Obrambna statistika. ;) Jeseniško šolsko rprašanje. Vkljub pomladitvi in prerojenju družbe ev. 0. in M. izza 1.1907. vendar naše obrambno delo še niti izdaleka ni popolno. Na skrajnih mejah naše domovine je stvar koinaj t začetkih, drugod morda niti tako daleč. Pa tudi doma, v osrčju in njega najbližji bližini, čaka malo obdelano polje pridnih delavcev. V poslednem stavku imam v mialihpred vsem naše industrialne kraje: Jesenice na Gorenjskem s Savo, Javornikom in Hrušico, Tržič, Litijo, Žagorje ob Savi, Hrastnik, Trbovlje, v novejšem času Št. Janž na Dolenjskem, kjer se počenja razvoj premogovnika itd. Pa tudi Ljubljana nalikuje v mnogem oziru naštetim krajem in ne bi bilo napak, če se tudi tu izvede temeljita revizija v vseh panogah narod- *) Ta ilanek priporpeamo naprednim listom t ponatisk. U r e d n. nega življenja. Nemara se pride do precej frapantnih zaključkor. Eakšna bodi ta revizija? Najbolj nam je treba statistike. S šterilkatni doženimo nele števila slovenskih in nemških otrok, marveč tudi, kje so z a p o a 1 e n i starši teh otrok, kaj iu kdo vpliva na njihovo mišljenje, sploh upoštevajmo vso okolico, vea milje, v katerem se gibljejo, in spoznali bomo, kje nas črevelj najbolj žuli ter kje je potreba zastaviti vzvod, da bo naše obrambno delo kazalo tudi uspehe, ki ne bodo v nerazmerju z žrtvami. Edo naj to statistično revizijo izvrSi! Družbino vodstro naj napravi načrt ter delo razdeli po podružnicah. Podružniee ae doBlej pečajo skoro izključno samo s pobiranjem denarja. Gotovo nad vse potrebna stvar, predpogoj vaemu drugemul A mnogo podružnic je, katerih člani niao posebno pri denarju, da komaj odrajtajo 2 kronici letno. Tu naj bi nadomestilo denarne prispevke obrambno d e 1 o! V prvi vrsti mislim tu na akademične podružnice, ki se po novih pravilib ustanore tudi na Dunaju in y Pragi. Člani akademičnih podružnic imajo tudi toliko izobrazbe, da družbi lahko mnogo več koristijo s takim delom, kot če morda iiapr«vijo kako veselico, kjer se potroši mnogo časa in truda, družba pa dobi od tega bore malo. Seveda delo teh podružnic ne sme biti nikakor omejeno na podružničen okoliš. člani se o počitnicah razkrope Širom slovenskih dežel, tam naj prouče razmere, se o teh pri sFojih podružnicah v vseučiliških meatih dogovore ter vodstvu stavijo primerne predloge. Seveda & tem še ni končano njihovo delo: tudi pri izvrševanju teh predlogov jih ne sme manjkati! Toliko t premislek! V naslednjem ho6em podati zgled, kako si jaz predstavljam tako delo, ki ne napravlja preveč truda, a nikakih stroškov. Treba samo nekoliko dobre volje! Na gorenjskili Jesenicah je bilo pred dvema letoma šolsko vprašanje skoro atalno na dnevnem redu. V občinskih sejah, na javnih shodih in v časopisju ao se ondotni rodoljubi prekljali med seboj toliko časa, da je iz moke nastal tale krub: na Savi pri Jesenicab ae je vzdignila ponosna stavba z izzivajočim napisom BDeutsche Volksschule", ki ji delata asistenco BDeutscher Eindergarten" in Jurnhalle". Vprašanje slorenske fiole pa je zaspalo ... Ali je moralo do tega priti? Preiščimo tej BDeutache Volksschule" jetra in obisti!