STANE RUPNIK Loško kmetijstvo pred vstopom v Evropsko unijo Kmetijstvo je osnovna človekova dejavnost, ki zagotavlja pridelovanje hrane in omogoča preživetje. Razvoj kmetijstva je omogočil razvoj družbenih in proizvodnih odnosov. Zgodovinski podatki kažejo, tla sega začetek pridelovanja žit v dobo prvih civi lizacij pred 9 do 11 tisoč leti v poplavnem območju reke Nil in na območju sve topisemskega raja v porečju Evfrata in Tigrisa. Kultura pridelovanja žit je ob koncu bronaste in začetku zgodnje železne dobe okrog 3 do 1 tisoč let pred našim štetjem dosegla srednjo in zahodno Evropo. Rimljani so izboljšali plug in dosegli pridelek 400 kg pšenice na hektar. Od takrat dalje lahko ugotavljamo tehnični napredek kmetijstva. Konec selitve narodov je dvopoljni kolobar (ozimina - jarma) nadomestil tropoljni kolobar, kjer se vrstijo ozimine. jarine in krmne rastline. Ta izboljšava je omogočila povečanje pridelka žita in Širjenje živinoreje. Po odkritju novega sveta so v evropsko kmetijsko prakso uvedli nove kulturne rastline (krompir, koruza) in s tem dokončno premagali katastrofalne lakote. Za 18. in 19. stoletje je za zahodno in srednjeevropsko kmetijstvo značilno uvajanje mehanizacije in začetek žlahtnjenja rastlin. Temu obdobju sledi od konca 19. stoletja dalje uporaba mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev ter zmogljivejše mehanizacije. Ves ta tehnični napredek je omogočil izredno povečanje kmetijske pridelave, povečanje produktivnosti in uva janje industrijskega načina pridelave tudi v kmetijstvu. Zato se je število kmetijskega prebivalstva nenehno zmanjševalo in padlo v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) pod 5 % ob sočasnem ustvarjanju presežkov pridelane hrane. Tehnološki napredek kmetijstva so narekovale družbene potrebe in spodbude države. Če se omejimo samo na zadnja stoletja kmetijske zgodovine na našem ob močju, lahko ugotovimo številne mejnike, ki so podpirali ali ovirali razvoj kmetijst va. Navajam nekaj najpomembnejših zgodovinskih mejnikov v razvoju kmetijstva: pojav novih bolezni in škodljivcev (krompirjeva plesen, BSE - bolezen norih krav, kobilice, trsna uš, koloradski hrošč), merkantilizem in pospeševanje uvajanja novih kmetijskih kultur, podpiranje kmetijskega izobraževanja, zemljiška odveza z. odpra vo tlačanstva. izgradnja železnice (ki je povzročila propad tovorništva in prvo odpi ranje kmetijskega trga evropski konkurenci), industrijska revolucija, zadružništvo, nove državne meje po prvi svetovni vojni in po razpadu Jugoslavije, nacionalizaci- 245 LOŠKI RAZGLEDI -iH ja po drugi svetovni vojni in pospeševanje kmetijstva od sedemdesetih let 20. sto letja dalje. Za sedanje obdobje so značilni procesi liberalizacije kmetijskih trgov, globalizacije in uvajanje skupne kmetijske politike. Vse dosedanje mejnike, tako liste s pozitivnimi vplivi kol liste z negativ: nimi posledicami, je kmetijstvo preživelo. Kako bo loško kmetijstvo preživelo sedanje globalizacijske procese in vključevanje \ EU, pa je vprašanje, na katero še ni mogoče odgovoriti. Da bi lahko čez leta lažje ocen jevali posledice (pozitivne in negativne) bom v nadaljevanju opisal stanje kmetijst va v zadnjem letu 20. stoletja, kar mi omogočajo predhodni rezultati popisa kmeti jskih gospodarstev in kmetij v letu 2000. ki ga je na osnovi Zakona o popisu kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 2000 Uradni list RS št. 99 99) izvedel Statistični urad Republike Slovenije. S popisom kmetij junija I. 2000 so zbrani podatki o evropsko primerljivih kmetijah na našem območju. Žal vsi podatki še niso obdelani in dosegljivi. Kriterij za popis kmetije je bila obdelava najmanj I ha kmetij skih zemljišč ali pa reja ene ali več glav velike živine. Popis torej ne bazira na last nini kmetijskih zemljišč temveč na uporabi kmetijskih zemljišč. Zato v popis niso bila vključena gospodinjstva, ki imajo v lasti kmetijska zemljišča, pa jih ne obdelu jejo. Podobni kriteriji za popis kmetij so bili uporabljeni pri popisu, ki ga je leta 1988 izvedla Kmetijska zemljiška skupnost Škofja Loka in je obdelan v študiji Stanje in možnosti razvoja kmetijstva v občini Škofja Loka. zato so podatki primerljivi. Delovna sila na kmetijah Najpomembnejši proizvodni faktor vsake produkcije so ljudje, ki v njej sodeluje jo, zato se tudi \ kmetijstvu pojavlja vprašanje, koliko ljudi in kakšni ljudje obdelu jejo naš kmetijski prostor. Glede na stanje našega kmetijstva in na videz našega podeželja lahko zatrdimo, da v kmetijstvu delajo prizadevni