriča. Lovrič je izpovedal, da je dajal posojila raznim nameščencem, med temi tudi drž. uradnikom, toda le onim, s katerimi je bil znan. Nekateri državni uradniki so dobivali pri Našički tudi drva. Ako drv niso mogli plačati, se jim je račun navadno odpisal. Običaj je tudi bil, da je Našička dajala noveletna darila onim nižjim drž. uslužbencem, s katerimi je hila v delavnih stikih. Dajala jim je razne reklamne predmete, kakor tabatiere. cigarete, si romaš-nejšLm tudi drva ali pa po 100 do 200 Din v gotovini. Ta dariia pa niso biia niikaka podkupnina, nego samo nekako priznanje za vestno službo. Pri raznih ofertalnih licitacijah je navadno interveniral on — Lovrič — sam. Ob takih prilikah se jCesto dogodilo, da je Našička propadla, dasi je biia njona. ponudba najnižja Le v takih primerih se je obrnil do vplivnih c-seb, da so na odločilnih mestih intervenirale na korist Našički. L. 1929. ali 1930. je bil tak posredovalec Jovan Nenadovič, podpolkovnik v pok., trgovec in industrijalec v Beogradu. L. 1932. je opetovano interveniral za Našičko bivši minister dr. Vlada Andrič. V zadevi odprave fideikomisov je bil posredovalec »Našičke« nar. posl. dr. Dragoljub Jevre-movič. Na tozadevno predsednikovo vprašanje je Lovrič odgovoril, da je morala »Našička« angažirati take osebe, ki so bile v prijateljskih odnošajih s pristojnimi ministri. »Ako so bili, n. pr. radikali na vladi, nismo seveda vzeli opozidonalca, da intervenira za nas. nego osebo, ki je bila pristaš te stranke«. Nekateri izmed teh posredovalcev, kakor n. pr. Nenadovič, so se sami ponudili, druge je Našička poiskala, kakor so pač prilike nanesle. Seveda se je Našička obračala tudi na narodne poslance, toda večinoma samo na take, ki so bili advokati. Za intervencijo je plačevala običajne provizije, kakršne so v navadi v trgovskih krogih, po 1% ali 2%, kakršen je bil pač posel. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Toplejše, ponekod še močno oblačno. • Minister dr. Korošec je postal senator Beograd, 31. julija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 27. julija, in na pod« lagi čl. 50 ustave je imenovan za senat torja dr. Anton Korošec, minister not t ran jih zadev. Minister živkovic na Jadranu Zagreb, 31. julija, n. Min-srter vojske in mornarice general Peter živkovič je prispel iz Rogaške Slatine z avtomobilom v Zagreb, s ponočnim brzovlakom je odpotoval na Sušak. Minister dr. Spaho v Bohinju Ljubljana, 31. julija Danes dopoldne se je vozil skazi Ljubljano minister prometa dr. Mehmed Spaho, ki je potoval v Bohinj. Na kolodvoru sta ga pozdravila ban dr. Danko Puc in dL rektor državnih železnic Josif Cugmus. Dr. Spaho se vrne v Beograd v četrtek zvečer. Upokojitev sarajevskega podbana Sarajevo, 31. julija, n. Tukajšnja banska uprava je prejela ukaz o upokojitvi dosedanjega podbana drinske banovine dr. Ibrahima Hadžiomeroviča. Priprave za gospodarske uredbe Beograd, 31. julija, p. V predsedstvu vlade sta imela danes daljšo konferenco predsednik vlade dr. Stojadinovič in finančni minister Letica. Razpravljala sta o aktualnih finančnih vprašanjih v zveai z včeraj najavljenim delovnim programom vlade. Posvetovanja so se popoldne nadaljevala v ministrstvu za trgovino in industrijo ter sta sodelovala tudi minister za trgovino dr. Vrbanič im zastopnik ministra pravde Stefanovič. Razpravljali so zlasti o položaju na kreditnem trgu ter o sanaciji denarnih zavodov v zvezi z načrtom novega zakona o bankah. Z novim zakonom naj bi se povečala zaščita in kontrola vlagateljev. Biio je tudi govora o ureditvi problema kmečkih dolgov. V vseh teh vprašanjih bodo razpravljali na jutrišnji seji mL nistrskega sveta. Pevski kongres odgoden Beograd, 31. julija. AA. Uprava Jugoslc-vanske pevske zveze je sklenila odgoditi 11. kongres zveise, ki je bil napovedan za 8. september t. L v šaibcu v zvezd 6 proslavo 60-letnice Sabskega pevskega društva. Uprava je iz tehničnih razlogov odgodila kongres na nedeljo 20. oktobra. Vršil se bo v Beogradu v prostorih Stankovičevega doma. Letošnji veliki proslavil bosta: v Novem Sadu stoletnica Runjanlnove hrvatske himne in pri nas stoletnica Davorina Jenka. Stiske vojvodinskih kmetov Beograd, 31. julija, p. Večja škupina vojvodinskih narodnih poslancev je danes po-setil a predsednika vlade in ga opozorila na težaven položaj vojvodinskih kmetov, ki je nastal zaradi suše. žetev je slaba in kmetje ne morejo zadostiti svojim obvez, nostim. Deputacija je prosila predsednika vlade, naj vse to vpošteva tako v pogledu olajšave davčnih bremen kakor pn reševanju problema kmečkih dolgov. Nemško letalo pristalo v Rumuniji Bukarešta, 31. julija g. Letalsko poveljstvo v Bukarešti je bilo včeraj telefonično obveščeno iz Cernauta, daje tamkaj vsili pristalo nemško letalo, ka ni imelo dovoljenja za polet nad romunskim ozemljem. Letalo so odpeljali v Bukarešto in ga tamkaj natančno preiskali pod osebnim vodstvom zrakoplovnega ministra. V njem so našli naprave za fotografiranje in brezžično postajo. Letalca sta izjavila, da sta bila na poti v Turčijo, da bi tamkaj pokazala letalo. Po posredovanju nemškega poslani, ka sta pilota na vse zadnje dobila dovoljenje za nadaljevanje poleta. Stroge obsodbe zaradi tihotapstva valut v Nemčiji Berlin, 31. julija. AA. Zaradi tihotapstva nemškega denarja v inozemstvo se je vršil zadnje tedne v Berlinu velik proces, ki se je včeraj končal s hudo obsodbo glavnih obtožencev. Obtoženci so se zagovarjali, da so skušali iztihotajpiti marke, da bd zboljšali finančni položaj svojih podjetij v inozemstvu. Glavni obtoženec Leborius je bil obsojen na 13 let ječe in 13.000 maric globe, Seldovvitz je bil obsojen na 11 let ječe in 130.000 mark, trije obtoženci na ječo po sedem let, ostali pa na ječo od dveh do petih let. IV. »Mariborski teden 3.-11. avgusta 1935 Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijski, velika ^rtna, finska, vrtnarska, fotoamater- ebo. n---- -•*•»•<» itd. Velika razstava slovenske umetnosti. 9—4. vp?. plesni turnir in 5TI.. dHf """^ffvn »»sov. _■:-» — -Troktlr?'* te!r- rr>.° na Mariborskem otohn. 50popust na železnicah od 1.