MARIBOR 1r>. M A) A 1965 ST t VILKA 17 IH. LETNIK
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV
»KATEDRO« mariborskih Študentov inlija Zve*a itudeaov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov 9 Urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Feri Horvat 9 Katedra izhaja vsako drugo sredo 9 Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva ulica 30, telefon 35-90 9 Tekoči račun t 604-13-800-70 (za Katedro) • Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« 9 Cena 30 din.
I. IZDAJA
ZABELEŽENO NA 11. REPUBLIŠKI KONFERENCI ZSJ
mejno iormimnic študentov
ladega Izobraženca taejno oolikuje cel kompleks najrazličnejših družbenih tn Idejnih procesov, ki se odigravajo v naši družbi in izven nje. Prav zaradi raznolikosti vplivov, ki idejno usmerjajo študenta, je potrebno, da se Zveza študentov zavzema za tak organizirani idejni vpliv, ki ga bo usmerjal v smeri našega razvoja in ga odvračal od reakcionarnega in destruktivnega. Glede na to, da ima prav sola, ki študenta strokovno usposablja, najpomembnejšo vlogo pri njego-bem idejnem oblikovanju, si mora Zveza študentov skupno z vodstvi šol in fakultet prizadevati, da študijski proces študenta ne bo oblikoval le strokovno, temveč da mu bo dal široko druibeno-politično znanje, ki mu bo potrebno za aktivno vključevanje v družbeno delo. Posebno je treba ■'azvijati sistem upravljanja na višjih šolah in fakultetah, ker je to najboljši način graditve socialistične zavesti študentov. Kot zelo pomembno je bilo omenjeno stalno povezovanje s prakso, tako da se študentje že med časom študija čim bolje seznanijo s problematiko, ki se bodo z njo ukvarjali. Pri tem pa se seveda ne sme zanemarjati še posebnega delovanja zavestnih sil, ki na osnovi temeljitih analiz stalno organizirajo razne oblike idejno vzgojnega delovanja.
V razpravi o kulturnem oblikovanju študentov je konferenca ugotovila, da je vloga visokega šolstva kakor tudi zveze študentov premajhna. Naša dejavnost je omejena zgolj na amatersko reproduktivno aktivnost in še ta je skromna. Zaskrbljujoče je tudi zelo slabo sodelovanje študentov v slovenskem revijalnem tisku (Problemi in Perspektive), kjer bi morala Prihajati do izraza usmerjenost in razgledanost mladih izobražencev.
vloga Študentskega tiska
Tisk zelo vpliva na oblikovanje zavesti človeka. Konferenca je ugod-ho ocenita kvalitetno rast slovenskih študentskih listov Tribune in Katedre. Poudarili so pa, da mora študentski tisk še bolj obravnavati živije-
JANEZ NOVSAK: OPOLDANSKI INTERMEZZO
nje študentov in e javno polemiko prispevati k odpravi raznih nepravilnosti. V večji meri kot doslej je treba objavljati prispevke vidnejših javnih delavcev o aktualnih družbenih problemih. Večjo pozornost bo treba posvečati sistematični vzgoji mladega novinarskega kadra.
SODELOVANJE S TUJIMI ŠTUDENTI tl, republiška konferenca je obravnavala tudi mednarodno aktivnost slovenskih študentov. Kot najuspešnejše so ocenili neposredno sodelovanje z univerzami v tujini, zakaj razprave o splošnih mednarodnih problemih so vedno bol) problematične. Mnogo uspešnejše so konkretne razprave o materialnih, študijskih in drugih vprašanjih.
99 nadaljevanje na 2. strani
PREDVOLILNA AKTIVNOST MARIBORSKIH ŠTUDENTOV
Nflfe tisoč prvlt voli
Predvolilno razdobje, v katerem so študentje obiskovali zbore voltlcev na teren, je končano. Po zaključenih razgovorih bo velika vseštudent-ska predvolilna manifestacija na Trgu svobode 15. maja.
Organizacija in struktura naše družbe zahteva, da je potrebno izvoliti v predstavniška telesa čim več neposrednih proizvajalcev: to je eno od osnovnih načel v naši socialistični družbeni graditvi. Značaj naših predstavniških teles od občine do federacije, njihova vloga in naloge, ki jih imajo v našem sistemu družbenega samoupravljanja in političnega življenja, izhajajo iz tega stališča. V novi Ustavi je poudarjeno, da vse oblike upravljanja, vštevši politično oblast, ustvarjata delavski razred in delovno ljudstvo. Za organiziranje družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev in vv predstavniških telesih vseh družbeno-političnih skupnosti, naj se izpolnijo te bistvene naloge družbe. Naša praksa in dosedanje izkušnje le-to potrjujejo in navajajo na misel, da bo sodelovanje ljudi, ki so v
99 nadaljevanje na 2. strani
Delegati na II. republiški konferenci ZSJ v Ljubljani budno spremljajo referat Janeza
Kocjančiča.
Idejno formiranje študentov
a# nadaljevanje s X. strani	<
Pomembna oblika sodelovanja so kontaktne štipendije. Bolj bo treba razvijati strokovne ekskurzije, kajti vse to prispeva ne le k strokovnemu izpopolnjevanju temveč tudi k medsebojnemu sodelovanju in razumevanju. Najpomembnejše za stik s tujino so počitniške prakse. Toda samo dobro organizirane študijske prakse, ne pa tako imenovane »divje* prakse, ko naši študentje prodajajo v tujini svojo delovno silo.
Konferenca je razpravljala tudi o problemih študija azijskih in afriških študentov v Ljubljani. Tem študentom je treba nuditi več praktične pomoči in jih vključevati v aktivne študentske organizacije in organe upravljanja na fakultetah. Predlagali so, naj bi slabim študentom Štipendije ukinili in jih podelili tistim, ki to voljni študirati prt nas. Obogatiti bo treba pouk slovenskega jezika, ki naj bi vseboval osnovne značilnosti naše družbe.
Težišče dela konference je temeljilo na diskusijah, ki so sledile referatu Janeza Kocjančiča, predsednika OV ZSJ ljubljanske univerze in dvema koreferatoma o idejni vzgoji in mednarodnem sodelovanju.
Njih tisoč prvič voli
— nadaljevanje a 1. strani
neposrednem delovnem procesu, v predstavniških telesih, prineslo nekaj novega, dinamičnega in konstruktivnega v delo teh teles.
Mi mladi bomo opravičili zaupanje družbe in dokazali, da ni bila mladina samo v času narodnoosvobodilne vojne in pred njo, temveč tudi
po njej, v obdobju obnove in nadaljnjega razvoja socialistične graditve, udarna in- revolucionarna sila,'pravi graditelj svoje jugoslovanske socialistične skupnosti. Na svetlih svobodoljubnih tradicijah jugoslovanskega patriotizma, na primerih solidarnosti in sodelovanja z vsemi naprednimi in revolucionarnimi gibanji mladih ljudi drugih dežel, se vzgajamo in oblikujemo, na njih si pridobivamo izkušnje in sposobnosti za izpolnjevanje nalog, katere nam družba zaupa. Značilnost nas mladih, ki veje iz
najširših političnih in družbenih dejavnosti, preko cestnih gradbišč, siste- , ma šolanja, izza tovarniških strojev, ladjedelniških kladiv in rudarskega' svedra, izhaja tudi merilo po katerem bo družba izbirala mlade za odgovorne funkcije.
Redni študentje mariborskih visokošolskih zavodov so se vključili v predvolilne razgovore po šolah, s kandidati za republiške in zvezne zbore. Prisostvovali smo razgovoru študentov Pedagoške akademije s kandidatom za republiški kulturno-prosvetni zbor tov. dr. Danilom Požarjem, ki se je vršil 6. maja v prostorih PA. Študentje, bodoči prosvetni delavci so razpravljali največ o samoupravljanju v šolah, o kreditiranju, šolski reformi in učnih uspehih. Skupno s kandidatom so razglabljali o nekaterih negativnih pojavih v šolstvu, v razgovoru so naglasili, da so nenehni razgovori o delitvi dohodkov prosvetnih delavcev pogosto odrinili aktualnejša vprašanja o problemih kreditiranja in učnih uspehih. Vse pogosteje se pojavljajo slabi učni usipehi, ki naj imaj6"svoj vzrok v slabih učnih in vzgojnih kadrih. Vendar ta posplošena kritika ni upravičena in ne zadene v bistvo tehtnejših vzrokov. V povojnem obdobju se je naloga šolstva razširila, povečala, saj združuje danes šola tudi izvenšolsko dejavnost kot na primer filmsko, tehnično in drugo vzgojno delo. Skratka, družba postavlja pred učitelja vse širše zahteve, ki jih z izobrazbo, ki jo prejme na šoli ne zmore. Tudi nove reforme in odnosi po teh reformah so velik čdnitelj učnih uspehov, kajti navzlic reformam imamo po nekaterih šolah še vedno stare, birokratične prijeme, ki se ne morejo prilagoditi našemu otroku in odnosom v družini. V povojnem času je klasična oblika družine počasi razpadla, povsem novega tipa družine še ni, in odnosi v družini marsikje vplivajo na učne uspehe.
Na Višji agronomski šoli je kandidat tovariš Zmahar inž. Ciril govoril o problemih kmetijstva in kmetijskih kadrov. Študentje agronomi so razpravljali o socialnih problemih starejših kmetov, ki nimajo komu zapustiti posestev, sami pa ne morejo obdelovati, o povečanju in načinu povečanja površin socialističnega sektorja, o bodoči investicijski politiki in nameščanju kmetijskh kadrov.