in sposobni delavci. Tabela 1: Osnovni podatki o delovni sili na kmetijah Občine Gorenja vas Škofja Železniki Žiri IT. škofja Poljane Loka Lok Zavarovanci iz kmetijske dejavnosti po 16. čl. ZPIZ-a* 167 209 127 38 šal Število gospodarjev, ki delajo S in več ur dnevno v kmetijstvu 134 128 92 »1 395 Ostali člani, ki delaji > s in \ eč ur dnevno v kmetijstvu 94 I P) 59 iS 288 Status gospodarja 1. kmet 2. redna zaposlitev 3. brezposelni i. gospodinje 5. upokojenci zunaj kmetijstv; 6. kmečki upokojenci 141 199 IS 12 1159 60 145 125 8 11 123 85 93 94 12 8 1 IS 37 32 68 12 4 8 S 2J tla 486 4- 35 185 2()3 246 LOŠKO KMETIJSTVO'PRED VSTOPOM V EMiOPSKO t M/O ()bčine Status druž. članov l. krnel 2. redna zaposlitev 3. brezposelni 4. gospodinje S. učenci, dijaki (i. upokojenci zunaj Cm kmeti 7. kmečki upokojeni 1 renj Pc jSCVi a vas iljane 116 596 32 136 918 1 180 107 Šk< >t"ja Loka 112 457 34 86 606 123 119 Železniki "(. 399 ^ 8S SOI I 12() 49 Žiri 22 208 21 29 170 71 20 \ V. škofja Loka 326 1660 120 336 2194 500 295 Vir: Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju: SI RS), popis kmetijskih gospodarstev \ letu 2000. Zavod /a zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Kranj. Izpostava Škofja Loka. december 2000. Direktnih podatkov o številu delovnih mest na kmetijah niti o številu kmetij, ki pridobivajo dohodek izključno s kmetijsko dejavnostjo, nimamo. Osnovni pokaza telj o številu delavcev, ki delajo samo na kmetijah, je število kmečkih zavarovancev po 16. členil ZPLZ-a. lakih zavarovancev je bilo ob koncu lanskega leta še 541. Vendar to število ne pokaže tudi števila čistih kmetij. Na nekaterih kmetijah je nam reč več zavarovanih oseb. na drugih, ki nimajo pogojev za obvezno zavarovanje, pa ni nihče vključen v zavarovanje, število zavarovancev se v zadnjih letih zmanjšuje. Tehnološke spremembe v kmetijstvu povzročajo opuščanje prvotne rabe kozolcev. Le redki so še v prvotni funkciji in dobro vzdrževani, večina se jih uporablja le :a shranjevanje strojev, drv. nerabne navlake, ali pa so prepuščeni propadanju. 247 UJSKIKAZGLBV 48 Pomemben je podatek popisa o številu aktivnih delavcev, ki delajo H ali več ur na kmetiji. Takih je na območju naše upravne enote 683, (>d tega je 395 gospodarjev in 288 drugih družinskih članov. S popisom kmetijstva so zbrani tudi podatki o številu ur in delavcev, ki delajo na kmetijah. Skupaj dela na naših kmetijah 5.462 delavcev, ki opravijo dnevno 20.980 delovnih ur. Če te ure preračunamo na osemurni delavnik, bi za opravljene ure rabili 2.622 delavcev. V teh podatkih so zajeti le delavci, ki so člani kmečkih gospodinjstev. Občasna pomoč drugih na kme tijah v teh podatkih ni zajeta. Veliko povedo tudi podatki o statusu gospodarja in članov kmečkega gospodinj stva. Gospodarjev, ki so po poklicu kmetje, je 414, drugih družinskih članov s tem poklicem pa je M(i. Torej je 740 oseb. ki se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom. 486 gospodarjev in 1.660 družinskih članov kmetuje poleg redne zaposlitve izven kmetije. Na kmetijah dela tudi 985 upokojencev izven kmetijstva in 198 upokojencev iz. kmetijstva. Veliko pomoč na kmetijah so tudi učenci, dijaki in študentje. ()b upoštevanju navedenih podatkov ocenjujem, da je na našem območju še okrog 500 čistih kmetij. Kmetijska zemljišča Osnova za kmetijsko pridelavo so kmetijska zemljišča. Podatke o zemljiščih vodi zemljiški kataster. Tabela 2: Površina kmetijskih zemljišč in gozda v ha po občinah v letu 2000 ()bčina Njiva Gor. vas—Poljane 8SS Skorja Loka Železniki Žiri L!E Škofja Loka 1.277 387 398 2.917 Sadov njak 154 238 75 32 499 Travnik 745 2.028 2.168 1.068 6.009 Pašnik 2.003 716 L.434 356 4.509 Trstk -je 0 0 (j - 7 Kmetijska zemljišča 3.757 i.259 1.001 1.861 13.941 Gozd 9.180 9.3-5 11.922 2.82S 33.302 Vir: podatki geodetske uprave za leto 2000 Površina kmetijskih zemljišč se zmanjšuje že od sredine 19. stoletja. Samo v zad njih šestdesetih letih se je površina kmetijskih zemljišč zmanjšala za 8.4 (5 ha. Povečujejo pa se površine gozdov in stavbnih zemljišč. Za kmetijsko pridelavo pa ni pomembna samo skupna površina kmetijskih zemljišč, temveč kakovost teh zemljišč in pa povprečna velikost proizvodne enote - kmetije. Kvaliteto zemljišč določajo naravni pogoji, ki na našem območju niso ugodni. Manj kot 10% kmetijskih površin je na ravninskem območju, vsa preostala zemljišča so v območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje in po sedanji razdelitvi spada jo v hribovsko in gorsko-višinsko območje. Po Uredbi o kriterijih za določitev ob močij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz lanskega leta se površina omejenih območij za kmetijstvo ne bo bistveno spremenila, možno je minimalno povečanje. 