*) Po ne povsem popolnih podatkih jeaeniške šolske matice je vstopilo r to zasebno nemško šolo s pravico javnosti od 1. 1901. do 1908. 311 otrok. Po narodnosti so bili: Nemci: 178 ali 57-2% Slovenei: 99 ali 31*8% drugi: 34 ali 10*9%. Narodnost je vzeta po izpovedbah staršev, oziroma oakrbnikov. Eakšne so te izporedbe pri delavstvu, da, celo pri doraačiuih v industrialnih krajih, ni treba posebej razlagati. Imena rNemcev" kakor: Polesnig, Majnik, Zemljak, Humitach, Bizjak, Lassnig, Strukelj, Vrhovšek, Eosmatach, Tachopp itd. nam goTore doTolj razločno. Iz zgornih podatkov aledi, d a h o d i v demško šolo komaj polovico nemških otrok. Čepa upoštevamo nezavednost naših ljudi, smemo brez pretiravanja zameniti nemške procente s slovenskimi. Nemško zaaebno šolo na Savi obiskuje potemtakem rečina Slovencev. EJe so zaposlenl starši teh otrok? V tvorniei na Savi in Javor- Diku: 138 ali 443% pri železnici: 67 ali 2V5% *) Prvotno sem nameraval napraviti za jeseniški pri zidanju predora jih je bilo: 46 ali 147% domačinov (!): 20 ali 6-4% drugih: 40 ali 12-8% Iz tega je razvidno: a) nemška industrija izrablja nele duševnih in telesnih s i 1 slovenskega delavca marve6 ga tudi raznaroduje; b) kar dela nemška induatrija, i s t o počenjajo tudidržavna p o d j e t j a ; c) t o raznarodovanje pa ne ostane samo v delavskih vrstah.marvečsegacelo meddom a č i n e 1 Zanimivo je tudi, da je iz slovenske šole preatopilo v nemško 73 otrok, kar pač jaano izpričuje nezavednost našega delavatva in agitaeijo Nemce? za avoje raznarodovalnice, na drugi atrani pa malobrižnost od alovenske strani ter nedostatek slorenskega šolatva. Eako te pojave zatreti ali vsaj zajeziti ? Eratek odgovor bi bil: Odatraniti nemško industrijo ter jo nadomestiti s slovenako ali vsaj slovansko, pa podkuriti železniškemu ministrstvu do te atopnje, da bo nastavljalo pri državnih podjetjih v naših krajih slovenske uradnike in uslužbence. Eratek odgovor — samo kje je izvršitelj ? Ce bi Slovenci imeli narodni svet, ki bi se mu v narodnih vprašanjih na vseh poljih pokorile vse politiške in gospodarake naše organizacije! A mi pošiljamo rajši na Dunaj poslance, ter predlagajo odpravo narodnih svetov sploh, ne pomislivši, da so to tudi jako važne kulturne in gospodarske organizacije! Drugim narodom ne privoščijo, za kar so prekomodni, da bi dali lastnemu rodu! Pa upati je, da tudi v to temniuo prodro žarki spoznanja. Poglejmo, kaj moremo m i napraviti. Vprašanje zidanja slovenskešole se mora kar močbitro r e š i t i. Sedanje šolsko poslopje je popolnoma nedostatno: stara graščinska podrtija se je v naglici za silo priredila za šolo; paralelke pa so nastanjene izven šole v privatnih hišah, ker je v poslopju premalo prostora. Šola je tudi na neprikladnem mestu. Otroci s Save hodijo v nemško šolo, ker jo imajo takorekoč pred nosom. Leta 1908/9. je obiskovalo slovensko šolo 563 otrok v 4 razredih in 5 paralelkah. Učnih oseb je bilo 9, na vsako povprevčno 62 otrok! Eakšni morajo biti učni uspehi pri toIikem številu otrok v nedostatnih, vsem pedagoškim in higieničnim principom v obraz se smejočih proatorih?! To so uvideli jeaeniški rodoljubi pa so se toliko časa