Janez Sevef
24. MAJ — 26. MAJ 16. JUNIJ - 24. MAJ - 26
dne_ 3_ 6_ -	3_	6_
—i
//y\\ / /! \ \
ObčinSka Okčajna ^	+-^—
skujuana skupščina^РеруМјЦа skupščina
8£PU»-	GOSPO-	mf	SOCUL	0S6AU
LlUl	DAHMI	P80SV	ZMAl	POtIT
ZBOR	im	ZBOB	ZBOB	ZBOB
vezna
№3 Ml '2 13*18	GOSPO- DABSKI ZBOB	KULT PROSV 1Ш	SOCIAL ZDBAV Z BOS	0S6AM POLU z bos
volivci
ŠTUDENTJE
delovni ljudje
Risba pojasnjuje volitve v vbit predstavniška telesa. Spodnje puščice označujejo ncp0' srednc volitve volivcev o/.ironm delovnih ljudi, zgornje puščice pa delegacije ozirom* posredne volitve. Pri posameznih puščicah navedeni datuin označuje termin, ko se na sedanjih volitvah vršilo glasovanje za volitve, ki jih označuje puščica.
Piva seja svetov
letnika VEKŠ
Konec aprila ata se sestala na svojo prvo sejo oba aveta letnika Višje ekono sko-komercialne Sole. Po poslovniku sestavljajo ta organ vsi profesorji iole, ki predavajo v letniku, en reden štud ent iz vsakega oddelka in dva izredna študenta is vsake ga letnika. Dnevni red prve seje Je bil enak za oba sveta, zato sta se sestala skupaj.
Najprej sta se sveta letnika konstituirala. V prvem letniku so izvolili za predsednico prof. T. Jurejevčičevo, za tajnika pa študenta M. Pavlico; predsednik sveta II. letnika pa je postal prof. C. Miki, tajnik pa študent M. Stare. Oba sveta bosta v sedanji sestavi delala do jeseni, ko začne novo študijsko leto.
Dalje sta sveta letnika razpravljala o statutu šole oz. o njegovih določbah, ki bi jih bilo treba spremeniti. Pri tem sta se odločila, da bi o določbah glede učnega načrta razpravljala drugič, na posebni seji, posvečeni samo tej temi. Razprava je bila zelo živahna. Najpomembnejša sta sklepa, da naj bi predpisali tudi
za četrti semester pogoje glede števila opravljenih izpitov, in da je treba z vsemi sredstvi ukrepati za čim naj večji obisk predavanj. Ob sestavljanju statuta šole so si namreč študentje izborili pravico do raznih mesečnih Izpitnih rokov, sedaj pa se študentje izgovarjajo prav na te roke, da izostajajo od predavanj. Seveda ne bi bilo smiselno, če bi sedaj ukinili te izpitne roke, samo da bi dosegli boljši obisk predavanj. Verjetno bo bolj ustrezalo uvesti evidenco o prisotnosti na predavanjih in revidirati določilo, da se semester testira, tudi če študentu manjkata dva frekvenčna podpisa.
Razen tega sta sveta letnika razpravljala tudi o študij-
ski praksi. Osnovo za razpravo so sestavljala zapažanja študijsko organizacijske komisije uprave šole. Ta je ugotovila, da Je ‘šoli uspelo pionirsko delo, saj je prav nepričakovano dosegla dobro sodelovanje podjetij v veliki večini primerov. Seveda so ostale še določene pomanjkljivosti, zlasti glede samodiscipline študentov na praksi in pri sestavljanju poročil. Vsi študentje, ki niso oddali poročil s prakse ali pa so bila njihova poročila ocenjena negativno, morajo v poletnem času ponovno na prakso. Pozitivna ocena poročila s prakse je namreč pogoj za vpis v 3. semester. Najboljša poročila pa bodo nagrajena. Za prihodnje leto so sklenili,' da
bi bilo potrebno hitreje in bolje informirati kadrovske službe podjetij, kamor gred®| študentje na prakso, o nam®', nu In smislu študijske prakse i Dopolniti bo morda treba izvodila za sestavo poročil s prakse. . Razen tega bo zel® primerno nadaljevati s praks® obiskovanj podjetij med tekom študijske prakse.
Na koncu sta sveta letnik® razpravljala še o pogojih l> prehod na II. stopnjo študij®’ o Našem gospodarstvu, v k®' terem Sola objavlja vse svoi® Informacije In tudi nekaj obvezne izpitne snovi, ter o bodočnosti oddelka za transp®ft in zavarovanje, na kater*1” Je trenutno vpis Izredno sl®b fliZ
Diplome in diplomanti mariborskih višjih šnl
VAS
Na vprašanje, ali so diplome na VAS za drugo stopnjo obvezne, mi je sekretar šole tov. Košenina odgovoril, da na VAS diplom, kot posebnega dela ne poznajo, pač pa pridobi študent diplomo šole z zadnjimi in skupnim izpitom iz glavne stroke. Izpiti iz glavne stroke so iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Pač pa uprava VAS razmišlja o predlogu, da bi že uvedli diplome kot posebno delo naslednje leto. Zamisel je še v povojih, končno odločitev pa pričakujejo v kratkem.
Za vpis na drugo stopnjo veljajo za študente VAS v Mariboru isti pogoji, kot za ljubljanske študente fakultete. Kljub temu, da je program mariborske VAS vsklajen s programom ljubljanske fakultete za agronomijo za prvo stopnjo, označujejo študij na VAS nekatere specifičnosti: večji poudarek na tehničnih predmetih. • To pa zaradi tega, ker obiskuje VAS mnogo slušateljev, ki so vezani
na svoja delovna mesta in ki bodo šli po zaključnem izpitu ali pa po diplomi (če jo bodo uvedli) nazaj v službe. Zato nudi VAS svojim Slušateljem več, kakor pa lahko nudi prva stopnja ljubljanske Biološke fakultete. Diplomant stopi v službo z več prakse in je pri opravljanju svojega dela mnogo bolj življenjski. Večina diplomantov gre takoj v službe, kar je razvidno že iz tega, da je samo osem študentov od 72 nadaljevalo študij v Ljubljani. Ko sem povprašal po težavah diplomantov, sem dobil odgovor: »Kakšnih posebnih težav ni, samo čas jim dela preglavice.« Toda — čas ni glavna težava samo na VAS, ampak na vseh mariborskih višjih šolah. Kljub vsem časovnim težavam slušatelji dokaj hitro pristopajo k zaključnim izpitom.
vss
Na vprašanje, koliko časa potrebujejo študentje dokler ne »pririnejo« do šestega semestra, sem dobil odgovor: »Kolikor študentom uspe brez posebnih .poškodb’ priti do šestega semestra, nimajo na razpolago preveč časa. Sest mesecev po končanem šestem semestru imajo slušatelji še status študenta. Po preteku šestega meseca status študenta izgubijo. Sest mesecev mora torej zadostovati, da lahko študent opravi zadnje izpite in si pridobi diplomo šole, seveda pod pogojem, da v šestem semestru ni preveč ,plaval’, da mu do diplome ne manjka pryič izpitov.«
VEKS
Najprej sem obiskal VSS v Sodni ulici in prosil tajnika za nekoliko podatkov. Zvedel sem sledeče:
Višjo stomatološko šolo obiskuje 168 rednih in 30 izrednih slušateljev. Od 168 rednih jih je 67 v I., 55 v II. in 46 v III. letniku. Od 30 izrednih pa jih je 22 v I., 1 v II. in 7 v III. lgt-niku.
Prav tako kot VPS in VAS tudi VSS diplome kot posebnega samostojnega dela nima, študentje pridobijo diplomo šole z zadnjim izpitom.
Iz podatkov je razvidno, da je VEKS najbolj obiskana višja šola v Mariboru. V letu 1959—1960 je imela 123 rednih in 685 izrednih slušateljev, v letu 1960—1961 175 rednih in 508 izrednih slušateljev, v letu 1961— 1962 164 rednih in 369 izrednih slušateljev, v letu 1962—1963 pa 200 rednih in 349 izrednih slušateljev.
Diplome so za nadaljevanje študija na drugi stopnji obvezne, prav tako pa so diplome obvezne tudi za študente prve stopnje ekonomske fakultete v Ljubljani. Poleg tega morajo študentje opraviti še dva diferencialna izpita. VEKS ima pet oddelkov, in če hoče kdo v nadaljevanju študija spremeniti smer, mora opraviti diferencialni izpit oziroma
več, če je to potrebno. Do sedaj je na VEKS diplomiralo 179 rednih in izrednih slušateljev iz petih oddelkov. Od teh jih je okoli 10 nadaljevalo študij v Ljubljani. Za letošnje leto pa je uprava šole razpisala 400 tem iz različnih področij, vendar pa študentje še niso prijavili diplomskih nalog, ker so razprave o diplomah še v teku. Študentje pristopajo k diplomskim nalogam sorazmerno hitro, kar je razvidno že iz visokega števila slušateljev, ki so diplomirali. Kakšnih posebnih težav študentje nimajo, razen kolikor si jih sami delajo. (Pravijo, da jim matematika ne gre od rok.)