248 LOŠKO k Ulllhn n PRED \ STOPOM l / SKOPSKO I SlfO Tabela J: Delež kmetijskih in gozdnih zemljišč v uporabi kmetij Kmet. zemljišča" Kmet. zemlja v uporabi kmetij Dele/ v "M šte\ ilo kmetij C Povprečna velikost kmet zemljišča Gozd " (jozd \ uporabi Dele/ v% Število kmetij kmetij rorenja vas Poljane 3.757 L153 1 1 1 592 _.o 9. ISO 6.357 09 569 Škofja Loka 4.2 v; 3-11« 73 497 6.3 9.375 (1.2K) 00 [83 Železniki 4.064 2.300 57 301 6.4 11.922 0.311 53 349 Ž tri 1.861 1.302 "t 22.", 0.1 2.X2^ l. 798 64 208 UE Škofja 13.941 10.933 _S 1.0-3 6,5 33.302 20.676 02 1009 Vir: SURS. popis kmetijskih gospodarstev v letu 2000 " Podatki geodetske uprave Podatki kažejo, da je povprečna velikost kmetij na območju UE Škofja Loka 6,5 ha kmetijskih zemljišč, kar je za l,7 ha več od republiškega povprečja, vendar so naše kmetije v primerjavi s povprečno evropsko kmetijo, ki je večja od 20 liti. premajhne in zalo nekonkurenčne. ()d 10 do 20 ha kmetijskih zemljišč ima v uporabi 289 kme tij, od 20 do 30 ha kmetijske zemlje pa obdeluje 37 kmetij. Nobena kmetija ne obde luje več kol .30 ha. Pozoren bralec se bo vprašal, kje so manjkajoče kmetijske in gozdne površine, ki niso v uporabi kmetov. Po podatkih popisa kmetij kmetije obdelujejo le ~8 % kmetij skih zemljišč in 02 % gozdnih kmetijskih zemljišč, kot jih prikazuje kataster. Razha janja so naslednja: 1. V popisu kmetij so zajete dejanske površine v uporabi, kataster pa vseh spre memb rabe ne evidentira. 2. V podatkih katastra so zajete tudi površine v uporabi družbenega sektorja. 3. Del kmetijskih in gozdnih zemljišč je v lasti nekmetov, ki niso zajeti v popisu kmetijstva. Kljub temu da je Občina Gorenja vas—Poljane izrazito kmetijska, je vprašanje, ali kmetje iz te občine obdelujejo več kmetijskih površin, kot jih je na njenem področju, čeprav je teoretično možno, da obdelujejo kmetijske površine tudi na območjih drugih občin. Od 199 ha sadovnjakov po katastru jih kmetije uporabljajo le še 71 ha. Sadno drevje je zasajeno na površinah za pridelavo krme. Od sadnega drevja je 25.6.36 jab lan. 11.335 hrušk. 3-966 češenj in 3-682 orehov. Kolobar in povprečni pridelki Glede na usmerjenost našega kmetijstva je največji del namenjen pridelovanju krme. Na njivah v obdelavi kmetij je kar 629 ha krmnih rastlin in 1 i9 ha koruzne silaže. posejanih je 167 ha pšenice, -t ha rži. .3*4 ha ječmena in 11 ha koruze za zrnje. Površina posejanih žit se v zadnjih letih povečuje. Površina posajene silažne koruze je že od sedemdesetih let dalje približno enaka. Krompir je posajen na 25~ ha. kar 249 I.OSKI RAZCUiDi i.s predstavlja le še četrtino posajene površine v letu 1969. Tra\ nikov v obdelavi kmetij je 9.754 ha. Od tega je ~~ °/c površine dvo- in trikosnih, 20 % je enokosnih travnikov, le neznatnih 345 ha travnikov pa ima več kot trikratno rabo. Povprečni pridelki so na našem območju podobni kot v državi. Tabela 4: Povprečni pridelki glavnih kmetijskih kultur v letu 2(KH) v Sloveniji Kultura Povprečni pridelek t ha Kultura Povprečni pridelek t ha Pšenica 1.2 Travno-deteljne mešanice 0.5 Rž 2.d Enokosni travniki 2. Ječmen 3-3 Dvo-in trikosni travniki 4.-t Koruza 5,9 Večkosni travniki 6,0 Krompir pozni 21.2 Skupni pašniki 2,5 Silažna koruza 36.0 Vir: si RS Stalež živine Tabela 5: Stalež živine na kmetijah po občinah Vrsta živine Gor. vas Škofja Železniki Ziri UE Škofja Število živali in število kmetij Poljane Loka Loka na kmetijo ( H >\ edo Kmetij Kr.i\ Kmetij Prašiči Konji Ovce K< ize Kunci Perutnina Čebelje družine 5904 549 2ui i 393 }56 L3H m 603 "29 3873 399 6()-J2 l57 2035 318 n~ 69 i2() 18_ iS3 6016 403 225] 325 redili na 12 t kmetijah še 326 konj. Prevladuje ljubiteljska reja. plemenska vrednost črede se izboljšuje. Kar precej konj redijo ljubiteljski rejci nekmetje. ki pa v popisu niso bili zajeti. Zmanjšuje se tudi število rejcev in glav prašičev, ki jih na 358 kmetijah redijo še 1.170 ali 3.