prerekali po podpihovanju Nemcev, da je medtem zviti nemški liajak zgradil moderno poslopje nDeutsche Volksschule" sredi med Jesenicami in Saro, kjer 86 pretvarja slovenska deca v pristne Germane. Poleg že navedene zaslepljenosti slovenskih delavakih mas tira slovenako deco tudi staro vse prej kot vabljivo, na neprikladnem mestu atoječe poslopje slovenske šole v naročje nemški raznarodovalnici, kamor jih sili toliko, da sprejemajo samo najnadarjenejše izmed alovenskih otrok, druge pa odklanjajo ker imajo materiala v izob i 1 j u. In posledice ? Slovenei smo meuda obsojeni v to, da duševno in telesno prerajamo nemško pleme: naše najbistrejše glave so a svojimi učenimi deli množile nemško literaturo, slovensko zdravo in čilo ljudstvo papomlaja degenerirano germanšolski okoliš statistiko po sledežem vzorou: Hisna stev. Ime in s t a n 8 t a r S e t Narodnost oeeta matere Stovilo otrok za solo godnih Obiskujejo slov. solo nem. solo slov. otroski vrtec nem. otroeki vrtec Opomba Kar nisem zmogel jaz posameznik, to bi utegnile izvrSiti podražnice. Za to bi treba, da se vzamejo odborniki, namestniki in namestnice, ki so sedaj vežinoma samo po imenu, iz slojev, do katerih je pristop drugim težaven. Pod veščim vodstvom se bi tako napravile nekake obrambne mape, ki bi kazale, kje je potreba največ dela. Ali se ne bi dalo to izvršiti z» vse ogrožene kraje? 8 k o r a a o ! Eam to privede, če se ne vzdramimo ?! Na laatne oži sem videl že par skoro neverjetnih slučajev, ki celo nekaterim staršem odpirajo oči ter jim kažejo usodno zmoto, da že bridko občutijo nespametnost pošiljanja otrok v nemško šolo. Samo par zgledov! Zgodilo se je že, da je otrok slovenskih staršev, ki niti nemški ne znajo, ae naučil v nemški šoli toliko, da je nagnal lastne roditelje z ..bindiache Hunde". .. Pretepavanje, zasramovanje, celo blatenje in kamenjanje slovenske dece po učencih nemške šole so na dnevnem redu, iu vsak Jeseničan zna o tem cele zgodbe. Otroci nemške šole govore med sabo samo nemški. V šoli se nauče samo nemških črk, tako da sloveuske knjige niti v roke vzeti ne znajo! Vse to naravnost kriči, da o n e m š k e r a z n a r o d o v a 1 n i c e t u d i posirovalnlce p r v e vrste! Da bi to slovenski starši kmalu spoznali! Spoznati pa morajo pred vsem merodajni činitelji in pospešiti, kar moč, zidanje moderne slovenske šole, ki naj stoji na takem mestu, da bo izpodbit vsak izgovor o oddaljenosti sloveuske šole. Zidati se mora osemrazredn i c a, ker tako nameravajo ustanoviti Nemci, da izjalovijo ugodne posledice eventualne nove slovenske štirirazrednice ali celo dveh: na Jesenicah in na Savi, kakor nekateri v sroji slepoti zahtevajo, Odnošaji na Jesenicah in Savi so danes tako razdrapani, da je malo upanja, da se zlože v toliko, kolikor je potrebno za tako važen korak. Ali ne bi tu družba sv. 0. in M. posegla vmes ter diplomatako poaredorala med spornimi slovenskimi strankami? To bi tem lažje storila, ker ne bi treba šteti iz lastnega žepa, zakaj šola se bo gradila na občinske stroške. Eaj pa deželni odbor in deželni šolski svet? Pokazal sem zerajočo rano, kdo bo zdravnik, ki jo izleči? Mlrko Černlč.