Ce sedaj napravimo kratek resu-me, lahko vidimo, da imajo mariborske višje šole glede diplom različna stališča. Nekje so diplome potrebne, nekje pa ne, kar je mnogokrat odvisno od tega, kakšne kriterije imajo pri vprašanju diplom ustrezne ljubljanske fakultete. Študentje morajo opravljati diplome tam, kjer ljubljanska fakulteta dosledno zahteva diplomo višje šole za prestop na drugo stopnjo. Obvezne pa so diplome tudi za tiste študente, ki gredo po končani prvi stopnji v službo. Za vpis svojih študentov, ki mislijo nadaljevati študij na drugi stopnji, pa morajo uprave višjih šol za sedaj še doseči kompromis. Vsaj tako dolgo še, dokler se vprašanje diplom dokončno uredi.
RAZMERE V DOMU NA VRBANSKI CESTI
Kaj je res in kaj ni res?
O vprašanju nastambe in prehrane študentov v Mariboru smo že nekajkrat pisali. Večina študentov stanuje v privatnih sobah, mnogo pa jih uživa gostoljubje doma Srednje kmetijske šole v Vrbanski ulici 30. Ze lani so se med študenti širile govorice o razmerah, ki v tem internatu vladajo in so za vse prebivalce doma, posebno pa še za študente, kritične. V prvi vrsti gre za vprašanje prehrane in cene celotnega bivanja v internatu, upravljanja, odnosov med študenti in srednješolci, ki so stanovali skupaj v internatu.
V začetku študijskega leta 1962/63 so se študentje po nekaj začetnih težavah, ko uprava doma ni hotela sprejeti v dom takšno število študentov, kot ie bilo dogovorjeno predhodno, vselili. Ze v začetku pa je študente čakalo neljubo presenečenje. Cena za bivanje študentov v domu je bila (in je tudi ostala) višja od one, ki jo morajo za enake pogoje bivanja plačati srednješolci (pri tem pa stanujejo študentje v sobah z več posteljami). Zakaj so cene različne, je nerazumljivo i.n brez podlage, to dejstvo je treba kar prišteti med ostale nerazumljive sklepe domske uprave, ki jih je bilo od časa, ko so se vselili prvi študentje, mnogo.
Kakšni so pogoji bivanja v internatu na Vrbanski 30? Študentje vedo mnogo pove-
dati o hrani, ki je kvalitetno in kvantitetno neustrezna in slaba, posebno, če jo primerjamo s hrano v ljubljanskem študentskem naselju, kjer je cena stanovanja in hrane približno enaka. Mnogo pri|K>mb pada na račun higiene, ki je v tem domu poglavje zase. Mnogokrat pride na mizo jedilni pribor, ki se ga držijo ostanki stare hrane. V sobah se pojavljajo miši. V jedilnici se zadržuje po ves dan neprijeten vonj. Neredko naletiš na hodniku na cele kupe odpadkov. O sanitarijah bolje da ne govorimo.
V zadnjem času skoraj
redno prihajajo v Maribor ekskurzije dijakov in študentov iz cele države in najdejo prenočišče v internatu SKS. Vprašanje zase je, kakšen vtis bodo odnesli iz Maribora. ki jrm nudi takšno gostoljubje.
Med stanovalci doma se širi govorica, da je v lanskem letu dom ustvaril čisti dobiček (navajajo tudi vstoto) in da so si del tega dobička zaposleni delili v obliki nagrad.
sredstva dobesedno odtrgati od ust mladine, ki stanuje v internatu, absurdno pa bilo, ko bi si proračunska ustanova ustvarjala dobičke in jih Kolikor so te govorite resnič- delila, ne, lahko mirno ugotovimo,
da je tako ravnanje domske Sestavek je napisan ostro uprave skrajno nepravilno, in odkrito, zato pričakujemo nesocialistično in vredno naj- tudi ostro, toda odkrito reak-večje obsodbe. Nedvomno so cijo. Vsako pojasnilo, ki bo za vzdrževanje velikega kom- služilo v
pleksa zgradb potrebna velika denarna sredstva, manj logično je to, da se morajo ta
dobro normaliziranju odnosov v domu na Vrbanski 30, bo dobrodošlo in ga bomo objavili.
Podeljevanje subvencij
Ker je praksa edini in naj- jo v Mariboru pri starših, v bolj objektivni kriterij, ki višini razlike do 11.000 din, nepristransko oceni človeko- za študente, ki so izven Ma-vo delo, je tudi naše delo ribora, do 14.000, upoštevajoč prišlo pod presojo prakse, ki pri tem dejstvo, da študent-nujno terja sprememb in iz- je, ki stanujejo od doma, pla-popolniitev kriterijev pri de- čajo že samo za stanovanje fitvi subvencij. Praksa, kot 4000 din, da sploh ne upo-objektivni kriterij je pokaza- števamo stroškov za vožnjo la, da je bil dosedanji način in razlike v izdatkih za hra-subvencioniiranja pretog, saj no, za kar so prvenstveno je premalo stimuliral študij, subvencije tudi namenjene. To je tijdi razumljivo, kajti Fiksni del se določi v višini ključ (opisan v zadnji šte- do 4000 din.
Gibljivi del (stimulativni) določi socialno ekonomska komisija na šoli ob soglasju z organi uprave šole, sveti letnikov. Gibljivi del se giblje v okviru nadaljnjih 2000 dinarjev (za Mariborčane
13.000,	za ostale do 16.000 dinarjev).
Demokratična organizacija decentraliziranih komisij kot kolektivnih organov bo nedvomno v bodoče zadostna
;iiuc
vilki Katedre) je bil edina garancija za omejitev eventualne samovolje in s tem edina garancija za pravično in pošteno delitev subvencij v času, ko socialno ekonomske komisije po šolah še niso socialno ekonomska komisija pri Odboru ZSJ na MvZ sprejela nov ključ.
Fiksni del se določi po sledečem kriteriju: povprečnim mesečnim dohodkom na enega družinskega člana se pri- garancija (ob nenehni bud-šteje otroški dodatek in šti- nosti subvencionistov samih) pendija, če jo sprejema: fiks- za pravično in pošteno deli-ni del subvencije se pa do- tev pomoči socialno šibkim deli za študente, ki stanuje- študentom.
Namesto uvodnika
V začetku meseca je obiskal našo državo in se nekaj dni zadržal pri nas zunanji minister ZDA. V razgovorih, ki jih jev imel gospod Dean Ru-sk z jugoslovanskimi državnimi funkcionarji in tovarišem Titom so poudarili, da se je tesno politično in gospodarsko sodelovanje med našo državo in ZDA doslej ugodno razvijalo, in da ga je treba razvijati tudi vnaprej.
Kmalu po tem prvem obisku je prispel v našo državo predsednik finske republike Urho Kekkonrn. S to skandinavsko deželo smo doslej le malo sodelovali. sedaj pa obstajajo velike možnosti za razširitev medsebojnih odnosov. Tovariš Tito ie sprejel povabilo. da v bližnji prihodmo-sti obišče Finsko.
Istočasno se je v Jugoslaviji ustavil na dvodnevnem obiskn generalni sekretar OZN TT Tant. Prijateljstvo, ki veže generalnega sekretarja z našo državo, izvira iz Si,roke podpore, ki jo naša država nudi ideji miru in »odelovania. katere pobom ik je OZN.
V bližnji bodočnosti bosta našo državo obiskala še predsednik ZAP Naser i« predsednik ITruščov.
Mnogoštrvilni obiski tujih državnikov pri nas so ponovno potrdilo ugleda, ki ga naša država uživa v sveti«.
Razpis Kidričevih nagrad
Na potil.:gi 15. člena pravilnika o organizaciji In poslovanju SKLADA KIDRIČEVIH NAGRAD ca Študente ZDRU'2 tN JA VISOKOŠOLSKIH ZA* VODOV V MARIBORU Je upravni odbor Sklada na svoji seji dne 10. aprila itaft3 sklenil. da razpiše naslednje leme
PEDAGOŠKA AKADEMIJA:
ft. Anah.o psihosocialnih odnosov na en. mariborskih iol.
2. Екопогачк* računlca osnovnega šolstva v mariborskem okraju.
S. Potrebe mariborskega okraja po učnovigojnib kadrih v letih 1963 — 1968
4 Analiza otio&kega govora s vsemi specifičnostmi določenega jezikov* nega podrdčja v mariborskem okraju in raziskava, kako na šolah tega področja oblikujejo kulturo učenčevega Izražanja.
VlS.lA AGRONOMSKA SOLA: A) Za sadjarje in vinogradnike: t Ugotavljanje maksimalnih dolilo teras v vinogradih In sadovnjakih.
2.	Perspektive razvoja plantažnega sadjarstva v določenem sadjarskem | rajonu Slovenije.
Bj Za živinorejce:
1. Organizacija ln ekonomika mlečnih farm v bližini večjih potroi-
I nlh središč (na primeru preskrbo mesta Maribora z mlekom).
2. Tehno oškj proces pitanja govedi, ki zagotavlja njegovo ekonomičnost.
3. Organizacijska shema in surovinska ha/a tovarn ln mešanic močnih krmil (na primeru okraja Maribor In Celjej.
C) Za poljedelce:
1. Rezultati In analize petletne proizvodnje hmelja v okraju Maribor.
2. Sodobnejši način spravila krme —
pogoj *a količinski In kakovostni dvig krmske osnove.