-~ na kmetijo. Tudi ta reja je namenjena za samooskrbo na kmetijah. Nekaj rejcev se ukvarja z rejo plemenskih svinj in vzrejo pujskov za nadaljnjo rejo na kmetijah. Tudi preračun vse živine na kmetijah kaže povečanje. Tako je bila skupna obtež ba ob popisu kmetij leta 1978 12.199 GVŽ (glave velike živine) ali 0.83 GVŽ ha. ob lanskem popisu pa je bilo v reji na kmetijah skupno 12.744 GVŽ ali 0,91 GVŽ ha kmetijske površine. Podatki kažejo povečanje staleža za skoraj S %, ob zmanjševanju kmetijskih zemljišč v uporabi se povečuje obtežba na hektar, ki pa je še vedno ekološko sprejemljiva. Povečuje se delež dokupljene močne krme za živino. Opremljenost kmetij z mehanizacijo Kmetijstvo postaja kapitalsko vse bolj intenzivna panoga prav zaradi potrebne mehanizacije. Ob popisu kmetij so zbrani tudi podatki o mehanizaciji na kmetijah. Tabela 6: Opremljenost kmetij z mehanizacijo Mehanizacija (r< >renj a v as Poljane trakti irji v si registrirani * traktorski plugi traktorske brane trosilniki mineralnih gnoj. inisilniki hlev. gnoja cisterne za gnojevko traktorski sejalniki traktorski sadilniki ni« itorne kosilnice traktorske kosilnice traktorski zgrab. in i ibrač. .silokombajni priključni prikolice nakladalne druge prikolice sušilnice za seno hladilni bazeni za mleko balirke in ovijalke motorne žage traktorski \ itli cepilni stroji 920 32*5 343 230 ur 178 lis 17 24 50 1 V2 I.Sl ti 385 i08 L91 107 10 -02 290 242 Skorja I.oka 908 313 365 292 190 251 1 ti 73 10 1 108 241 51d 97 382 381 101 113 12 686 202 2(0 Železniki 490 2-l 140 8H 9 00 i2 18 367 a 3 152 0 203 289 77 24 i 522 252 183 Žiri 311 191 91 ^_ 31 51 27 5 9 1.87 73 185 3 137 105 59 19 3 242 91 02 Skupaj 2035 1100 93l> 003 337 5(0 331 95 155 1520 529 1337 147 1107 1183 431 203 35 2152 901 ^$*> Vir: SIKS. popis kmetijskih gospodarstev v letu 2000. "Podatki Ministrstva za notranje zadeve. Osnovni pogonski stroj na kmetijah je še vedno traktor. 1.583 kmetij ima v upora bi 2.635 traktorjev ali 1.66 traktorja na kmetijo. Število traktorjev se je v zadnjih 22 letih povečalo za 1.463. Povečuje se moč kupljenih traktorjev. Nad 80 KM ima le 251 LOŠKI KAZCiLElV -f« Nova pakirna linija za krompir ()() traktorjev. Če upoštevamo podatke Ministrstva za notranje zadeve o številu vseh registriranih traktorjev (zajeti so tudi traktorji v lasti nekmetov in podjetij), pa lahko ugotovimo, da je registriranih le -t2 % vseh traktorjev, vsi preostali traktorji so ome jeno uporabni v kmetijstvu in ne izpolnjujejo pogojev za varno uporabo. Poleg strojev, navedenih v tabeli 6, uporabljajo na kmetijah še -t samohodne kom bajne. 56 kombajnov za krompir. 90 tračnih žag. 372 krožnih žag in IS polnojar- menikov. V zadnjih letih se širi baliranje travne silaže, ki i<> omogočajo novi stroji balirke in ovijalke. S temi učinkovitimi stroji lastniki opravljajo storitve tudi drugim in na ta način zagotavljajo boljšo izrabo strojev. Na splošno lahko ugotovimo, da je strojev na kmetijah dovolj, so pa zastareli in premalo učinkoviti. Hitreje se bo morala širiti ponudba strojnih storitev s kmetijsko mehanizacijo, saj manjše kmetije ne bodo več zmogle kupiti dovolj zmogljivih lastnih strojev. Za manjše kmetije je plačilo stroj ne storitve cenejše, kot pa delo z lastnim strojem. Tržna pridelava Tabela 7: Odkup glavnih tržnih viškov na območju UE Škoffa Loka v letu 2000 Kmetijski pridelek KGZ škoija Loka \1 K( V/. s< >r.i /in VIK/K 1'rata Skupaj govedo (t) pleni. tel. (t) prašiči (t) mleko (000 I) krompir (t> koruza < i) pšenica (l) ječmen (t) slad. pesa 11 l 1433 20. t 2.3 10.500 1340 2l)S 624 -1 .1.4 820 374 336 195 1407 1_3I 20, i 2..^ 11124 2160 374 408,4 195 1407 Podatki kažejo ugodno tržnost pri glavnih kmetijskih pridelkih. Odkup klavnega goveda se v zadnjih letih povečuje. Tudi odkup mleka se povečuje. V letu 2000 se je odkup mleka povečal za S % in se bo po napovedih rejcev po enaki stopnji povečeval tudi v letošnjem letu. Mleko oddaja še 313 kme tij, od tega 287 iz KGZ Skofja Loka. Koncentracija odkupa mleka se nadaljuje. 252 LOŠKO KMKllJSnO PRED VSTOPOM V EVROPSKO I M/O Kakovost odkupljenega mleka se zaradi nagrajevanja kakovosti in izvedenih strokovnih ukrepov, ki jih izvajajo strokovnjaki zadrug, kmetijske svetovalne službe in veterinarske službe, stalno izboljšuje in je nad povprečjem države. Kar 98 % odkupljenega mleka ima manj kot 100.000 mikroorganizmov v mililitru. 00.S % odkupljenega mleka ima poti 400.000 somatskih celic. Odkupljeno mleko je vsebovalo 4.19 % mlečne maščobe in 3.33"" beljakovin. Na dan popisa so na kmetijah na območju UE namolzli 45.889 1 mleka, kar bi let no pomenilo 16.749.000 1 mleka. Od tega sta ga obe kmetijsko-gozdarski zadrugi v istem letu odkupili 11.12 1.000 I. Poleg tega po oceni pride iz kmetij na trg v obli ki izdelkov in z direktno prodajo še okoli 030.000 I mleka. Tako pride na trg 70 % namolžene količine mleka. Preostalo mleko porabijo na kmetijah za družinske potrebe in za vzrejo telet in prašičev. Zadrugi odkupita 90% tržnih viškov živine. Preostalo govedo odkupijo drugi kupci. Obe zadrugi odkupita le še slabo polovico tržnih viškov krompirja. Preostale viške krompirja prodajo pridelovalci direktnim potrošnikom in drugim trgovskim organi zacijam izven našega območja. Pričakujemo, da se bodo po ureditvi pakirnice krom pirja KGZ Škofja Loka na Trati možnosti za prodajo krompirja izboljšale. Gozdarstvo Po podatkih katastra je na območju UE 33-302 ha ali 03 % površine gozda. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije. Območna enota Kranj in Ljubljana iz de cembra 2000 pa je gozda Mi.2^2 ha ali "0,8 % od celotne površine 51.170 ha. Strokovno področje gozdarstva pokrivata dve območni enoti zavoda za gozdove Republike Slovenije. Območje občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka. Železniki in del občine Žiri pokriva območna enota Kranj, preostali del Občine Žiri pa Območna enota Ljubljana. Kar 03 % gozdov je v privatni lasti. Z gozdovi gospo dari skupno 7.250 lastnikov. Največji možni letni posek znaša 85.982 nv iglavcev in 60.320 ms listavcev. Če bi realizirali celoten možni posek, bi izkoristili 65 % prirastka. Po podatkih popisa kmetij kmetje posekajo 33.132 ur lesa iglavcev in 41.762 mr listavcev To pomeni, da kmetje pospravijo SS % od celotnega možnega letnega poseka listavcev in 49% iglavcev. Del preostalega poseka opravijo lastniki, ki niso kmetje, in družbeni sek tor, del možnega poseka pa ni realiziran. Lesna zaloga naših gozdov se povečuje. Dobro je poskrbljeno za vzdrževanje gozdnih cest. ni pa poskrbljeno za novo gradnje gozdnih cest. Občini Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka iz svojih sredste sofinancirata obnove in gradnje gozdnih vlak. v Dopolnilne dejavnosti Loški kmetje so že v preteklosti opravljali dopolnilne dejavnosti na kmetijah zaradi potreb po dodatnem dohodku. Zanimivo je, da so se že pred zemljiško odvezo na najboljših kmetijah ukvarjali z. vinsko trgovino (Visoški Kalani, Špan na Suhi), prevozništvom, na manjših kmetijah pa z oglarstvom, gozdarstvom in razni mi drugimi deli. Prizadevanja za uvajanje in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah niso nova. Ob koncu leta 2000 je bilo na Območni obrtni zbornici Škofja Loka registriranih 253 LOŠKI RAZCLEDl -iH 53 oseb. Pri tem prevladujejo storitve s kmetijsko mehanizacijo, predelava lesa in predelava osnovnih kmetijskih pridelkov. Poleg teh so kot samostojni podjetniki registrirani še t lastniki kmetij za spravilo lesa iz gozda, registrirane so 4 kmetije odprtih vrat in 13 kmetij, ki imajo kmečki turizem. Potrebi.' po dodatnem dohodku na kmetijah so velike. Poleg prezahtevnih predpisov in nesprejetih podzakonskih aktov, ki onemogočajo registracijo novih dejavnosti, predstavlja največjo oviro za hitrejše širjenje dopolnilnih dejavnosti pomanjkanje kapitala, znanja in poslovnih idej na kmetijah. Dohodkovni položaj kmetij V vsakodnevnih pogovorih s kmeti slišimo pritožbe o slabšanju ekonomskega položaja kmetij. Konkretnih študij, ki bi proučevale dohodkovni položaj kmetij, ni veliko. Nesporno dejstvo je. da so cene kmetijskih pridelkov v zadnjih treh letih padle v povprečju za IT " >. Del lega znižanja so nadomestile državni.' subvencije, ni pa nadomestila za večanje pridelovalnih stroškov. Torej so pritožbe o slabšanju eko nomskega položaja kmetov upravičene. To oceno potrjujejo podatki kmetij, ki so pod vodstvom kmetijske svetovalne službe vključene v vodenje knjigovodstva po FADN (Fann Accountancv Data Net- vvork). metodologiji EU. Iz loškega območja to knjigovodstvo vodi 15 kmetij. Vzorec ni reprezentativen, ker so vključene le nadpovprečno velike kmetije, ker majhne in neprofesionalne kmetije niso zainteresirane za vodenje knjigovodstva. Klub temu so podatki zanimivi in zaskrbljujoči. Povprečna gorenjska kmetija, ki vodi knjigovodstvo, obdeluje 13.65 ha kmetijskih zemljišč in 13,65 ha gozda ter redi 19.63 glav velike živine. Na kmetiji delajo 2.3 polnovredne delovne moči. Skupen letni dohodek take kmetije je znašal 4.361.000 SIT. K temu je dohodek od živinoreje prispeval 6" %, pre ostali del dohodka je izviral iz drugih dejavnosti (poljedelstvo, dodatne dejavnosti in gozdarstvo). Od celotnega dohodka gre kar 59 % za pokrivanje skupnih spre menljivih stroškov in skoraj četrtina za pokrivanje amortizacije, tako da za dohodek kmečke družine ostane le še 850.000 SIT ali 117.894 SIT na polnovredno delovno moč na kmetiji. To je zelo skromen osebni dohodek. Posebno