TABORNISKE NOVICE
Rožič: Podpreti kakovostno delo
Pred novim letom je predsednik mestne skupščine Ljubljana dr. Marjan Rožič sprejel predstavnike ljubljanskih tabornikov. Zanimi-vega daljšega pogovora sta se udeležila tudi predsednica mestne konference SZDL in pred-sednik mestne konference ZSMS Ljubljana. Poleg predstavnikov ljubljanskih občinskih zvez tabornikov je v pogovoru sodeloval tudi predsednik Zveze tabornikov Slovenije Ljubo JasniČ.
Taborniki so seznanili predstavnike mesta s svojim delom, uspehom in tudi težavami. Niso zadovoljni s sistemom financiranja po obči-nah, ki se precej razlikuje. Odnos do otrok je pri vrednotenju dela preveč različen, kar pride še posebej do izraza pri zimovanjih in letovanjih, ko ne veljajo za vse enaki pogoji (regresi glede na osebne dohodke staršev). Po-samezne samoupravne skupnosti po občinah so se zaprle in financirajo le »zgodovinsko usidrane« organizacije, za nove pa ni prosto-ra, in to ne glede na ponujene delovne pro-grame. Zato je nesmiselno sestavljati delovne programe, ker menjava dela ostaja le prazna fraza na papirju. Edino Zveze telesno kul-turnih organizacij v občinah imajo vsč po-sluha tudi za nove organizacije in za hetero-gene dejavnosti.
Tovariš Rožič je izrekel posebno priznanje tabornikom, saj gojijo kvalitetne dejavnosti, ki so pomembne za širšo družbo, otroci se v taborniških vrstah oblikujejo v ustvarjalnem odnosu, njihova dejavnost pa ni skomerciali-zirana. Sitem dela zagotavlja enakopravno so-delovanje, sistem dela razvija odnos do dela, članom organizacije pa organizirano omogoča spoznavanje Jugoslavije, razvija in krepi bo-gastvo in enotnost naših narodov in narod-nosti. Zato sodi taborniška organizacija med tiste, ki jih velja vsestransko podpreti. Efekti dela so pomembni in se z njimi ne more po-hvaliti vsako društvo.
Predvidoma marca 1982 bo volilno pro-gramska konferenca mestne zveze tabornikov in do tedaj bodo taborniki korigirali svoja pravila in se dogovorili z mladinsko organi-zacijo in tudi z ostalimi za konkretne oblike sodelovanja, skupno pobudo za regrese za mladinska potovanja, ki jih sedaj le Slovenija nima, prav tako bodo poiskali rešitve za pro-storske težave tabornikov v Šiški in omogo-čili čimvečjemu številu otrok in mladine le-tovanje po taborniških cenah. Te pa so ved-no konkurenčne ostalim. Prav tako bodo mo-rala sredstva javnega obveščanja več prostora in časa nameniti delu taborniških enot v me-stu, saj se tu na tedenskih akcijah sestaja po 600 enot s prek 8.000 člani. Od tega je več kot polovica aktivnosti v občini Ljubljana-Siška, ki prednjači po taborniški aktivnosti, pestrosti in tudi kvaliteti.
T. Simončič
NOVOLETNE PROSLAVE
Tudi prehod iz starega v novo leto pred-vsem najmlajši taborniki komaj čakajo; po-leg domačih praznovanj se jim vsako leto obe-tajo praznovanja tudi pri tabornikih. Med naj-večja taka praznovanja velja gotovo uvrstiti družabno srečanje vseh Rožnikovcev na dra-veljski osnovni šoli. Otroci sami so pripravili zanimiv program, veliko šaljivih tekmovanj, srečolov, taborniški ples in seveda čajanko s piškoti. Za slednje so po stari navadi sami zbrali sredstva: prinesli so piškote od doma ali pa so zbrali denar za piškote in sladkor. Ob tej priložnosti so se marsikaj pogovorili. Tare jih problem prostorov, saj so šesto leto brez prostorov in jih v letu 1982 resno priča-kujejo, da jih bodo uredili po lastni zamisli. Najuspešnejšim posameznikom in vodom pa so ob tej priložnosti izročili priznanja.
ST
SREČANJE KLUBOVCEV V VODSCAH
Sredi decembra se je prek 200 šišenskih taborniških funkcionarjev (vodnikov, pred-sednikov klubov, načelnikov čet in družin ter odredov) srečalo na prvem seminarju v ta-kem obsegu.
yodiški taborniki so pripravili simpatičen družabni program in pogostili goste z dobro-tami, ki so jih starejše tabornice same pri-pravile. Pa tudi mamice so sodelovale pri pecivu.
Starejši taborniki so se dogovorili o skup-nih akcijah, o tesnejšem medsebojnem sode-lovanju, ki mora priti do veljave v večji meri kot doslej. Prav v težkih stabilizacijskih časih bodo še kako pomembna sodelovanja, medse-bojna pomoč pri izmenjavi opreme, prostorov, pa tudi skupno delo pri vzgajanju vodnikov in specializiranih taborniških delavcev za de-javnosti v krajevnih skupnostih in v šolah.
Dogovorili so se za skupne akcije, pred-vsem za letna taborjenja, zimovanja in poto-vanja. Precej pozornosti so posvetili oblikam dela, ki bi pripomogle k bolj zavzetemu delu z vodniki in ostalimi člani organizacije, eta-rimi od 14 do 18 let. Za to starostno skupino mladih je premalo akcij, ki bi jih pritegnile, zato se dolgočasijo. Podobno velja v večini mladinsko vzgojnih organizacij; strokovno de-lo ne zadošča. Zato so se odločili izdelati po-seben delovni program za to starostno sku-pino mladih in program posredovati še osta-lim enotam v Sloveniji in Jugoslaviji.
ST