—15. VIIL 1935. Gospodarstvo Novi davčni odbori Zakon o proračunskih dvanajstinah prinaša tudi spremembo davčnega zakona glede ureditve davčnih odborov. Po novih določbah imenuje polovico članov davčnega odbora (dva redna člana in dva namestnika) drugostopna davčna oblast po svobodni izberi in na predlog prvostopne davčne oblasti. Drugo polovico članov volijo pristojne zbornice (obrtna, trgovska in industrijska, odvetniška itd.) iz vrst davčnih obvezan cev za pridobnino s področja dotičnega davčnega odbora ,in sicer vsaka zbornica po dva redna člana in dva namestnika. Med temi izvoljenimi člani pozove predsednik davčnega odbora vedno samo potrebno število (dvojico), pri čemer mora paziti, da v prvi vrsti pozove predstavnika one stroke (zbornice), ki ji pripadajo davčni zavezanci, katerih predmeti pridejo v razpravo. Ker stopijo proračunske dvanajstine v veljavo 1. avgusta t 1. je finančno ministrstvo naložilo finančnim direkcijam, naj odrede davčnim upravam, da takoj ukrenejo vse potrebno, da se čimprej sestavijo novi davčni odbori za triletje 1935 do 1937. Od članov, ki jih imenuje drugostopna davčna oblast, je treba po enega rednega člana in dva namestnika prvenstveno vzeti iz vrst starejših držav- sti, iz vrst ostalih obvezancev. Okrožnica finančnega ministrstva posebno naglaša, da morajo davčne uprave za drugega rednega člana brezpogojno predlagati, finan-nih upokojencev, če jih pa ni ali ne zado-čna ravnateljstva pa imenovati iz vrst obvezancev pridobnine. Pri predlaganju in imenovanju članov morajo davčne uprave strogo paziti na to, da bodo te osebe imele po zakonu predpisano kvalifikacijo, razen tega, da bodo možje zaupanja, vestni in nepristranski, da bodo svojo dolžnost pravilno pojmovali in objektivno vršili, pri čemer bodo morali imeti pred očmi tako državne interese kakor upravičene interese davčnih obvezancev. Davčne uprave bodo razen tega pozvale pristojne zbornice, da v roku 14 dni izvolijo po dva redna člana in dva namestnika v davčni odbor ter njihova imena sporoča davčni upravi. Davčni odbori morajo biti sestavljeni najkasneje do 20. avgusta- Po tem datumu bodo davčne uprave ukrenile vse potrebno, da davčni odbori takoj skličejo seje in vzamejo v razpravo že sestavljene predloge o pridobnini za davčno leto 1935. Podban Uvoz našega sadja v Avstrijo Dunaj, 31. julija. w. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo Jugoslaviji uvoz 500 vagonov jabolk. Kontingenti za izvoz sadja za ostale države še niso bili določeni. Davek na industrijske proda jalnice in velike trgovske magazine Med najznačilnejše spremembe, ki jih prinaša zakon o proračunskih dvanajstinah v naši davčni zakonodaji, spada brez dvoma davčni dodatek na pridobnino odnosno družbeni davek industrijskih podjetij, ki prodajajo svoje blago na drobno v proda-jalnicah, kakor tudi na pridobnino ali družbeni davek velikih trgovskih magazinov (veleblagovnice). Besedilo tozadevnih novih določb zakona o neposrednjih davkih je bilo v teku razprave v Narodni skupščini spremenjeno in je sedaj vsebina novih določb v glavnem naslednja: Neodvisno od redne pridobnine sc odmeri posebni davčni dodatek na skupni kosmati promet, izvršen v zadnjem poslovnem letu, ako ta promet presega 1 milijon Din po odbitku izvoza v inozemstvo. Ta davčni dodatek zmaša za prvi polni milijon kosmatega prometa 0.3%, za naslednja dva milijona 0.4%, za naslednje 3 milijone 0.5%, za naslednih 6 milijonov 0.6%, za naslednjih 8 milijonov 0.7%, za naslednjih 10 milijonov 0.8%, za naslednjih 30 milijonov 0.9% in za promet preko 50 milijonov 1%. Ta davčni dodatek plačajo: a) ona industrijska podjetja, ki blago prodajajo neposredno konsumentom preko svojih podružnic, prodajalnic, komisijskih skladišč ali preko tretjih fizičnih ali pravnih oseb; b) ona trgovska in obrtna podjetja, ki imajo poleg glavnega obrata tudi podružnice (prodajal-nice) za prodajo blaga neposredno konsumentom in za katera se po členu 44 davčnega zakona ugotovi, da so večjega obsega in da morajo biti od skupnega svojega poslovanja obdavčena na kraju glavnega podjetja (centrale); c) vsi veliki magazini, to so ona podjetja, ki prodajajo neposredno konsumentom raznovrstno blago, ki po svoji prirodi spada v razne produkcijske in trgovske stroke. Niso pa podvržena temu posebnemu davčnemu dodatku podjetja, ki se bavijo s proizvodjo in prodajo goriva (premoga in drv), gradbenega materijala, mlini kakor tudi ne novinska in tiskarniška podjetja. Vsi davčni obvezanci, ki so podvrženi temu posebnemu davčnemu dodaoku, so dolžni na pismeno zahtevo davčnega oblastva odnosno davčnega ali reklamacijskega odbora dopustiti vpogled v poslovne knjige, sicer se kaznujejo z globo od 1000 do 10.000 Din in se odmera izvrši na osnovi obstoječih podatkov. Ta davčni dodatek se bo odmeril že za. davčno leto 1935. Nanj ni mogoče naložiti nobenih samoupravnih doklad. Iste določbe veljajo tudi za označena podjetja, ki plačujejo družbeni davek. Izvoz jabolk v Nemčijo Privilegirana izvozna družba javlja neobvezno, da je v Nemčiji do nadaljnjega svoboden uvoz jabolk v originalnih zabojih, in sicer s carino 7 mark za 100 kg preko vseh glavnih nemških obmejnih postaj. Prepovedan pa je z nemške strani uvoz jabolk v razsutem stanju, za katera iznosi uvozna carina po sedanjem pogodbenem stanju do 24. septembra 4.50 mark. od 25. septembra do 31. decembra pa 2 marki Sprememba teh carinskih postavk, ki jih uživamo na osnovi klavzule o največjih usodnostih, pa ni izključena glede na trgovinske pogodbe, ki jih je Nemčiia odpovedala in v katerih so te carine določene. Naši državi je izjemno priznan določen kontingent nepakiranih jabolk v razsutem stanju. Za najnujnejše potrebe pri izvozu zgodnjih jabolk nam ie Nemčija priznala prvo kvoto 5000 metrskih stotov ia1>olk v razsutem stanin. in sicer za uvoz v Nemčijo do 24. septembra s carino 4.50 mark preko obmeinih postaj Bodenbach. Lindau - Reutin. Passau. Oderberg in Salz-burg na osnovi rumenega pooblastila pri-znda. Vsaka pošiljka mora biti brezpogojno oskrhliena z iuso=lovenskim fitopatološkim overeniem pristoinih kmeHiskih referatov, da ni