zaskrbljujoča sta po datka, da se vrednost lastnega kapitala na kmetijah zmanjšuje in da so neto investi cije negativne. To pa pomeni, da na kmetijah ni tehnološkega razvoja in da nimajo možnosti za prestrukturiranje in koncentracijo pridelave. Na splošno rezultati knjigo vodstva na kmetijah kažejo na izjemno neugoden dohodkovni položaj. Kakšen je ta položaj šele na manjših kmetijah, ki ne vodijo knjigovodstva? Družbeno kmetijstvo Predstavitev kmetijstva na Loškem ne bi bila popolna brez predstavitve druž benega kmetijstva, ki ga predstavlja Mercator KŽK - Kmetijstvo Kranj d. o. o.. Obrat Trata, ki je v preteklosti obdeloval 210 ha kmetijskih zemljišč na Sorskem polju in v okolici Škofje Loke. Zaradi vračila zemljišč v denacionalizacijskih postopkih v letošnjem letu obdelujejo še 171 ha. na katerih imajo posajenih 22 ha krompirja, tO ha koruze za silažo. 20 ha sladkorne pese. Pospravili so 69 ha ozimne in jare pšenice in 20 ha ječmena. Navedene površine obdelata le dva redno zaposlena 254 LOŠKO K\ll llhl\ O PRED VSTOPOM V l:\TiOPSK0 I .V//0 delavca pod vodstvom strokovnih in drugih služb KXK in ob manjši pomoči uslug honorarnih sodčku cev in najetih strojnih uslug za kombajniranje žita in sladkorne pese. Računajo, da bodo po končani denacionalizaciji imeli \ obdelavi še L50 ha kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Živilsko- predelovalna industrija Kmetijstvo je neločljivo povezano z živilsko-predelovalno industrijo in trgovino. Na Loškem se s predelavo mleka in mesa ukvarjata mlekarna KGZ in klavnica. Mlekarna Kmetijsko gozdarske zadruge Skofja Loka ima že stoletno tradicijo. Njena zgodovina je opisana v zborniku Kmetijsko zadružništvo in mlekarstvo na Loškem, izdanim ob stoletnici ustanovitve Mlekarske zadruge Skofja Loka 1999- Sedaj ima registracijo obrtniške mlekarne z dovoljeno letno predelavo 1 milijona litrov mleka. Vse preostalo odkupljeno mleko obe kmetijsko gozdarski zadrugi pro data v predelavo drugim industrijskim mlekarnam. Mlekarno sproti obnavljajo in posodabljajo. Svojo perspektivo vidijo le v obrtniškem načinu predelave mleka. V mlekarni dela K) delavcev, glavni izdelki pa so: konzumno pasterizirano mleko, skuta in sadne skute, poltrdi siri (edamec, trapist. agata. freisingi), topljeni siri za rezanje in mazanje, kajmak, maskarpone ter sladka in kisla smetana. Klavnico v Skorji Loki je zgradila Ob čina Skofja Loka v letu 1905 in takrat pri dobila uporabno dovoljenje. Leta 1992 so klavnico tehnološko in ekološko sani rali, tako da je v tehnološkem in eko loškem pogledu ena boljših klavnic v Sloveniji. Registrirana je za klanje go ved, prašičev, konj. telet in drobnice. Registracija velja tudi za klanje za izvoz razen za države EU, ZDA in Avstralijo. Ho danes pa niso uspeli pridobiti izvozne registracije brez omejitev, ki bi veljala za vse države. Do nedavnega so v klavnici klali govedo loškega območja in iz Gorenjske ter prašiče iz. lastnih farm v Kočevju in Krškem. Trenutno pa v lo ški klavnici opravljajo le še uslužnostno klanje za zasebne mesarje in zasilne za- kole. Sedanji lastnik klavnice Mesnine dežele Kranjske zaradi navedenih težav za nadaljnje poslovanje klavnice ne kaže velikega zanimanja. Zaradi neurejenega pravnega statusa za svoje potrebe upo rablja klavnico in predelavo v Ljubljani. ' ' ' ' llllt.lt /l l '_//.*ry<* j/I 111IL l I /11 ki ima pridobljeno izvozno registracijo način, lastnik pa mora imeti ujeti potni list Telica je označena mi evropsko primerljiv 255 LOŠKI RAZGLEDI 4H za vse države brez omejitev, ki jo daje tako imenovani ovalni žig, ki cua loška klavni ca nima. Zato so klavnico že ponudili v odkup gorenjskim zadrugam, ki pa se zara di neurejenega statusa klavnice ne ogrevajo za nakup. Se naprej pa vodijo postop ke in dogovore z Občino škotja loka za spremembo družbenega plana občine. Sprememba lastništva klavnice je zelo verjetna. Vse to pa kaže na njeno negotovo prihodnost. Njeno usodo imajo v rokah lastniki in potencialni kupci ter Občina Škotja Loka. ki bi morala spremeniti družbeni plan in zazidalni načrt tako, tla bi vsaj za določen čas omogočil zakonito delovanje na obstoječi lokaciji in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za poslovanje. Rejci živine se zavedajo pomena klavnice v Škof ji Loki za nadaljnje ohranjanje reje goveda. Loška klavnica ima svoje mesto tudi v strategiji razvoja živilske industrije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Državne in občinske subvencije Kmetijska politika in pomoč države se