3.	Pogoji Ln možnosti pridelovanja semenskega krompirja v okraju Maribor.
VIŠJA EKONOMSKO* KOMERCIALNA SOLA:
1. Mejni stroški kot element zunanjetrgovinske kalkulacije.
2. Mednarodni multilateralni kltringt v teoriji in praksi.
3. Primerjava deleža posameznih vrat transporta pri prevozu blaga v SFRJ, primerjava s razvitejšimi državami In eventualne perspektive razvoja SFRJ v bodočnosti.
4. Avtomatizacija bančnega poslovanja.
8. Pomen razstavljanja stroškov na fiksne ln variabilne za sestavo kalkulacij ter poslovno politiko
podjetja.
i.	Vloga In pomen proučevanja tril-Iča v gospodarskem planiranjo (družbeni plani)
7. Elaborat analize tržišča določenega Izdelka (ki ga kandidat Izdela v kcnhaetnl gospodarski organizaciji ra konkreten Izdelek).
8. Vplivi turizma na gospodarstvo občine ali turističnega centra v Sloveniji.
VIŠJA PRAVNA SOLA:
1. Pomen poravnalnih svetov ter njihov razvoj in delo v mariborskem okraju.
2. Samoupravljanje kolektivov uprave ljudskih odborov.
3. Lastnina v Jugoslaviji.
4. Razvezat razlogi po našem pravu.
5. Kooperacija kot oblika integracijo na področju Industrije.
VIŠJA STOMATOLOŠKA SOLA:
I.	Vplivi slmpaticomimetlkov ob pri-
liki aplikacije pri raznih reaktivnih stanjih človeškega organizma.
2. Patogenega, klinična slika hs zdravljenje aiveolitis sicca.
3. Primerjava med histogeoezo repa-rativuega procesa in klinično sliko rane mehkega tkiva v ustni votlini ln rano zunanjega tntegu-menta.
4. Diagnostika začetnega kariesa.
5. Škodljivost polnilnih cementov na zobno pulpo.
8.	Izgradnja zobnega konlatka pri zalivkah II razreda.
f. Fiksne protetlčna sidra ln njihov izbor pri načrtovanju mostičev.
VIŠJA TEHNIŠKA SOLA:
A| Oddelek za »tro|nlŠtvo:
t. Mehanizacija In avtomatizacija varilne tehniko v Jugoslovanski Industriji In'smernice za pospešitev avtomatizacije .
2. Varjenje sive llllne v re-paraturnl tehniki s praktičnimi konkretnimi primeri.
3. Projektiranje vodemehčalne naprave zmogljivosti 20 m3 b za potrebe kotlarne (25 atp vodocevnl kotell Dopustna trdota po tehniških predpisih.
4. Transport premogovnega prahu na skladišču premoga v termocentra-le.
5. Zmanjšanje manipulacijskih časov s racionalnim povezovanjem operacij pri Izdelavi okrova za motor TAM 4500.
B| Oddelek za elektrotehniko:
1.	Izdelava projekta tipske mestne distributivne transformatorske postaje z ekonomsko primerjavo zidane ali pločevinaste izvedbe.
C)	Odelek za tekstil:
t. Perspektivni razvoj tekstilne Industrije v mariborskem okraju.
2. Proizvodnja m uporaba slntetsklb vlaken v SR Sloveniji.
3. Rešitev problemov priprave proizvodnje In problemov same proizvodnje tekstila v cilju racionalizacije proizvodnje ln povečanja delovne storilnosti.
D) Oddelek za gradbeništvo ln komunalo:
t. Ekonomska primerjava raznih stropnih konstrukcij s posebnim ozirom na psillke v Mariboru.
2. Izračun temeljev sa B-nadstropno stolpnico d pa »Gosposvetska cesta«. s predpostavko, da znaša trd-oost terena 3,8 kg na kg cm .
3. Izdelava načrta In proračuna so Izgradnjo lesenega mosta čez Pesnico poleg ceste L reda Maribor— Šentilj.
E) Oddelek za kemijo:
t. Kemijska Industrija mariborskega bazena ln perspektiva njenega nadaljnjega razvoja.
2.	Najracionalnejša predelava klora z utemeljitvijo upravičenosti gradnje nov« tovarne za elektrolizo Iz natrijevega klorida v Mariboru.
Obrazložitev o tem lahko dobijo študenti pri profesorjih ustrezne stroke.
Študentje ki se telijo potegovati za nagrade, javijo pismeno tajniku šole. katero lemo bodo obravnavali.
Delo predložilo v dveh tipkanih izvodih nafkasneje do 15. februarja 1964 upravam #ol Delo, ki naj pride v poštev ca podelitev Kidričevih nagrad mora bit! Izvirno In kvalitetno. S Kidričevo nagrado so lahko nagra-
jena tudi diplomska ln semtoasska dela. če ustrezajo pogojem pravilnika.
Strokovni ocenjevalci bodo pzed* ložena dela ocesill! zlasti s tehle vidikov:
b
a) glede na stopajo idejne jasnosti, Izvirnost) misli le« postavk, metodičnih prijemov tn zrelosti zaključkov,
b) glede na stopnjo praktične uporabnost1 ta aklnalnostl.
c) glede na to, ali Je delo pretežno opisno ali pa se v njem pojavljajo element) aoallz« In v kakšni meri.
č) glede na obsežnost la kompleksnost obravnavane materije tn obsežnost trnda in kompleksnost obravnavanega problema kažeta nujno tudi v obsežnosti končnega redlglranega dela. rezultati na) bodo prikazani f lasni ln |edrnatl oblik).
d) glede na Jasnost, določnost la razumljivost prikazovanja tn druge stilistične odlike jezika.
Recenzent opredel)	svojo	končno
oceno oa eno Izmed teh štirih kategorij:
— dele	se	prizna	prva	stopnja
(3 točke).
— delu	se	prizna	droga	stopnja
12 točkll.
— delo	se	prizna	tretja	stopnja
(t točka) ki naj te še nagradi*
— delo se nmakne iz konkurenca ca nagrade (8 točk).
Podrobne|Ša določila Sklada Kidričevih nagrad so razvidna Iz pravilnika Sklade, kt ga študenti lahko dobijo na vpogled pri upravah Iol.
Glavni tajnik: Rajko Kramberger
Solidarnost
evropskih
študentov
proti
falizmu
Preteklo je približno četrt stoletja, kar je caudillo Franco s fiihrerjevo in ducejevo pomočjo uničil špansko republiko — premagal 'funaški odpor španskih delovnih množic in tistih internacionalistično mislečih ter čutečih borcev, ki so nesebično prihiteli v bo), zavedajoč se, kakšna usoda čaka španskega delovnega človeka pod fašističnim jarmom. Toda tudi po porazu so ostale oči svetovne svobodoljubne javnosti
(še posebej socialistične in komunistične) usmerjene na Pirinejski polotok, kjer ta izraziti fašistični tiran zanika vse pozitivne vrednote, ki jih je španski človek ustvaril v svoji preteklosti, onemogoča realizacijo sleherne pozitivne pobude, pa najsi gre za misel ali dejanje, fizično uničuje največje sinove in hčere tega ponosnega ljudstva, t. j. tiste, ki zaradi velike duševne in moralne energije nočejo in ne morejo kloniti. Franco bije ogorčeno in brutalno vojno predvsem proti delavskemu razredu in proti osveščenemu razumništvu, t. j. proti družbenima skupinama, ki že po svoji družbeno-zgo-dovinski naravi predstavljata direktno nasprotje njegovi anahronistični, amoralno in reakcionarno funkcionalni družbeni biti. Franco je popoln moralni izrodek sodobnega sveta: predstavlja dno, absolutno negativnost, celo v razmerju do buržoazne politike in morale. Na ta način je postal Franco neke vrste merilo (kriterij) v današnji svetovni politiki: sile, ki ga podpirajo (bolj ali manj odkrito), s tem najizraziteje izpričujejo svojo moralno-politično resničnost, kažejo svoj resnični obraz, pogostokrat skrit pod demokratično masko. (Prav zaradi tega na primer ni naključje, da se odvračajo od degeneriranega diktatorja tudi katoliške politične grupacije, vsaj nekatere; le-te morajo slediti pobudam katoliških množic ki so ohranile čute moralne odgovornosti ter elementarnega človeškega dostojanstva.)
Oči svetovne demokratične javnosti so odprte na Pirenejski polotok od koder prihajajo spodbudne in tragične Informacije. Spodbudno je to, da nenehno slišimo o novih tn novih akcijah proti fašizmu, o stavkovnem gibanju delavcev in študentov, o junaštvu ljudi v pošastnih ječah in mučilnicah, skratka — odločnost in volja španskega ljudstva ne popuščataI Tudi tragičnih sporočil ne manjka: primer zločinskega uboja Jullana
Grimauja Garcije je le .nov člen v dolgi verigi zločinskih aktov falan-gistične vladavine.
V senci madridskega diktatorja in pod varstvom mednarodne reakcije eksistira še ena, nič manj mračna kreatura — portugalski diktator Sa-lazar, ki si je tudi ustvaril »sloves« skrajno brutalnega zatiralca lastnega ljudstva in ciničnega kolonialista »klasičnega« tipa: ogabnega izkoriščevalca in morilca na »črnem kontinentu«.
Opisano stanje, ki ga je težko izraziti z besedami seveda ne more trajati dolgo: potrebni so nenehni napori nenehno iskanje načinov, da bi ljudstva Španije, Portugalske, Angole, neosvobojenega dela Gvineje in drugih dežel, ki so na milost in nemilost izpostavljena tiraniji Franca in Salazarja. lahko zaživela v svobodi in miru.