okuJena z ušio San Jose in da v kraju, od koder izvirajo iabolka. ni te bolezni. V »vrbo olaišania izvoza nepakiranih jabolk nri7n^"f Prizad irvomo premiio 3° Din n\ 10o V t. ki »n družba irrlačuie na podlagi verificiranih carinikih ' ro*rd'1. TzplačilO premije se vrši z zakasnitvijo klirinškega na- kazila iz Nemčije ali pa preje po uvidevnosti Prizada, vsekakor pa samo na osnovi vsa-koinesečnega obračuna. Po pravilu daje Pn-zad dovoljenje za izvoz jabolk v Nemčijo preko centralnih zadružnih in izvozniskih organizacij, lahko pa to uredi tudi drugače. Odstopanje izvoznih pooblastil tretjim osebam je prepovedano in ima za posledico izgubo pravice na premijo. Izvozniki so dolžni zahtevati izvozna pooblastila in tiskovine šele pri odpremi blaga in morajo pooblastila izkoristiti v osmih dneh, sicer jih morajo vrniti, da se lahko stavijo na razpolago drugim izvoznikom. Izvozniki ne bodo mogli dobiti novih izvoznih pooblastil, dokler z uradnimi dokumenti ne dokažejo, da so prej zahtevana pooblastila izčrpali. Gospodarske vesti __ Ogromne izgube zlata pri nizozemski Narodni banki. Kakor smo že poročali, je Nizozemska v zadnjem tednu pretrpela novo liudo valutno krizo, ki je izbruhnila, ko so se pojavile težkoče v nizozemski vladi. V bojazni pred devalvacijo je nastopilo na mah veliko povpraševanje po tujih devizah in se je pričel beg kapitala v tujino. Najnovejši izkaz nizozemske Narodne banke zaznamuje ogromen odtok zlata, in sicer v višini 131 milijonov holandskih goldinarjev, to je skoro 4 milijarde Din. Nizozemska Narodna banka je v tem tednu izgubila skoro četrtino svojih zlatih rezerv. Oddaja zlata v neomejenem obsegu pa je zadnje dni vendar povzročila v zvezi z boljšimi izgledi za rešdtev vladne krize, da je prišlo na zunanjih tržiščih do pomnjenja in da seje panično razpoloženje zopet pomirilo. Odtok zlata je po najnovejših vesteh 6koro prenehal. = Obrtna banka v Ljubljani sklicuje za 16 avgusta XI. redni občni zbor. kjer se bo sklepalo o bilanci in uporabi čistega dobička, vrhu tega pa o predlogu za znizanie delniške glavnice in za izdajo prioritetnih delnic ter o predlogu za spremembo pravil. Na dnevnem redu so tudi volitve uprave (Sedaj znaša glavnica družbe 2 milijona Din). Borze 31. julija Na ljubljanski borzi so danes popuščale devize Newy0rk, London in Trst. V privatnem kliringu notira;o avstrijski šilingi 8.72 _ 8.82. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.70. v angleških funtih po 234.14 in v grških bonih po 33.50. dočim so se španske pezete nudile po 5.85 Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda ponovno za malenkost popustila in je bila za kaso zaključena po 363. pozneje pa se je denar nudil po 365 (v Beogradu je bil promet po 3C6 — 368). Zaključki so bili še v 8P/o Blai-rovem posojilu po 78.50 in v 6»/» begluških obveznicah po 63 (v Beogradu po 65.30 — 65.40). Devize Ljubljana. Amsterdam 2952.45 — 2967 06, Berlin 175348 _ 1767.36, Bmselj 736.33 — 74139, Curih 1424.22 — 1431.29. London 215.48, — 217.53. Nevvork 4320.73 — 4357.94. Pariz 288.03 _ 289.47. Praga 180.76 _ 181.86, Trst 356.11 — 359.19. Curih. Beograd 7, Pariz 20.22. London 15.14. Newyork 305.5O.Bruselj 51.80, Milan 25.067, Madrid 41.90. Amsterdam 207.70, Berlin 123.30. Dunaj 58.60. Stockholm 78.05, Oslo 76.05. Kobenhavn 67.60, Praga 12.69, Vaišava 57.80. Efekti Zagreb. Vojna škoda 365 — 366, za avg- 364 — 366. za sept. _ dec. 366 bi-, 7% invest. 81 bi., 7% stabiliz. 79.50 — 81. 4" 'o agrarne 46 bi., 7% Blair 69 — 71, 8®/o Blair 78.50 — 79. 6»/o begluške 62.50 _ 63. 5% srednjeročno pos. za javna dela 98 den. PAB 228 — 230. Trboveljska 90 — 100, Še-čerana Osijek 110 bi., Beograd. Vojna škoda 366.50 — 367 (36<3 — 36S), za okt. 367 — 369 (366), 7ni grafičnih radnika, podružnica Ljubljana, je stopila tiskarna v zvezo z »Jugoslovanskim savezom grafič-kib radnika« v Z'"- grel-11, ki je takoj po sklepu tozadevne pogodbe poslal željeno število delavcev. Ta Jugoslovanski savez pa se razlikuje v tem, da dovoljuje svojim članom brez diktature svobodnejše gibanje in je tudi uvidevnejši napram delodajalcem, ker se zaveda, da zamore biti delavcem bolje samo tedaj, če tudi podjetje pro-speva. Ta savez je še mlada organizacija in ustreza vsem zahtevam tiskarn po svoji najboljši voljL DANES OTVORITEV »N A - N A« G I T A J A G E R 6939 e— Umrljivost. V juliju je umrlo v Celju 24 oseb (5 v mestu in 19 v bolnišnici), v okoliški občini pa 7 oseb. V torek je v bolnišnici umrl 25 letni Janez černe s Hudinje pri Vitanju, redov 19. pešpolka v Kragujevcu. e— Samo do sobote lahko obnovite srečke državne razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes bo 16.30 zvočni velefilm »Uživaj življenje! in dve predigri. Iz Maribora a— Ban dr. Dinko Puc pride v soboto ▼ Maribor ter bo otvoril IV. Mariborski teden. a— Odlični avstrijski sabljač inž. A. Vratschko, član štajerskega deželnega sab-ljaškega kluba, ki je med najboljšimi evropskimi sabljači, je včeraj prispel v Maribor in je imel trening z našimi mariborskimi sabljači. a— Kakor v mravljišču je na razstavišču, ki je letos razširjeno tudi na del union-skih dvorišč, kjer bodo razne atrakcije. Prostori MT so razširjeni tudi v smeri Prešernove ulice do Jemčeve vrtnarije. a_ Konec stavke. Včeraj so stavkajoči delavci, 150 po številu, nastopili zopet dej« v tukajšnji tekstilni tvornici Rosner. Ms«*-strokovni odbor je predvčerajšnjim sklenil, da so odpadli momenti za nadaljno stavko ter je Javkajoče pozval, naj se v sredo 31. t. m. podajo na delo. Mezdna razprava bo 2. t. m. Brez službe je ostalo zaenkrat 23 delavcev, ker je tvornica medtem sprejela 23 novih moči. a— Smrt žanje. Na Aleksandrovi 19 je preminil v 61. letu starosti veleposestnik in trgovec g. Ignacij Tischler. Rajnki je bil rodom iz Vitanja in je užival ugled in spoštovanje v vseh mariborskih krogih, žalujočim iskreno sožalje! a— Razstava zajcev na Mariborskem tednu. Privlačna novost letošnjega 'IV. Mariborskega tedna bo vsekakor velika razstava kuncev vseh pasem, ki jo priredi I. Ju-go&loverusko kunoerejeko društvo v Maribora. Ob tej priliki bo tudi raztava zajčjih