spreminjata. Postopki uveljavljanja sub vencij postajajo vse bolj zahtevni, ker zahtevajo vse podatke o vsakem vlagatelju, podatke o kmetiji, vse katastrske podatke za vse parcele v obdelavi, podatke o last nikih zemljišč in podatke za vsak namen posebej. Kljub zahtevnim postopkom je letos vložilo na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja vloge za subvencije 1,561 kmetij ali skoraj vse popisane kmetije. Z uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 in na njeni osnovi sprejeti tržni red so za letošnje leto določeni naslednji zneski subvencij, ki jih je mogoče uveljavljati na našem območju: krušna žita: 54.000 in druga žita 30.000 SIT ha. Krave dojilje, kobile za vzrejo žrebet in biki za zakol po 25.000 na glavo, za koze in ovce za meso po 2.~20 SIT na glavo. Iz postavke EKO 1 je določeno plačilo na ha obdelane kmetijske površine v hribovitem območju 11.000. v gorsko višinskem območju pa Ki.000 SIT ha. Iz slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP) pa je predvideno plačilo za sonaravno rejo živine 9.000 SIT ha in za travniške sadovnjake po 27.000 SIT ha. Podatkov o uve ljavljenih subvencijah po namenih in občinah nam od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ni uspelo pridobiti. Za lažjo predstavo dajem oceno, da povpreč na kmetija dobi od 100.000 do ISO.000 SIT subvencij letno. Kmetijstvo pomagajo ohranjati in pospeševati s svojimi sredstvi tudi občine. Po državnih usmeritvah občine ne smejo več intervenirati z ukrepi, ki bi vplivali na cene kmetijskih pridelkov ali repromaterialov. temveč lahko izvajajo le ukrepe, ki imajo za cilj spodbujanje razvoja. Občine so v proračunih za leto 2000 za intervencije v kmetijstvu predvidele naslednja sredstva (skupaj z namenskimi sredstvi za urejanje kmetijskih zemljišč): Občina Gorenja vas-Poljane 12.726.000 SIT. Občina Škofja Loka 17.520.000 SIT. Občina Železniki 8.^85.000 in Občina Žiri 9-540.000 SIT. Dejanska realizacija je bi la v večini občin nižja od plana. Glavni nameni občinskih intervencij so med obči nami usklajeni in so bili naslednji: sofinanciranje strokovnega izobraževanja, sofi nanciranje analiz, krme in tal, sofinanciranje nekaterih preventivnih programov, spodbujanje uvajanja paše in obnove travnikov, sofinanciranje nekaterih investicij na kmetijah in izboljševanja kmetijskih zemljišč. 256 LOŠKO KMEnjST\0 PRIil) VSTOPOM VE\~ROPSKO I MJO Službe v kmetijstvu Pregled kmetijstva ne bi bi] popoln brez prikaza nekaterih služb, ki pokrivajo področje kmetijstva. V letu iooo je bila na podlagi Zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (Ur. list RS štev. 44 99) konstituirana Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Izvoljeno je bilo vodstvo zbornice, imenovani so bili vsi strokovni odbori. Izvoljen je bil tudi svet Območne enote zbornice Kranj, ki ga vodi predsednik Marjan Roblek. Za Območje UE Škofja Loka pa je izvoljen odbor KGZ OE Kranj izpostava Škofja Loka. ki ga vodi Milan Ceferin. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je za območje Gorenjske ustanovila Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj, ki je začel delovali 1. julija 2001. Novi zavod bo v okviru javne službe opravljal naslednje glavne dejavnosti: - selekcijo, reprodukcijo, kontrolo proizvodnosti in rodovništvo v živinoreji. - označevanje in registracijo domačih živali. - svetovanje, izobraževanje in usposabljanje kmetov, lastnikov in zakupnikov zemljišč in gozdov ter prenos znanja na tehnološkem, gospodarskem in okolje- v arstv enem področju, - svetovanje in pomoč pri gospodarjenju z gozdovi. -svetovanje in pomoč pri načrtovanju, organiziranju in izvajanju dopolnilnih de javnosti na kmetijah. - pravno pomoč članom kmetijsko-gozdarske zbornice pri urejanju prav nih zadev s področja kmetijstva in gozdarstva. - načrtovanje in izvajanje programov celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi in na drugih področjih pomembnih za razvoj kmetijstva in živilstva. Kmetijsko-gozdarski zavod prevzema dejavnosti, pooblastila in premoženje Živinorejsko- veterinarskega zavoda Gorenjske, znotraj katerega je v časti ukinitve delovala selekcijska služba. Od Kmetijskega zavoda Ljubljana pa je novi Kmetijsko- gozdarski zavod Kranj prevzel Oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj. V kmetijski svetovalni službi dela za območje Gorenjske 21 delavcev, od tega na enoti v škofji Loki 3. V selekcijski službi pa samo za območje UE Skotja Loka delajo štirje molzni kontrolorji. Po Zakonu o gozdovih (Ur. list RS štev: 30 