Naj opišemo tu eno izmed konkretnih pojavnih oblik tega prizadevanja: hraber, neenak boj španskih in portugalskih študentov ter pobudo študentskih organizacij tujih dežel, ki so pripravljene ta boj tudi močno podpreti. (Navsezadnje ima celoten problem tudi svoj specifičen študentski aspekt: študij v obeh despotljah je vse kaj drugega kot normalen; saj drugače ne more biti: intelektualno delo in fašistični svetovni nazor nimata ničesar 5kupnega.) V mednarodnih in nacionalnih študentskih organizacijah,’ki šo že res čas s simpatijami spremljale protifašistično dejavnost študentov Španije in Portugalske, se vedno močneje uveljavlja misel, da je končno treba preiti Jc dejanjem.
Preteklo leto je potekalo v Španiji v vzdušju skupnega delavskega in študentskega stavkovnega gibanja, na Portugalskem pa je preganjanje študentov ln njihove organizacije doseglo vrhunec zaradi odločne, tri mesece trajajoče stavke. Ze ta splošni podatek nam zgovorno priča, da so hrabri španski in portugalski to-
variši potrebni močne in vsestranske mednarodne podpore; pokazala se je potreba po vzpostavitvi širokega gibanja solidarnosti v vseh državah — Je posebej v evropskih.
Zato je bil lani formiran Pripravljalni komite za evropsko študentsko konferenco solidarnosti z ljudstvom in študenti Portugalske in Španije, ki ga sestavljajo nacionalne zveze Francije, Nemčije, Italije, Romunije in Poljske. Prvega sestanka v Parizu (od 7. do 9. januarja letos) so se udeležili, tudi predstavniki COSEC in NSS kot opazovalci.
Pripravljalni komite je proučil vprašanja načina organiziranja konference, njeno vsebino in kompetence ter sugeriral tudi čas in kraj: 12 .in 13. maj — v Parizu. Konferenca naj bi predvsem mobilizirala mednarodno, še posebej študentsko, javno mnenje; vpostavila pa naj bi tudi stalno telo solidarnosti. Povabljene so vse nacionalne študentske organizacije evropskih držav, pa tudi tiste izven-evropske, ki želijo sodelovati v tej akciji. Pripravljalni komite še posebej naproša evropske študentske zveze, naj se na konferenco dobro pripravijo, da bi bila le-ta čim uspešnejša, čim bolj stvarna; tudi materialni uspeh akcije ne sme izostati. Še posebej morajo zveze poskrbeti za to, da bodo njihovi člani o vsem Obveščeni. Mi vsi iskreno želimo, da bi evropsko (in svetovno) študentsko gibanje uspelo najti učinkovite oblike podpore tovarišem, ki se bojujejo zoper fašizem.
Vse akcije študentov zoper fašizem kjerkoli, so velikega pomena in vzbujajo upanje. Navkljub relativno dolgotrajnemu obstoju fašističnega režima v Španiji in na Portugalskem, je misel tovariša Georgija Dimitrova, ki jo je ta odločni borec zoper fašizem izrekel na Vil. kongresu Kominterne, nedvomno točna: »FAŠISTIČNA DIKTATURA BURZOAZ1-JE JE OKRUTNA. TODA NEGOTOVA OBLAST.*
S. V.
M A x FRISCH:
Max F rise h Je, poleg nam ie znanega Friedricha Diirenmatta, najpomembnejši dramatik, esejist in pripovednik sodobne Švice. Rodil se je leta |911 v Ziirichu, zaslovel pa je s svojimi dramami, v katerih opisuje razmere v Evropi med minulo vojno in takoj po njej. Vsa njegova dela pričajo o velikf pesniški domišljiji, pa tudi o moralni prizadetosti, s katero nam avtor predstavlja ljudi, ki jih je zajela vojna vihra. Max Frisch pa je znan tudi po tem, da silno rad eksperimentira s scenskimi in in tehničnimi elementi. V nekaterih njegovih
zlaganosti in moralnega propada. V vsakem primeru pa je to satirična odrska konstrukcija, saj drama ni pravo ime za to delo.
Osredja oseba, Andri, je žrtev politične igre in malomeščanstva, s svojo sebično poniglavostjo v odločilnih trenutkih pasiven, a vsekakor soodgovoren. Čeprav je ta osebnost obdelana z veliko domiselnostjo in globokim čutom, nas Andrijevo notranje doživljanje pušča nekoliko hladne in le rahlo pretresene, saj je njegova duševnost enostranska. ■
Režijo tega zahtevnega dela so za-
A
N
D
O
R
R
A
dramah so postavljeni na oder številni mrliči, vojne žrtve, v farsi »Kitajski zid« srečamo na' dvoru kitajskega cesarja poleg Bruta in Cezarja še Don Juana, Napoleona, utopljenko iz Sei-ne in Krištofa Kolumba; v drami »Ko se je končala vojna« govori ruski oficir ruščino, ameriški angleščino in Žid Jiddiš.
Po uprizoritvah v Celju in Ljubljani smo končno tudi v Mariboru Imeli priložnost spoznati tega švicarskega ustvarjalca. SNG se je namreč odločilo, da bo mariborskemu gledališkemu občinstvu predstavilo njegovo družbeno satiro »Andorro«.
Avtor nam Je pod imenom te državica na meji med Španijo in Francijo pravzaprav predstavil Švico, oziroma katerokoli meščansko deželo. V ta okvir je Frisch postavil dva problema, ki sta bila po vojni, pa tudi še sedaj, aktualna. To sta problem političnega umora in problem okolice, ki omogoči tak umor. Andorrci, ki »belijo mesto, da bi bilo belo, če seveda ne bo nevihte«, so lik licemerstva,
upali MIRANU HERZOGU, ki je s svojim pravim občutkom za kompozicijo opravičil zaupanje. Nekoliko več bi bilo mogoče iztisniti iz Andrljeve-ga očeta-učltelja, saj sta njegov obup in poskusi, da bi rešil sina, premalo vidni in panični.
Glavna lika, Andri in Barblin, sta zaživela pred nami z vso toplino v kreaciji Zlatka in Maje Šugmanove. ZLATKO ŠUGMAN, ki je opravil govorni del vloge sicer odlično, je pokazal, da je gestlkulaclja njegova šibka točka, maja Šugmanova je bila v začetni dekliški naivnosti veselo očarljiva in v zaključni blaznosti nekoliko manj tragično pretresljiva. Svojo literarno dovolj težko vlogo Je odigrala povsem zadovoljivo.
K uspehu dela so veliko pripomogli tudi: BORIS BRUNCKO, v vlogi učitelja, ki pa je bil, kot sem že dejal, na koncu premalo paničen, PAVLA BRUNCKOVA, kot njegova žena, ln ANTON PETJE v vlogi nasilnega vojaka. Posebno mesto pa zavzema igra Janeza Klasinca, Romana Lavrača,
Marjana Bačka in Iva Leskovca, ki so kot andorrski meščani igrali v celotni zgodbi odločilno vlogo. Pokazali so se kot odlični akterji in to tudi v stranskih vlogah. ARNOLD TOVORNIK je lik oportunističnega gostilničarja predstavil sicer zelo živo, škoda je le, da se je nekajkrat zmotil v tekstu. V epizodnih vlogah so se pred-savili še Janko Haberl, Tita Veljakova in Franjo Blaž, ki pa niso imeli priložnosti, da bi pokazali kaj več
Scena VLASTE HEGEDUSlCEVE je bila kot vedno solidna, čeprav bi nekoliko bolj poetično prizorišče (zlasti v ljubezenskih scenah) služilo bolje. VLADO GOLOB je prispeval sugestivno scensko glasbo, dovolj temačno, popolnoma v skladu z grozljivostjo dogodkov.
Občinstvo je bilo z uprizoritvijo nedvomno zelo zadovoljno, saj je igralce poklicalo na oder kar dvanajstkrat. Ta premiera, predzadnja v letošnji gledališki sezoni, pomeni torej dober obet za v bodoče.
BRANKO MAKSIMOVIČ
OB ROBU
Zadnji čas se po vsej naši državi
odvijajo najraznovrstnejše prire. dltve, razstave in festivali. Komaj je minil teden slovenske dramatike v Celju in gledališka amaterska revija mariborskega okraja v Slovenjem Gradcu, že lahko v časopisju zasledimo vesti o Sterijinem pozor-ju v Novem Sadu, o zagrebškem bienalu sodobne glasbe in o zagrebškem majskem festivalu študentov.
Mi živimo v Mariboru in brž pomislimo na Maribor. Ah, saj v našem mestu ni ustreznih pogojev za kako zares ugledno prireditev v širšem republiškem ali zveznem merilu, si mislimo. Je to res? Bo ostal »Mariborski teden« edina gospodarsko kulturna manifestacija, ki zavzema republiko, če že ne zvezno merilo?
Bo mariborsko občinstvo namesto slabih filmov začelo zahtevati solidne filme?
Marsikdo bo očital temu zapisu nedoslednost. Rekel bo: »Imamo revije pevskih zborov. Imeli smo študentski kulturni teden.« Toda kaj so nam nudile te prireditve? Največ dva kakovostim umetniika večera... Je to dovolj za mesto, ki bo imelo jutri stotisoi prebivalcev, in ki bo kmalu preraslo v univerzitetni center severne Slovenije?	l	H.