kožuhovin. a— Neobičajna karavana se je pojavila včeraj v Mariboru: bivši godbenik Josip Scharp iz Gradca, njegova žena in trije oslički-sivčki. Dne 25. maja je krenil iz Bitolja z ženo, ki je v blagoslovljenem stanju, prehodil 1240 km in ima do Gradca še 60 km, a— Kandelabri. Na svoji včerajšnji seji je mestni upravni odbor sklenil, da se novi kandelabri na aveniji prevzamejo, vendar s primernim odbitkom kot odškodnino za ne popolnoma točno izdelavo po osnutkih. a— Pretepi. V Limbušu so se stepU: 15 ljudi lažje ranjenih, osem pa ovadenih drž. tožilstvu. V PekraJi spopad: delavca Ludovika Bezjaka so odpremili v splošno bolnišnico s polomljeno nogo. V Hočah je bila bitka: Ivan Korošec iz Nove vasi je s tremi zabodljaji v hrbtu moral iskati pomoči v splošni bolnišnici. a— Hlev in svinjak sta pogorela posestniku Matevžu Mohorku v Strgoncih. a— Lanski vlom v radvanjsko mrtvašnico, ko je izginilo šest plaščev pogrebcev, se je te dni pojasnil, štiri plašče so jeseni našli v koruzi, ob priliki neke hišne preiskave v Radvanju pa so sedaj orožniki našli preostali plašč. Prizadeti zatrjuje, da je plašč kupil za 50 Din od nekega neznanca. Resničnost tega zagovora se bo preizkusila pri sodišču. Iz Ptuja j— Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju v Ptuju ponovno prosi vse one, ki so prejeli prošnje za prispevek, da po možnosti Čimprej nakažejo po položnici, ki je bila prošnji priložena, da bo čimprej uresničen sklep za postavitev doma za pobijanje tuberkuloze. j— Za>trupljenju je podlegla. 36 letna žena skladiščnika Terezija Artenjakova z Brega pri Ptuju je kobila na travniku s srpom travo. Po nesreči se je pri delu ranila s srpom v roko in je nastopilo zastrupljen je, kateremu je v ponedeljek zvečer podlegla v bolnišnici. Zahuala Za vse izraze sočutja ob prerani izgubi dragega soproga in očeta, gospoda Franca Debevca sodnega uradnika v Radovljici se vsem iskreno zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, č. sestram usmiljenkam, gasilcem za častno spremstvo, Sokolske-mu društvu za žalno petje in naposled vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili rajnega na zadnji poti. Radovljica, dne 31. julija 1935. 6941 Žalajoča soproga in otroci. Brez posebnega obvestila. 6937 i V globoki, neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, danes, dne 31. julija 1935 ob 16. uri mirno v Gospodu zaspal naš predobri, nepozabni mož, oče, brat, stari oče, tast in svak, gospod VEKOSLAV J. PELC zadružni revizor, rojen 14. aprila 1871 v Ribnici na Dolenjskem. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti, Kopališka ulica 8 (Kolezija), v petek, dne 2. avgusta t. 1. ob 17. uri na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči: Franja, žena; Stanko, Albina, por. Čižman, Zora, por. Komar, Hajda, por. Vreček, Slavko, Ciril, Angela, por. šušteršič, Ana, por. Škodlar, Zvonko, Mara, Lado, Božo, Silva — sinovi in hčere; Ana, por. Buntak, sestra; sinahe, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. V Ljubljani, dne 31. julija 1935. P O M Gradjanski je na vrsti Preroki v savezni upravi so določili za ljubljanske tekme meseca julij in avgust. Malo prikladna meseca, ker se ob vročih poletnih nedeljah tudi prijatelji nogometne igre radi malo osvežijo v hladnih valovih. Uvod v serijo ljubljanskih tekem je napravila Slavija, odšla je z 0 : 3, česar gotovo ni pričakovala. Nato je sledil Hašk, bil je trši oreh, domači so z mnogo boljšo igro kot proti Slavij! dosegli le 0 : 0. Skupaj s Slavijo se je zaloga točk pomnožila za tri. Potem je prišla beograjska Jugoslavija! Naši so bili v odlični formi in s premalo izraženim rezultatom so sigurno potolkli dotlej najboljše stoječi klub v prvenstvu. Priraslo je na daljnih dvoje pik ... Sedaj je na vrsti Gradjanski. Veliko ime iz preteklosti, ki ga skuša sedanje moštvo zopet tudi dejansko uveljaviti. Gradjanski ima skupaj z Jugoslavijo enako število zgubljenih točk, 10, in je torej velik aspirant na prvo mesto v državnem prvenstvu, ker so vsa druga moštva (Bsk, Hašk, Concordia), čeprav zelo blizu, pa vendar za kako piko na zaostanku. Da je tudi Gradjanski vzel ljubljansko zadevo z naj-resnejše strani, priča okolnost, da bo po njegovi zahtevi sodil tekmo zunanji sodnik, majbrže Dunaj čaru (Torej vendar!) In vendar je, po vsem sodeč, tudi Gradjanski na vrsti... za oddajo dveh točk. Črno-beli so v poslednjih tednih od tekme do tekme boljši, zlasti se popravlja napad in bodo po vsej priliki svojo formo po možnosti še stopnjevali na boljše. Lahkega dela tudi Gradjansiki ne bo imel. Drugo vprašanje je važno. Opaža se stalno pojemajoč poset tekem. Morda je bil ta pojav upravičen, dokler je bilo naše moštvo v slabi formi. Toda iz nič ni nič, dohodki s tekem ne krijejo izdatkov. Nedeljska tekma bo poslednje merilo. Ne glede nii, priličje, levo. 1/TlflMS Lokal oddam in koncesijo za mesarsko obrt. Proda se tudi lep pes Rernhardinec. Vse po ugodnih plačilnih pogojih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. U71&1-19 Brivnico v Celju poceni proda rada diru ženskih razmer Anka Šviga, Celje, Mariborska ceste 7. 0/71)58-19 Vsak* beseda i Din; j n dajanj« aMhm aH ; ta ftire pa 6 Dia. (20) r ________ S Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Auto »Opel« prodam, 6 cilinderski, prevožen 36.000 km za 5.800 Din. V dobrem stanju, po-raben takoj. Trnovski pristan 22. 1/71L55-10 C. Th. Rotman: Življenje JaJcca Takca Ne, taka grdobica! TaJt divjaček! Tet-ki sta divje zavrešeali. Njuna obraza, pražil ji obleki, stena, miza, vse je bilo obrizga-110 ui obrozgano z Jakčevo kašo! Bančne vloge! Nakup ■ prodaja posojila • vnovčenje za gotovino najugodneje Poslovni za vod d d. Zagreb. Praška 6/H. tel. inter. 38-38. Vse informacije brezplačno. 312-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke in Celjske posojilnice, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, Maribor, pod »Kompenzacija«. 17063-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja ln zaloga, vseh vrst posojila kulant-no ln zanesljivo »Finan-eier«, Zagreb. Preobražen-ska 2. telef. interurb. 