93) opravlja javno gozdarsko službo v vseli gozdovih Zavod za gozdove Slovenije. V 36. členu citiranega zakona so navedene tudi naloge, ki jih opravlja javna gozdarska služba. Območje UE Škofja Loka pokrivala območna enota Kranj s krajevnimi enotami Škofja Loka, Poljane in Železniki in Območna enota Ljubljana s krajevno enoto Žili. Na krajevnih enotah je zaposlenih 19 delavcev (od tega 14 revirnih gozdarjev). Tem je treba prišteti še del strokovnih delavcev, ki za to območje izdelujejo gozdnogospodarske, lovskogo- jitvene načrte in druge predpisane strokovne podlage. Po zakonu o kmetijsko-goz darski zbornici naj bi del strokovnjakov. ki opravlja gozdarsko svetovanje, prešlo iz zavoda za gozdove na novoustanovljene kmetijsko-gozdarske zavode. Upravna enota Škofja Loka ima oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in regionalni razvoj, na katerem dela pet delavcev, ki rešujejo predvsem upravne zadeve s kmetij skega področja. Poleg delavcev znotraj tega oddelka delata še dva delavca, ki rešu jeta denacionalizacijske zahtevke. 257 LOŠKI RAZCU-D/ M Poleg naštetih služb so s kmetijstvom tesno povezane št- številne druge službe (terenska veterinarska služba, veterinarji Veterinarskega zavoda Slovenije in Veteri narske uprave RS ter inšpekcijske službe). Zaključek Prikazani podatki o stanju kmetijstva po občinah na območju IV. Skorja Loka kaže jo ugodno sliko. Še vedno je kljub opuščanju in zaraščanju slabših kmetijskih zemljišč obdelana in vzdrževana \ kmetijski funkciji večina primernih kmetijskih površin. Izpad pridelave na opuščenih površinah se nadomešča z večjo intenzivnostjo na pre ostalih zemljiščih. Stalež živine je stabilen in se celo malenkostno povečuje. Izredno hitro pa se zmanjšuje število kmetij, ki redijo govejo živino. Zmanjševanje števila kmetij je sicer nujno za povečevanje obsega kmetij, vendar bo to onemogočalo iz vajanje večnamenske funkcije kmetijstva, ki jo izvajajo predvsem manjše kmetije. Večje kmetije namreč ne bodo zmogle obdelovati razdrobljenih in strmih zemljišč. \ hribovskem svetu je za ohranjanje poseljenosti in vzdrževanja krajine pomembna prav vsaka kmetija. Uspešno poslujeta tudi obe kmetijsko-gozdarski zadrugi. Zaupanje članov v zadruge se povečuje, kar potrjuje večanje obsega poslovanja z zadrugami. KGZ Škofja Loka v letošnjem letu gradi na Trati nov trgovski center in nove upravne prostore, za lažjo prodajo krompirja pa so nabavili (ob sodelovanju pridelovalcev krompirja in Občine Škofja Loka) pakirnico krompirja. Dobro delujejo strokovne službe v kmetijstvu. Obseg teh služb se bo moral pri lagajati številu kmetij in novim nalogam. Največjo skrb predstavlja zmanjševanje do hodka na kmetijah, pomanjkanje kapitala za zahtevno prestrukturiranje, pomanjka nje strokovnega znanja in izobrazbe gospodarjev. Neugodna je tudi starostna sestava lastnikov in obdelovalcev kmetij. Vse preveč dela in vpliva na gospodarjenje na kmetijah imajo upokojenci. To je slaba popotnica za pot v ELT. Kmetijstvo se na vstop v EU že dalj časa pripravlja. Opisani procesi so vidni in se odvijajo ne glede na to. ali bo Slovenija sprejeta v EU ali ne. Procesi prilagajanja na ravninskem območju potekajo hitreje kot v hribovitih območjih. Obstoj in razvoj našega kmetijstva ni odvisen od vstopa v EU, bolj je odvisen ocl popolne izvedbe reforme kmetijske politike. Ta reforma pa se izvaja prepočasi. Nujno je nadaljevati izboljševanje posestne strukture in večanje profesionalizacije kmetij. Nadaljevanje prilagajanja naše zakonodaje normam EU bo povzročilo nadaljnje širjenje birokracije, ki že sedaj povzroča kmetom obilo preglavic. Tudi prezahtevna birokracija, ki povečuje stroške pridelave, v nekaterih primerih pospe šuje odločitev o prenehanju kmetovanja na manjših kmetijah. Uporabljeni viri in literanira Stanje in možnosti razvoja kmetijstva r občini Škojja Laka. KZ.S Škofja Loka 1979 Statistični urad RS, popis kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000, predhodni podatki in podatki: intemeta. Program razvoja podeželja za območje občin Škojja Laka. Gorenja vas-Poijane, Železniki in Žiri. Razvojna agencija Sora d.<>.<>., marec 2001. Kmetijska zadružništvu in mlekarstvo na Loškem, KGZ Škofja Loka 1999. Mag Ne\ a Pajntar: Spremljanje dohodkovnega položaja kmetij v Sloveniji [>o metodologiji FADX Ljubljana 199" Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske- politike /a leto 2001. I r. list RS št 3 i 01. Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. ČŽP Kmečki glas. Ljubljana 199". 258