Neodgovornost ali nerazgledanost?
V zadnjem času se na'Zahodu (posebej v ZDA) 'zaradi naraščajočega vpliva televizije, filmski producenti vedno bolj zatekajo k snemanju spektaklov. Široko platno, barve, množice statistov, bi naj spet privabile gledalce v prejšnjem številu.
Filmska podjetja so tudi bila in so mnogokrat samo tovarne sanj, ne pa resnične umetniške ustanove. Najrazličnejši pogumni kavboji, še pogumnejši Tarzani in mišičasti junaki iz preteklosti, so dajali in še dajejo zapadnim malomeščanom tisto, za kar so bili v življenju prikrajšani. Tudi to je na določen način razumljivo. Največji del občinstva pač terja take zgodbe.
Toda italijanski film »Sedem izzivanj« me je spravil v bes. Pustimo ob strani kvaliteto same zgodbe in zgodovinsko verodostojnost. Na vsak način pa si moramo ogledati nekatere posameznosti: Glavni poudarek filma je na klanju. Sistematičnem in zverinskem. Na primer: štirje poglavarji enega in štirje poglavarji drugega mongolskega plemena se dvo-bojujejo med seboj. Načini vseh dvobojev so taki, da nič ne odločata spretnost in pogum, temveč sanui groba sila. Dvobojevalca pritiskata
z iste sfrani vsak s svojega konca hlod, za njunima hrbtoma pa so osti, na katere se bo napičil tisti ki bo popustil. Da je bolj napeto, osti večkrat podrsajo po hrbtu enega ali drugega. In še bolj klasično: dvobojevalca stojita vsak-na eni strani hloda polnega osti in vlečeta drug drugega proti tem ostem. Ko enemu uspe
drugega napičiti, množica navdušeno rjove. Dvoboj se konča s tem, da antagonist potisne glavnemu junaku bakljo v obraz. Sledi vsesplošen pokol}.
Kaj si lahko mislimo o takihle filmarjih, ko vemo, da se je že starogrška dramatika — in tisti čas je bil kar precej surov — izogibala prikazovanju najbolj krvavih prizorov in sb p njih poročali glasniki? In kaj so hoteli filmarji poudariti, ko glavni junak nahruli dekle, ki mu je rešila Življenje, ker se dekle upira iti v gotovo smrt, kaj hoče On? Ati brezprav-
nost ženske v mongolski družbeni ureditvi, ali junakovo moškost?
Nisem gledal na uro, toda prizor dvoboja traja presneto dolgo. Pa tudi ves ostali film sestavljajo večinoma
jahanja sem in tja in mnogokrat prav slikovita klanja. To, da skače glavni junak skoraj ves film polnag naokoli, da so poljubi za polovico bolj strastni in daljši, kot v običajnih filmih, in da so Mongoli poznali balet, me ne preseneča. Preseneča pa me, da je tako stopnjevana moškost (beri: živalskost) glavnega junaka. Ko vidi svoj opečeni gobec (prav zanimiva fintaf) skuša razbiti vse okoli sebe, skuša se zaklati, čeprav je prej najmanj dvakrat izjavil, da živi samo za blagor ljudstva. Ko mu pokažejo ubito mater (že samo prikazovanje
enega mrliča več je nepotrebno in gnusno), nekaj zakruli in jo začne božati,' kar bi naj ponazarjalo najglobljo žalost.
Dobro, nekateri se pač navdušujejo za filme, ki poudarjajo moškost, premoč surove sile in ki so polni brezobzirnega klanja, tako kot na primer »Maratonska bitka* ali za naivne, solzave, licemerske kot je španski film »Marisol* (takih in podobnih filmov so verjetno vrteli samo v zadnjem času še več, pa jih na srečo nisem vseh videl), toda nekje mora biti meja. Mislim, da je film »Sedem izzivanj« vsako tako mejo krepko prekoračil.
Ali je okus našega filmskega občinstva res tako malo vreden — ravno kinematografi pa so kulturne ustanove z največ obiskovalci — da bi ga lahko kdorkoli iz ne vem kakšnih razlogov tako brezobzirno uničeval? Ali nihče ne pomisli kako takšni prizori perverznega klanja vplivajo na našo mladino?
Franček Rudolf
Ш že dovolj teh »Izzivanj*?
№Л№
ВШЈОи -SBKBRNDM JEZERU
KOVOR StKtMASKOP
lem neprimerno
KATEDRA
»ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU« je eden izmed filmov, ki bo gotovo polnil nase dvorane. Film so namref* posneli po roinnnu slovitega Karl Мауа.
H! lahko sestaviti
programa
Da bi se seznanili, s kakšnimi problemi se srečuje mariborsko kino podjetje, smo se obrnili na upravnico Nado Kebrič, ki nam je odgovorila na nekaj vprašanj.
0 Kakšne težave imate pri nabavi filmov?
— Zaenkrat pri nabavi filmov nimamo težav, ker je sedaj zelo ugodna situacija. Sedaj je namreč možno mnogo več premier letno, kot doslej. Od 220 letošnjih uvoženih filmov, Jih bomo v Mariboru skupno z domačimi videli 165. Izbira tujih filmov je težka. Sicer obstoje komisije, ki pomagajo pri nabavi filmov, vendar je večina filmov lahkega žanra, nekvalitetnih, povprečnih zgolj komercialnih. S tem, da se je kvota filmov povečala, se kvaliteta filmov ni dvignila. Ml na sam uvoz ne moremo vplivati, ker jih kupujejo distribucijska podjetja, ki jih potem ponudijo kino podjetjem.
9 Kako p« sestavljate program?
— Program sestavljamo za eno leto vnaprej. Vendar se nam je že večkrat zgodilo, da distributer ni dostavil pravočasno filma zaradi velikega prometa. Film je bil seveda že napovedan In reklamiran in takrat smo morali na hitro vnesti v program drug film. Ali pa primer, ko film ni bil opremljen s slovenskim podnaslovom; nismo ga sprejeli in smo ga morali zamenjati z drugim. S tem izgubimo možnost dobre repertoarne politike: da bi predvajali filme različnih žanrov, da bi bil program čimbolj pester in zadovoljil kar najširši krog občinstva. V začetku maja smo na primer predvajali močno komercialni film: Mama, čuj pesem mojo, ki smo ga morali predvajati zaradi zanimanja publike 14 dni. Vendar filma ne smemo umakniti s programa poprej, pre-
Novo na Poljskem
Najsi obdelujejo sodobno temo, problematiko iz polpreteklega ali davno minulega časa, so poljski filmi izrazno tako močni in prepričljivi, da jih v nobenem oziru "ne moremo zapostavljati za najboljšimi dosežki zapadne filmske umetnosti.	•
Na posnetku je prizor iz novega poljskega filma z naslovom »Kako biti ljubljena«. V glavnih vlogah nastopata Barbara Kraftowna in Zbigniew Cybulski (znan iz filma »Pepel in diamant«).
den ni obisk predstave tri dni zaporedoma pod 50 odst. Zato smo morali vzeti s programa dober ruski film »Bitka naših dni«, ki obravnava obdobje stalinizma v Rusiji. Naš program je določen že za tričetrtine prihodnjega leta, po puljskem festivalu pa bo sklepanje pogodb gotovo.
9 Zakaj pri nas ne vidimo nekaterih dobrih tujih filmov?
— Naša distribucijska podjetja dobijo devize za nakup tujih filmov. V okviru svojih denarnih možnosti kupujejo filme, zato nekaterih dragih filmov še nismo videli. (Most na reki Kwai.)
9 Kakšne filme v Mariboru najraje gledamo?
— Mariborska publika rada gleda zabavne filme, spektakle in kavbojke. Zanimivo je, da odklanja dobre zgodovinske filme, kot poljski film »Križarji«, medtem ko je psevdozgodovinski komercialni spektakel »Rimska sužnja« gledalo 19.126 Mariborčanov. Obisk domačih filmov je potpol-noma odvisen od filma samega. Vsebinsko slabi, so slabo obiskani, dobri filmi pa privabijo gledalce enako kot tuji filmi. Koza-ra je na drugem mestu z 29.606 obiskovalci, takoj za nemškim zabavnim filmom »Zaljubljeni de- ’ tektivi« z 31.172 gledalci.
Najslabše sta bila obiskana filma »Ali je to ljubezen« s 630 obiskovalci in »Junaki športnih aren« z 263 gledalci.
9 In katere filme bomo v bližnji priliodnjosti videli?
— Program je dokaj pester, naštejem naj samo nekaj filmov: Nuna, Okus po medu, Naš avto, Avantura, Zaklad v srebrnem jezeru in Divje jagode.
V. S.
V Premlngerjevem filmu »KARDINAL« bo v Ameriki prvič snemala Rommy Schneider. Igrala bo študentko Anne Marji, ki se zaljubi v kardinala in ta se mora zaradi svojega poklica odpoved a/ti ljubezni. Partnerji Rommy so Carrol Llnley in John Saxon.
Marlene zopet v domovini
Nedavno je Marlene Dietrich nastopila na elitni prireditvi v čast UNICEF. Prireditev je bila v Zahodni Nemčiji, sodelovali so najbolj znani interpreti zabavne glasbe, kot sta Nina in Frideric, iz Danske, Yma Sumac, Tommy Steel, Charles Tremet, Lys Assia in drugi. V največjo čast pa si
lahko štejejo Nemci, da se je njihovemu vabilu odzvala Marlene Dietrich, katere nastop na tej prireditvi je pomenil enega redkih povratkov v domovino.