44-00. Naročila za dravsko banovino sprejema zastopnik Grašek Jože. Ljubljana — Gledališka ul. 4, telefon Interurb. 33-01 190-16 Naročila za dravsko banovino sprejema zastopnik Grašek Jože, Ljubljana — Gledališka nlica 4, telefon-interurb 33-01. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah 806-16 Parcele prodam, 5 stavbnih parcel v Ljubljani, primerna ta eno- ali dvostanovanjske vile, ob cestni železnici ter dvodružinsko vilo s 700 kv. m zemljišča. Center mesta. Delno plačilo, hranilne knjižice. Pojasnila Grašek Jože Gledališka 14 17OO0-2O Enodružinsko vilo prodam, z lepo verando in vrtoim na mirnem, sončnem kraju. Poizve se: Bled, Grad 1/712. M187-20 Majhno vilo kupim, z majhnim vrtom v Ljubljani ali najbližjem predmestju. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Miren dom«. OT161-20 7 Seseda t Din. davek 2 Din. ea iifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matok & Mikeš Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 4. avgusta plavalne tekme, 8. avgusta zvečer težkoatletski nastop, 11. avgusta pa teniške in nogometne tekme. Vratarja Spasiča je Jugoslavija kaznovala z enoletno prepovedjo igranja, ker zadnjo nedeljo ni hotel ž njo v Ljubljano. Kaj bo neki počel sa vezni kapetan, ki si je baš njega izbral za državni dres v tekmi proti Poljski v Katovicah, 7000 dinarjev — in dva »protesta« — je dal Zagreb za dva tuja sodnika v teh 14 dnevih. Ta praksa je za prestiž našega športa škodljiva, brez dvoma pa tudi mnogo predraga. In naši sodniki tudi ne bi smeli molčati, če so dobri le takrat in tistim, ki nimajo denarja... Za nedeljsko tekmo med Gradjanskim in Primorjem so Zagrebčani izbrali sodnika Dtunajčana Frankensteina. Mi lahko, ki imamo! Angleži so spravili zmago v finalu za Da-visov pokal še v netem singlu in odpravili torej Ameriko s 5 : 0. Zadnji single se je končal: Pcrry : Allison 4 : 6, 6 : 4, 7 : 5, 6 : 3. Renomirano juniorsko moštvo celovškega KAC pride v soboto, 3. t. m. v Ljubljano in bo ta dan ob 18.30 igralo nogometno tekmo z Mladiko na njenem igrišču na Ko-deljevem. V nedeljo odpotuje v Novo mesto, kjer bo ob 11. tekmovalo z Elanom v teble-tenisu in lahki atletiki, ob 17. pa v nogometu, nato bo nekaj dni gost počitniške kolonije Salezijanskega mladinskega doma na Otočcu pri Novem mestu. Ekshibicijski ten;ški turnir v Celju. Teniška sekcija SK Celje bo priredila danes ob 15. na teniškem igrišču g. ing. Rakuscha pri evangelijski cerkvi v Celju ekshibicijski teniški turnir, na katerem bodo nastopi!i državni reprezentanti Pallada. Mogin in Miti č. ki ie v petek na blejskem turnirju premagal češkega reprezentanta C?«ko ter zastopniki Celja gg. Diirschmied. Toolak in Honig-marm. Ker je tenišoe SK Celia v mestnem parku razmočeno, je dal inž. Rakusch svoie igrišče na razpolago. Turnir bo (»otovo zelo zanimiv in prava atrakcija za Celje. Klub slovenskih kolesarjev v Celiu bo priredil v okviru obrtne razstave v Celru v nedeljo 11. t. m. medklubsko kolesarsko Beseda 1 Din. davek 2 Din ca šifro ali dajanje naslova S Dla. Najmanjil me«el< n Dia. Dvosob. stanovanje na »Taboru« oddam ca september. Pojasnila: Menjalnica, TjT^eva 31. U7afl&-a Štirisobno stanovanje oddam za november. Poljanska cesta 30. mm-31 Dvosob. stanovanje komfortno s kopalnico, oddam za september, Povše-tova ul. 8. Vprašati Jenkova 36/1. 1/7133-31 Enosob. stanovanje oddam. Zg. štška 160. Prva pot od mitnice (Jančigajeva pot). U? Ii52-31 Enosob. stanovanje kuhinje in v Novem U' na 38. itiklin oddam Društve-11711)64-31 sa tanovpnja Trisob. stanovanje iščem, s kabinetom, kopalnico oziroma štirisobno stanovani"* 8 pritiklinami za L. november. Ponudbe z navedbo najemnine pod »Stanovanje 1. november«. 17003-2 la Mirna družina odraslih, maja, Bče za trajno čisto stanovanje dveh sob, kaibineta, z vsemi pritiklinami do 10 minut od glavne pošte. Plačilo točno. Ponudbe pod »Red« na ogl. odd. Jutra. UTllli5čl:a Državni uslužbenec i® če enooobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okrog postaje ah Sp. Šiška«. 1,71130-3: a Dvosob. stanovanje eventualno eavoeobno s kabinetom za dve oeebi. blizu tramvaja iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »400«. 117.147-21a Seseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifrr ali dajanje aaslova S Din. Najmanjil tnesek 17 Din. Sobico o-nja i raspisi sa svima izmenama i dopu« nama obnarodovanih do danas. Cena Din 250.—« M. Stefanovič MEDJUNARODNA TELEFONSKA TARIFA (tarif tčlčphonique international) sastavljena na osnovu originalnih rešenja uprave pošta i telegrafa sad rži cene za telefonske razgovore sa svima državama i sa brodovima na mora. Cena Din 25.— Sve ove knjige mogu se nabaviti ili poru-čiti preko svih boljih knjižara v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Osijeku, Novome Sadu, Sušaku i t. d., a glavnu prodaju vrši FRANCUSKO - SRPSKA A. M. POPOVICA KNJIŽARA BEOGRAD VRNITE BRZO POČRNELIM ZOBEM PRVOTNO BELINO! NJIHOVO žacnlte snaim zobe a KOLYNOSom. Videli t>o-ste. a kako naglico se povrne vašim porumene-|im in potemnellm zobem njihova prlrodna belina. KOL VNOS uničuje bakterije, ki se nahajajo v ustih, fcl so povzročale madeže ln poškodbe vaS'.h zob Poskusit« KOLTNOS ln vaše lastno ogledalo vam pokaže njegov učinek. — Vaši prijatelji bodo to opazili pri prvem vašem nasmehu. K0LYN0S PASTA ZA ZOBE OPOZARJAMO VSE BRIVCE, da gosp. Karol Illner ni pri nas nastavljen in nima z našo firmo nikakih zvez. Omenjeni ni upravičen v našem imenu sklepati kupčij in sprejemati denarja. AVT. CIV. ING. M. A. Š T E B I zastopstvo Škodovih zavodov. TA.«rfnllr L. PAVLIC. 6936 Zahvala. Vsem, ki so počastili pokojnega brata, gospoda inž. Metoda PSeiferja na njegovi zadnji poti, veljaj naša iskrena zahvala. V Ljubljani, dne 31. julija 1935. Žalujoči ostali. n SLAVIJA" JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, * NOVI SAD IN SPLIT V LJUBLJANI, Gosposka ulica štev. 12, telefon štev. 2176, 2276 e§eb ie grmeče skale Lfisdje se boje praznih zvokov — Podzemsko grmenje na Mljetu Marko Polo, slavni potovalec iz 13. sto!., poroča o hrupnih dovtipih hudih duhov, ki napolnjujejo ozračje kitajskih puščav vča-• 6i z muzikalnimi zvoki, bobnenjem in zven-ketom orožja, da se potovalci v strahu stiskajo drug k drugemu. Podobno poročajo kitajski pisatelji še iz starejših dob, a znameniti romar Odorik iz Pordenona pripoveduje v 14. stol. o grmeči godbi, podobni udaru bobnov, ki se dviga iz peščenega in skalnega griča Reg-i-Ruvana (pomeni »premikajoči se peski«), ki leži kakšnih 80 km severno od Kabula. Ta gora je ondotnim prebivalcem povzročila že mnogo babjever-nega strahu in mu dala snovi za vsakovrstne grozote pri povesti, a 1. 1837. je splezal nanjo angleški potovalec Burnes, da preišče vzrok njenega bobnenja. No pravega pojasnila še ni našel in ga še danes nimamo. Več sreče je imela radovedna znanost z zvenečim sričem Nakusom na Sinajskem polotoku. O njem pripovedujejo že starodavni grški,^ koptski in arabski napisi, da se oglaša s čudnimi zvoki, o katerih pravijo Arabci, da izvirajo od dolgih kovinskih plošč v skrivnostnem podzemeljskem samostanu. Takšne plošče uporabljajo tam še danes narnestu zvonov. Nemški potovalec Ulrich Jasper^ Seetzen^je plezal po vseh štirih na ta grič, da dožene skrivnost njegovih glasov. in je ugotovil, da izvirajo preprosto od peska, ki se iz tega ali onesa razloga zgane in sproži navzdol. Ob vsakem gibu se je ogla- silo pod njegovimi koleni tiho zvenenje, a ko je zdrsni! navzdol, da bi premaknil večjo množino peščenih zrn, je tako zagrmelo, aa se je kar ustrašil. Angleški državnik lord Curzon, ki je bil obenem vnet potovalec in raziskovalec, si je omislil menda najobsežnejšo zbirko poročil o pojočih peskih in zvenečih skalah. V puščavah zapoje pesek najrajši na krajih, kjer je za njim nekaj samotnega skalovja, ki učinkuje potem kot rezonančna tla. Sončno zrenje, ki pesek izsuši, veter in človeška ter živalska stopala spravijo pesek v tresenje. Tresljaje prevzame zrak in po štiridesetih ali več nihajih na sekundo nastanejo vsakovrstni zvoki, da pada neukim ljudem od njih res srce v hlače. Včasi so ti zvoki podobni zvokom »Eolove harfe«, kakor jih poznamo po petju brzojavnih žic, včasi mrmrajo, drugič ječiio, tretjič grmijo kakor boben i grom. Cim bolj suh je pesek, tem čistejši je ta pojav, tem dolje traja (do ene ure) in v tem večjo daljavo ga je tudi slišati (do 2 km in več). Za tako zvane »zveneče bregove« je iskati vzroka v pesku samem. Od oblike njegovih zrn, od njegove osušenosti je odvisno, kako se oglasi pod stopinjo. Stvar spominja na glasove snega pod stopinjami v »zvenečem mrazu«. V mnogih primerih nastajajo čudni glasovi tudi zavoljo stresljajev skalnih tal, posebno če so v njih kakšne votline. Najime- nitnejše so v tem pogledu granitne skale ob Orinoku, ki govori o njih že Aleksander von Humboldt. Tu nastanejo zategli glasovi po-največ tako, da se kamenite plošče, ki ležijo druga na drugi, v vetru ali pod drugimi okoliščinami premikajo in medsebojno drgnejo. Mistični zvoki iz Memnonovih stebrov v Egiptu nastanejo bržkone na isti način, samo da se tu kamen premika pod vplivom toplote ob sončnem vzhodu. Vendar je v mnogih primerih zelo težko povedati zadovoljivo razlago. Ponekod, kakor pri »Hudičevi gori» ob rtu Dobre nade, povzroča skrivnostno muziko veter, ki žvižga skozi raz dejano in luknjasto skalovje. Drugod, posebno v iamah ob morju, bo vzrok spet v gibanju vodovja. Ob holandski obali se oglasi vsako leto večkrat, posebno v vročem in meglenem vremenu, zamolklo mrmranje od morja sem. Menijo, da nastajajo ti glasovi zavoljo premikov plasti v zemeljski notranjosti. Podobno pojasnjujejo topovskim strelom podobne zvoke, ki se oglašajo nenadoma tu in tam. Pred sto leti je poslala avstrijska vlada posebno komisijo na Mljet v našem Jadranu, da poišče vzrok podobnemu topovskemu grmenju, zavoljo katerega so se hoteli izseliti že vsi prebivalci otoka. No, učenjaki so se vrnili prav tako pametni kakor prej. Podobni pojavi so znani pod imenom »Bari-zalovi topovi« v dolini Ganga in tudi ob Kongu se ponašajo z nečim takšnim. f M v Addis AbeM Abesinei pričakujejo vpada iz Eritreje — Premestitev italijanskega glavnega stana Posebni poročevalec londonskega dnevni, ka »Times« vAdis Abebi opisuje prehod mobiliziranih abesinskih rodov skozi prestolnico. Poveljiujoči general Dezjazmač Abta Mih Mikael je sedel na muli, ki je bila bogato obložena z zlatima in srebrnimi okraski, imel je sulico z zslato konico in njegov pozdrav s cesarjem je bil kaj dolgotrajen in svečan. Njegove čete so bile oborožene pretežno s starinskimi puškami, komaj vsak drugi mož je imel nabojnico s staro in vlažno municijo. V Adis Abebi so čete opremili-; nekoliko bolje in jih oblekli v pravo vojaško uniformo, na kar so se napotile proti severu, da dosežejo v občudovanja vrednem pohodu 17 dni Dabat na severu države. Od tu pričakuje Abesinija po vsem videzu glavnega italijanskega napada. Ivied tem dela Abesinija veliiko propagando zase, posebno med muslimanskimi rodovi doma in zunaj svojih mej. Ta propaganda je vi-detii uspešna, kajti celo iz Italijanske Somalije poročajo, da so se tam uprli Mijarti, drugi rodovi pa so se preselili na abesinska tla, da bii jiim ne bilo treba služiti Italijanom za vojno proti svojim rojakom. Posledica tega je bila, da so morali Italijani preložiti svoj glavni stan iz Va jidareja v Makano, kjer so jim domači rodovi baje bolj prijazni. V ostalem občutijo v Abesini ji zelo neprijetno, da je angleška vlada prepovedala izvažanje angleškega orožja. Upajo pa, da bo Anglija to prepoved preklicala, čim pričnejo Italijani s sovražnostmi ali pa še prej. Upajo tudi, da se bo Društvu narodov si Vaše življenje za slučaj smrti, pri tem pa ste pozabili, da je mnogo važnejše: zavarujte si Vaše zdravje za slučaj bolezni! Pridite v RADENCE, doma pa redno pijte posrečilo vsaj to, da se vojna ne prične prej nego v treh mesecih. V tem čas« bi ee Aibesinija seveda še vse bolje pripravila za spopad. Brazilci se branijo tujih ekspedicij Iz Rio de Janeira poročajo, da je brazilska vlada izdala slovitemu španskemu letalcu, majorju Iglesiasu dovoljenje, da sme organizirati ekspedicijo v ozemlje reke Ama-, conke. V zvezi s tem pa poročajo tudi to, da se je v