Minilo je komaj nekaj let, od kar je Marlene odbila, da bi z Nemci govorila po nemško in ni mogla potlačiti odpora ter je dejala: »Sovražim ta narod!« — ker ne more pozabiti, da bo mnoge od njenih prijateljev, tudi velikih umetnikov, mogočniki »Tretjega rajha« preganjali kot berače. Nemci pa ji očitajo, da takšne besede danes ne bi več smele priti iz ust izobražene žene , ..
Na omenjeni prireditvi se je skoraj šestdesetletna Marlene pojavila vitka in mladostna, toda resna. Zapela je (morda nepričakovano) pesem o vojakih, žrtvah vojne in njihovih grobovih. Mar-lene sama je bila globoko ganjena ob tej pesmi. Ko so si gledalci še želeli slišati njen globoki glas, je to odklonila in dejala, da bi bilo po peti že kaj drugega.
KATEDRA
Moja vzornika-
GHgorič in Tali
Vojka Musila, enega najboljših mladih šahastov Jugoslavije mi menda ni treba posebej predstavljati.
Pred kratkim se je vrnil z mednarodnega turnirja v Bog-nor Regisu, v Veliki Britaniji, pa sva se zanenila, da malo pokramljava o njegovih vtisih s tega tekmovanja. Hkrati sem tudi izkoristil priložnost in ga vprašal to in ono o njegovi šahovski karieri.
Mladi Vojko je začel resneje šahirati šele pred tremi leti, ko mu je bilo 14 let. Včlanil se je v šahovski klub Maribor, kmalu napredoval in si pridobil sloves enega najnadebud-nejših jugoslovanskih žahistov.
• Kako je bilo na mednarodnem turnirju v Bognor Regisu?
— Na tem tradicionalnem mladinskem turnirju sta sodelovala poleg mene od Jugoslovanov še Karakljajič in Gro-sek. Trajal je štirinajst dni. Jugoslovansko predstavništvo se je tokrat odlično izkazalo,
Naš reporter, sodelavec literarne priloge poroča s Partizanovega igrišča v Ljudskem vrtu:
Liibleni gledavci ino čitaved, javlan se von z igrišča gč se je odšpilao tčj velki derebi. Vrč j men lčpo, sunčno, bzina votra nikelko kilometrof, lii-blčjne publike, vopovejdano v džezerkaj je bilou soma žensek 0,050 falatof. Zmagujoče moštvo litemo pisačof je špilalo v etoj postavč: Gole je piij-ščao exglavni dr. Darko. Na dčsnon kraji se je vkup vlejko ino liiftao slabo viden Dado, njega je vo mejnou dojzrotej-rani fotografuš Bejby, (z ipsi-lonon). Na Ičvoj kraji je po no-gaj brsao notranji politikaruš Adi. Njega je doj zrotejrao brez kriija ostoječi literar Nani. Po srdijni je dlrkao na babe vdar-dženi za tehničnoga vo postav-leini Peter. Na levoj kraji je dirkal ino fudal oskubeni ino ovačd zrotejrani Vlado, njega je vo mejnoula exnotranja rubrika alias lektor Ivo. Na des-noj kraji je džezik v6 držo športen šrajbar z gimnazije Veingerl.
Derebi je lipou doj fiičkao ino strokovno vodo integracijski sodnik gospod Štrakl iz Lu-blone.	•
Ze včasik v začetki etoga velkog derebi srečanja je vb vidlo, ka do funkclonotaroži vkilper zmleli literopisače, za volo dalekovidnog visiko stoječega Se vd postavlenoga dt-rektora kolhoznikov štori se je
saj je bil Karakljajič prvi, Grosek četrti, sam pa sem zasedel 6. mesto med 52 udeleženci turnirja iz vsega sveta.
0 Vdeleiba na tem turnirju menda ni bila tvoj prvi nastop v inozemstvu. Katere driave si doslej ie obiskal s šahovnico in figurami?
— Doslej sem videl Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko, Dansko, Švedsko, Finsko, Madžarsko in Veliko Britanijo.
Ф Trenutno je v središču pozornosti dvoboj sovjetskih velemojstrov, Botvinika in Petrosjana, za naslov svetovnega prvaka. Kaj meniš, kdo bo tokrat zmagovalec?
— Po mojem mnenju se lastnik lovorike svetovnega prvaka ne bo menjal.
ф Letos bo zopet v središču pozornosti mladinsko driavno prvenstvo. Na katero mesto računaš?
Želel bi, da bi dosegel zopet peto mesto.
Mladi mojstrski kandidat tu-
di pravi, da sta mu najresnejša nasprotnika Žagar in Splitčan Kurajica.
V klubu redno šahira z Nje-govanom, z Žagarjem pa se vselej skupno pripravljata na važnejše turnirje.
ф In za zaključek še: kakšne načrte imaš?
— Zaradi izostanka v šoli, se maja ne bom udeležil dvoboja s Sovjetsko zvezo, ki bo na Reki.
ф Ko končaš šolanje na 1. gimnaziji?
— Verjetno bom šel študirat v Ljubljano. Vendar pa ne bom prestopil v noben drug klub, še nadalje bom tekmoval za Maribor. Tukaj sem tudi končno začel, tukaj imam prijatelje in športne tovariše.
ф Vojko, hvala lepa. V imenu vseh naših bralcev, pa ti želim še mnogo uspehov r šoli in ob Šahovnici1
B. Bergant
KATEDRA PREMAGALA ODBOR ZSj MVZ V MALEM NOGOMETU 7:3
KATEDRA - ODBOR K. O.
v po nogaj brsanji
sigdar gda je labda proti nje-govomi pijskrl letčjla prigno, ali njegovo namerno tčjlo je sigdar rejšilo tou velko krizo pred litero pisačkih gdon, tak, ka se je enomi tehničnomi li-teropisačkomi vouredniki tak milostivno stoužilo po goli, ka je perse v svojega notri vda-ro.
No, udžebar to je nikelko degenemorizejralo literopisače, ka so z vraga pomočjof nikelko vo mejnoli, ništerne zrotčjrali, pa tč gelibar fejst napnoli proti goli funkcionotarištof. V takšnon velkon po nogij brsanji, je eden čeh od funkcio-notarišof s tacof sčou rejšiti velko krizo pred golon funk-cionotarošof, ta ka je tč centralni integracijski dojfiičkar za tou prijliko iz Lublone doj pozvani gospod Štrakl, sfiičkao olver. Perse tou je eden milostivno notri brsno. Naše lliblčj-ne nikdar nad literopisačami nej razočarane publikontkinje so takšni urnebeski rompompom gnale ka si grmečega boga tiij nčj mogo čuti, ka-li fujč-ko. No tč je gratao poucajt.
Po vopočinjenji pa kon-struktlvnoj konsultaciji so literopisačke ešče bde napnoli na gol funkcionotarošof. Tou je tčj srmake tak smelo, ka eo
literopisačke dva gola po vrsti pliinoli. Zdaj se je odprlo. Tak san lčjto okoli labdobrsanskoga ■ plača kak čroplan bres slin, žčjden ino dojzmantrani. Bo-komoj kelko lejpi prilik jem til bilou, a li san tou nej mogo vi-diti ka san btio na odžijanjč v restavraciji. Literopisačke so udžebar ešče malo zrotejrali, pa nikelko zrotejranih notri postavili. Tou je bogme včasčk pomagalo. Tak da bi fudno je biio gol funkcionotarišof preluknjan in tou golmani šteri je biio duoga lčjta glaven pri mlajšč mladoletnikaj v našoj lejpoj Sloveniji ino zato priili-ko v funkcionotariški odbor friško zrotejranč. Tčj pritisk je tak v nogaj degenizejralo funkcionotaroše, ka so mogli za volou morale literopisačke milostivno ino kolektivno vo z njuvoga gola brsati, gelibar, ali seglij so ešče štiri lejpe gole ovoj namalali.
Tčj velki vadliivanjski derebi non je trnok lčpou pokazao, kak naj vd vijdi tčj naš lii-blčjni kulturni ino športen ži-tek v Marpurgi nčs nčjvdšolani visiko v6 navčenih čehof, Vii-panje man ka de ešče takših mitingof dosta. Klicaj.
Doj z reportčjrao
Sandorov Vanč
SPORI TUDI N4 VIŠJE ŠOLE
KAKŠNE SO MOŽNOSTI V MARIBORU ZA USTANOVITEV SAMOSTOJNEGA ŠTUDENTSKEGA DRUŠTVA
»Naravnost neverjetno je, da se v zadnjem času, ko je toliko govora o raznih organizacijskih vprašanjih telesne vzgoje, nihče ne spomni, da bi postavil še eno: kako je s to rečjo pri višješolcih?« je nekdo nedavno tega sprožil vsekakor aktualno vprašanje. Žal, to ni bilo na kakem »uradnem« mestu, .ampak samo tako zasebno. To pa še ne pomeni, da ta problematika ni aktualna in da je ne bo treba čimprej začeti reševati kot vse druge v naši telesni vzgoji.