Sao Paulu vršila seja tamošnjega zgodovinskega in zemljepisnega društva, ki je odločno nastopil proti temu, da bi prihajale v deželo tuje ekspedicije in odnašale iz nje vsakovrstne znanstvene zaklade. Major Iglesias je n. pr. po svoji prejšnji ekspe-diciji odnesel na špansko 581 predmetov velike znanstvene vrednosti, ki jih je razstavil v Madridu, a plen njegove nove ekspedicije, za katero ima na razpolago poseben parnik in letalo, bo še veliko večji. Društvo zahteva, naj oblasti tuje ekspedicije v Brazilijo zavrnejo ali jim vsaj onemogočijo, da bi odnašale iz nje kakršne koli znanstvene in etnigrafske dragocenosti. našo najmočnejšo mineralno vodo po količini in raznolikosti prirodnih sestavin- Hannibal ante portas! »Ameriški Hanibal« Halliburton je dospel na svoji poti s slonom preko Alp že do Turina. Tu si je privoščil izlet z avtomobilom, ki je imel nezgodo, tako da je bil potovalec lahko ranjen. Iz tega sklepa, daje potovanje s slonom vendarle varneje nego zmotormimi vozili. A navzlic temu namerava povratek iz Rima opraviti z želez-Diico in ne s slonom. Platnice iz aluminija Neki nemški izumitelj si je dal patentirati uporabo aluminija za knjižne platnice. Ta novost ni samo praktična, ker so platnice iz tega materiala lažje in dosti trpežnejše od navadnih platnic, temveč tudi higienske prednosti, saj se dado kovinske platnice oprati vsak čas, ne da hi zavoljo tega trpele. Za javne knjižnice, kjer vezava najbolj trpi, bo imel ta izum na vsak način velik pomen. W. E. Hintz: »V Monte Carlu sem bila zaigrala svoj zadnji denar — in v obupu mi je prišlo na misel--saj veste, kaj —! A prisežem vam, gospod, vse, kar boste plačali zame, boste do zadnjega beliča dobiH nazaj!« »Kar bom plačal za vas?« Paul de Corsignac je potegnil desno obrv visoko na čelo. Njegov enoočnik je v elegantnem loku zapustil svoje mesto. Paul ga je med padcem ujel z dlanjo. Videti je bilo, da mu je ta vaja zelo ugajala. »Vse, kar bom plačal za vas? Mislim, da se vdajate obžalovanja vredni prevari, mi! os ti va! Ureditev te zadeve me ne bo stala niti eentima!« Prestrašena slutnja ji je blisnila v oči. »Ali — — kaj mislite potem storiti ?••< »Obvestil bom hotelsko vodstvo o vaši sklepariji in mu prepusti nadaljnje ko rake. Za vas je to seveda mučno, zakaj celice v niških zaporih se vsekako ne morejo primerjati s sobami tega hotela, ali---pardon, saj dovolite, da te^foniram — poslovodji?« Tako govoreč je krenil proti stranski mizici, na kateri je stal hišni telefon — toda njegova roka se še ni bila dotaknila shišala, ko je Marion že stala zraven njega. .. - Njene oci so bile polne onemoglega strahu. »Ne — ne — tega ne smete storiti!« »Kdo mi bo branil?« Paul se je nasmehnil in skomignil z rameni. »Če ste kavalir--« »Proti damam zmerom — a pustolovka, kakršna ste, nima pravice--« »Prosim vas — lepo vas prosim! — Nikar ne obveščajte hotelskega vodstva Ne morete si misliti, koliko mi je do tega —!« »Oh, kaj lahko si mislim«, se je trdo-srčno otrese!. »Vse kaže, da imate marsikaj na vesti!« Stala je tik pred njim. Vonj njenih plahih las ga je za trenutek omamil. In te oci — te proseče, moledujoče oči — »Dovolite —« je nekam hripavo spravil iz sebe in vzel slušalo v roko. Rahlo trkanje na vrata ga je zmotilo, da je vzdignil očL »Noter —« je obotavljaje se rekla Marion. Tako j nato se je pokazal na pragu natakar. V roki je držal srebrn pladenj, in na pladnj-u-- »Brzojavka za gospoda de Corsigna-ca! — Pravkar je prišla!« Paul je počasi položil slušalo nazaj, vzel natakarju list iz roke in pokimal: »Prav, le pojdite!« Vladna kriza na Holandskem Prof. A a I b e r s, voditelj katoliške stranke, ki ni mogel sestaviti vlade Colijn, dosedanji predsednik, ki mu je kraljica Viljemina poverila sestavo novega kabineta Na Japonskem sme obtoženec svoj obraz zakriti s slamnico. Dokler ga ne obsodijo si lahko na ta način varuje čast svojega imena. Vrata so se zaprla. Corsignac je razburjen odprl brzojavko. Obsegala je tri vrstice, ki jih je hitro preletel z očmi: »Pridem že danes zaključit pogajanja stop ujpam da najdem tudi vas 3top che-ster lynne —« Zmečkal je papir in spravil kepico v žep. že danes? — To je bilo seveda nekaj, s čimer ni računal. Prav za prav je bilo snidenje z Američanom domenjene šele čez tri dni. In zdaj — že danes? Yvonna pa v Parizu! — To je bilo najbolj zoprno! — Lepa ženska, kakršna je bila ona-- Corsignacove misli so se z njegovim pogledom vred mahom vrnile k Mari-oni, ki je malce bleda slonela ob odprtem balkonskem oknu in ves čas n! odtrgala oči od njega. Smehljaj mu je stri vil usta. »Predlog imam za vas, milostiva! — Ako ga sprejmete, bo najina mučna za-devica brez nesreče spravljena s sveta!« »In — kakšen je ta predlog?« »Igrajte še nekaj dni vlogo, ki ste se je svojevoljno lotili! — Igrajte tudi nadalje vlogo moje žene«. »Gospod!« Pošteno ogorčenje ee ji je zabliskalo v očeh. »Če mislite--c »Pardon«, ji je ljubeznivo segel v besedo, »to pot je vaša domneva napačna! Izrecno poudarim, da boste igrali samo vlogo moje žene — ki je v resnici ni — in da ne prevzamete s tem nobenih — hm — drugotnih obveznosti. V tem pri- Habsburški prefendent In goljisi Umazana afera habsburškega nadvojvode pred pariškim sodiščem — Obsojen na pet iet jsče in na visoko globo Partfikl »odlitki »oObeodBlI »nadvojvodo« Viljema Franca Jožefa Karla Habsburško- Lotarinškega. na pet let ječe in 10.000 fr. globe. Mož sam ni prišel pred sodnike in iz komentarjev tiska je razvidno, da so mu Viljem Habsburški o«W Jnteresirai. i krogi omogočili, da Je pravočasno izginil. Tako seje mogla osebno zagovarjati le tako zvana nadvotfvodo-va zaročenka, bivša poštna uradnica Pan-letta Couyba. Goljufije lepega para so svoječasno vzbujale na Francoskem ln tudi drugod veliko pozornost. Habsburžan se je tam mudil pod pretvezo, da mu ponujajo prestol Ukrajine in da mu manjfca le potrebnih denarnih sredstev, ki bi omogočila, da ta prestol zasede. Našel je mnogo naivnežev, ki eo priskočili z znatnimi »predujmi« na pomoč, v trdni veri, da se jim bodo povrnili z bogatimi obrestmi. Trgovci, draguljarji modni saloni so njegovi pajdašinji Couybo-vi rade volje dajali vsega, česar si je poželela, na »krediit«. Ko e tem pretendentstvom ni bilo več mogoče delati dobre kupčije, se je vrgel lepi nadvojvoda na propagando za restavracijo Habsburžanov v Avstriji. Tudii za takšne reči je mogoče dobiti v Parizu Ijudd, ki radi vržejo kakšen tisočak. Seveda seje Pri tem izdatno restavriral samo Viljem Franc Jožef Karel. Med ljudmi, ki jih je ocdganll in ki so nastopili pri tem procesu ikot tožlitelji, sta bila tudi vratar nekega znanega pariškega hotela (ta je izgubil 10.000 £r.) in neki general, kateremu je vi- Sreča lsletnega dekleta V Marseillu živi vdova Bibouinova z devetimi otroki. Življenje je bilo družini tako težko, da je morala najstarejša hči, Yvetta, v službo, čeprav ji je komaj 15 let. Njena plača kot vajenka v neki trgovini pa je bila tako majhna, da se je le s težkim srcem odločila žrtvovati nekoliko frankov za osmin-ko srečke državne loterije, ki so ji jo ponudili prijatelji. Imela je nenadejano srečo, kajti baš ta srečka je zadela glavni dobitek, 3 milijone frankov. Seveda bo dobila Yvetta le osmino te vsote, a tudi to je toliko, da bo nji in njeni družini življenje odslej potekalo brez skrbi. Mož z 852 dekleti V Moskvi so obsodili na 10 let prisilnega dela bivšega vodjo tamošnjega urada za tujski promet Petra Mesija. Obtožili so ga, da je z grožnjami in praznimi obljubami zavedel ali posilil na stotine mladih deklet. Mož se je vedno bahal s svojo revolucionarno preteklostjo in trdil, da je v dobi cariz-ma okusil sladkosti pregnanstva v Sibirijo. Na razpravi pa se je izkazalo, da so bile vse te trditve izmišljene. V njegovi belež-nici so našli imena, naslove in telefonske številke 852 deklet, ki so bile njegove žrtve, tožilo ga je pa 16 deklet, pri katerih ni bil dosegel ničesar. meru bi — sicer ne z veseljem, a vendar brez mrmranja — plačal vaš hotelski račun — toda samo v tem primeru! — Minuto vam dam za premislek...« »Ni treba — odločila sem se, gospod de Corsignac!« Podala mu je ozko, belo roko, in malo je manjkalo, da ji je ni poljubil. »Sicer pa — vaše ime ? — Vedeti moram, kako naj nagovarjam svojo ženo!« »Marion —« je tiho dejala. Corsignac je pokimal. »Upam, da je vsaj to resnično pri vas —!« 4. poglavje Elegantno oblečeni gospod s pravilno razčesanimi, na sencih že malce sivimi lasmi, večno se smehljajočim obličjem in drago cigareto med ustnicami si je malomarno popravil ovratnico. Nato s: je podržal desnico pred usta in lahko zazehal. »Ogabna sezona, madame—« Prav tako elegantno oblečena gospa, ki je sedela njemu nasproti za isto mizo v veži »Gigantic-Palacea«, je vzdihnila in pofeimala. »Komu to pravite, dragi baron! Naši stroki prede vsak dan slabša!« Baron Raoul de Montepin — vsekako je letos gostoval pod tem imenom — je zamišljeno skomignil z ramenu »Prav za prav je bilo budi napak, da sva si izbrala baš hotel, v katerem vodstvo opozarja vsakega gosta, da je hotelski safe najboljša shramba za dragocenosti in lišp! In potem ta neumna muha, da prepovedujejo v hotelskih prostorih vsako tudi najnedolžnejšo igrico na kar- eoki možakar Izvabil nič manjšo vsoto pod pretvezo, da ga bo seznanil s španskim kraljem Alfonzom XIII. Jasno, da ni general nikoli več videl niti Alfonza XIH., niti 6vojega denarja. Gospodična Pauletta je pni teh podjetjih svojega prinčevskega zaročenca igrala vlogo kasirke. Tako je nekemu znanemu francoskemu kapitalistu za restavracijo Habsburžanov izvabila skoraj pol milijona frankov ! Ta vsota bi se baje krila z akcijami Rothschildove družine. Pauletta je prire-diila kapitalistu na čast slavnostno gostijo v enem najimentnejših pariških hotelov. Tja bi moral baje priti tudi Rothschild sam — in ko ga ni bilo, je znala moža potolažiti, daje Rothschild pač nujno zadržan* Za to in za dolgo vrsto drugih goljufij soji prisodili samo tri leta ječe — a še to le po. gojno. Pauletta Conyba ANEKDOTA Kapetana Mileta Radova Vujoviča so vprab. šali, kaj si misli o majhni spremembi vi« de v Črni gori in uvedbi ustave. Tedaj je povedal naslednjo zgodbo: »Bil je nekoč lopov, ki ie skoraj vse življenje prebil s krajo. Na zadnje so ga pri* jeli in ga privezali k drevesu z obrazom proti soncu. Bilo je poletje, pa so ga napad-* le muhe in ga pikale, on se pa s svojimi zvezanimi rokami ni mogel braniti. Mimo je prišel neki Primorec, videl njegovo muko, snel čepico in začel muhe odganjati. Tat pa je dejal: Za Boga, brate, pusti jih. naj sedijo, kajti bojim se, da bodo druge, ki bodo prišle, še bolj lačne in me bodo pikale še bolj. Tiste, ki me sedaj pikajo, so vsaj skoraj site. . .< VSAK DAN ENA Optik: »Kant neki sem položil svoje na* očnike ?« (»Evervbodys woeklyc'5 te! Kaj mi tu pomagajo vsa moja 8 trudom priučena rokohitrstva ? Kaj ml pomagajo igralne karte z zanimivimi vzorci na hrbtih, ki sem si jih dal za drag denar napraviti v Parizu—?« »Da ne pozabiva zbirke vet rib o v, H sva jo kupila iz skupnih sredstev!« rratt je ga. Lucille maice razdraženo segla y besedo. Baronov migljaj je zadostoval, da je že v naslednjem trenutku spet pritajila glas. »O, če se spomnim najinega lanskega bivanja v Ostendeu--€ »Za več ko sto tisoč frankov Kšpa — in več ko dvajset tisoč frankov gotovine!« je sanjavo dopolnil baron. »Da, ljuba — to so bili časi!« Zamišljeno je spustil oči po veži in se nato mahoma sklonil k tovarišici. »Čujte, madame — kdo utegne biti ta mlada dama, ki je pravkar prišla po stopnicah, zdaj pa sedi ondukejle biiza vhoda? — V nekem oziru me jako zanima --« Madame Lucille se je nasmehnila. »Po klicno — ali — hm--drugače?« »Drugače, draga! —- Malo tako lepih žena sem še videl na svetu! — Sicer pa — poklicno pri njej najbrže ne bč bilo dosti uspeha. Niti najmanjšega lišpa še nisem videl na njej — to pomeni, && ni razloga za poklicno zanimanje!« »Nikar tega ne red te, baron!« j* pobranila žena. »Ce hi vam povedala ime — :—« , »Ali me natezate, milostiva!« »Vprašala sem pri vratarju: gospa de Corsignac!« urejuje Davorin Ravl** - kdaj, «a konzo«* »Jutra. Moli Ribnika«. - 2, Narodno tiskamo UW fetana* Franc jereriek. - a ta^M drf „ odgo«*« AloJ, Na«k. _ Z l UuNJani.