Ce to vprašanje prenesemo na strogo lokalno področje, to je v Maribor, kjer se število študentov višjih šol veča iz leta v leto, potem moramo ugotoviti, da doslej še noben te-lesnovzgojni forum bodisi okrajni bodisi občinski o tem ni vsaj malo resno razpravljal. Res je, da tarejo te forume dosti »večje« skrbi, saj se ne morejo niti zediniti, kaj je pravzaprav naloga društev »Partizan« in kaj športnih društev, da ne govorimo o vprašanjih kompetenc občinskih zvez, ki naj bi prevzele po novem strokovno plat dela, s čimer pa se nekateri v okrajni zvezi nikakor ne morejo sprijazniti. V takem .pzračju seveda ostane kaj malo časa za reševanje problematike, kot npr. kako uvesti telesno vzgojo tudi na višje šole v taki obliki, da bo res nudila možnost gojitve sodobnega športa. Za kaj takega bi namreč v sedanjem položaju nujno potrebovali nove telovadnice in nova igrišča, ki bi bila na razpolago samo študentom, saj na obstoječih ni dovolj prostora niti za dijake osemletk in gimnazij.
Ko ie govorimo o tem vprašanju, moramo najprej ugotoviti, kako je sploh s šolsko telesno vzgojo tam, kjer je obvezna. Več ali manj ve na to vprašanje odgovoriti vsak sam, saj se še dobro spominja, kako »načrtno« je gojil šport v srednji šoli. Od takrat se namreč ni še prav nič spremenilo. To vsi dobro vedo in težav nihče niti ne taji. Todar kar ni mogoče v rednem šolskem pouku, bi se dalo v veliki meri nadoknaditi po njem, konkretno v šolskih športnih društvih. V zadnjem času teče sicer velika akcija za ustanavljanje takih društev, ki pa bo ostala spet samo pri željah, če ne bo konkretne zavzetosti zlasti pri občinskih zvezah za telesno kulturo. Velik korak naprej so v tem pogledu napravili pri zvezi Maribor-Center, kjer ie dela »s polno paro« posebna komisija, na katere pobudo so bili doslej ustanovljeni trije centri za izvenšolsko športno udejstvovanje, in sicer za rokomet, košarko in atletiko. Vse to pa je šele začetek, kajti akcija za nadaljnjo razširitev te dejavnosti je še v teku in že sedaj kaže, da bo uspela.
Vse to navajamo zato, da bi pokazali, da se nekaj le giblje tudi na področju šolske telesne vzgoje. Brž ko bo rešen prvi problem, bodo morali na občinskih zvezah za telesno vzgojo napraviti še korak'naprej in dati pobudo za ustanovitev študentskega športnega društva. Ker gre šolsko leto že h kraju, bi bila taka akcija sedaj morda preuranjena, vsekakor pa bo treba misliti na njeno uresničitev v jeseni. Seveda pa rešitev te naloge ne bo enostavna, ker bo treba prej razjasniti marsikatere sporne točke predvsem organizacijskega značaja kot npr.: kakšno vlogo naj ima tako društvo, katere panoge naj goji, kaj je sploh njegov cilj in podobno.
Najtežje bo vsekakor rešiti vprašanje, ali naj bo društvo samostojno, podobno kot druga športna društva, ali naj ima samo ožji, to je študentski okvir. Takoj se bodo namreč postavila vprašanja, ali bo npr. rokometaš tega društva lahko
nastopal tudi za drugo športno društvu ali ne. Ce NE, potem bo šlo za samostojno društvo, če pa bo odgovoril DA, potem bo študentsko športno društvo imelo »rang« telesnovzgojnega društva za rekreacijo. Menimo, da bi mu prav ta zadnja naloga najbolj ustrezala, kajti v nasprotnem primeru bi dobili samo šc en športni kolektiv v Mariboru več, čeprav reorganizacija naše telesne kulture usmerja delo v čim ožji kvalitetni krog. Venomer znova namreč slišimo ugotovitve, da je kvaliteta stvar malo izbrancev in da je vrh tega tudi — draga. Pa Še en problem bo treba rešiti? Sami študentje bodo morali pokazati nekaj iniciative in volje do dela v njihovem društvu.	Z.	V.
Koncertna sezona gre h kraju
OBISKOVALČEVA KRONIKA
ostinato bi bil program dobro zaključen, o dodatkih pa raje ne bi pisal.
Pred nami je torej še zadnji abonmajski koncert (kaj nam bo prinesel?) In morda še kakšna prireditev
SPOMHI SE,POSLUŠALEC!
Morda bi se bilo najbolje potolažiti z zgornjim stavkom, če ne bi tej sezoni (kot letošnja, prejšnja) sledile naslednje — morda zopet z enakimi slabostmi.
Pobrskajmo po spominu — kaj smo slišali letos?
Uvod v sezono 1962-63 je bila mariborska kulturna revija — šesta po vrsti — od katere sta mi ostala v spominu le dva koncerta, in sicer: recital Dubravke Tomšič (12. 10. 1962). Bežna ocena, takole po spominu: odlična tehnična in muzikalna interpretacija.
17. 10. 1962. — Koncert skladb mariborskih skladateljev se mi je zdel premalo živ, kljub večini še živečih skladateljev.
22.10. 1962 je bil koncert italijanske violinistke Margit Spirk z dovolj zanimivim in lepo izvajanim sporedom.
Godalni kvartet Gewandhaus iz Leipziga (19. 11.1962) je s kultivirano izvedbo Haydna, Mozarta in Beethovna opomnil Maribor, da obstaja tudi komorna glasba. (Od jeseni 1958 pa do danes smo slišali, kolikor vem, le komorni orkester Radia Ljubljana, zagrebške soliste in zagrebški godalni kvartet — maja 1962.)
S precejšnjo zamudo — 7. 12. 1962 (pred tem je bilo skoraj cel mesec »suše«) se je pojavil L Abonmajski simfonični koncert. Dirigent, gost iz
Skopja, Kiril Spirovski nam je uvodoma predstavil Nikolovskega Pasa-caglio (igrala je mariborska filharmonija). Prisrčni Mozartov koncert za klarinet je lepo odigral Igor Karlin iz Ljubljane. V drugem delu smo slišali Dvorakovo deveto simfonijo. Čez teden dni je nastopil slavni violinist Igor Ozim. Omeniti je vseka-, kor treba tudi izvrstnega spremljevalca, pianista Marjana Lipovška.
Ker so prireditelji verjetno upoštevali novoletne zabave, smo lahko naslednji koncert poslušali šele konec januarja. To je bil Drugi abonmajski z dirigentom Vladimirom Koblerjem. Slišali smo Wagnerjevo uverturo »Večerni mornar«, v Hačaturja-novem violinskem koncertu pa je bil solist gost iz Rusije Viktor Pikeisen. Kljub tehnični dovršenosti in zanosnem igranju bi izvedbi koristilo mnogo več briljantnosti, ostrega tona in »ciganskega navdiha« (zadnji stavek). Čajkovskega peta simfonija ni ustrezala programu (subjektivna ocena!). Mislil sem, da bo »novi« dirigent prinesel tudi kaj novega duha, konkretno kako »moderno« ali novejšo simfonijo (Soštakovič, Prokofjev, Martinu). Torej bi bil ta drugi abonmajski koncert lahko čisto slovanski (Wagnerja bi tudi naš orkester z veseljem zamenjal), posebno še, ker je bil III. abonmajski koncert pod taktirko Jakova Cipclja (18. 2. 1963) čisti Beethovnov večer — uvertura Leonora št. 3, tretji koncert za klavir v c-molu (z odličnim solistom Stjepanom Radičem iz Zagreba), ter osma simfonija v F-duru.
Med obema abonmajskima smo
5. 2. 1963 slišali koncert basista Miroslava Cangaloviča. Ob spremljavi Dušana Trbojeviča je pel obsežen spored pesmi in arij. Gotovo bi Mariborčani želeli to veliko operrio osebnost slišati in videti v svojem elementu (morda drugo sezono — Don Kihot).
1. marca je mariborska koncertna poslovalnica priredila koncert ameriškega violinista Romana Toten-berga (spremljal ga je Fred Došek). Ker sem imel eno uho poškodovano, nisem dobro slišal, doda vseeno nisem mogel preslišati raznih zelo sumljivih mest v izvedbi, posebno v obeh Paganinijevih capriccih. Morda je solist ob »družinsko« zasedeni dvorani izgubil voljo ...
Tako, in znašli smo se pred novo, veliko cenzuro, ki je trajala skoraj mesec dni.
28. 2. 1963 je nastopil orkester Slovenske filharmonije (4. abonmajski koncert), dirigent je bil Bogo Leskovic (Ljubljana). Uvodna simfonija Milana Stibilja »Vrtnica in slavček« mi kljub domiselni in pogosto lepi glasbi ni vzbudila občutka gradacije, čeprav piše avtor v spremni besedi, da mu je le-to uspelo doseči. Izvrstni avstrijski pianist Jorg Demus je zaigral Bachov prvi klavirski koncert v d-molu z dovolj resnosti, pevnosti, šegavosti In spoštovanja do starega mojstra, skratka vzorno. S Francko-vimi Simfoničnimi variacijami pa je še posebej navdušil koncertno občinstvo. Orkester SF sam se je izkazal v treh Simfoničnih skicah C. Debus-syja: Morje. Kar je pri Bachu nekoliko zaostajal za solistovim muziciranjem, je v zadnji točki »popravil*. Dirigent Bogo Leskovic je s pravim temperamentom vodil korpus, ki je »Morske skice« dovolj prepričljivo in impresionistično obarvano odigral.
Dva dni pozneje (torej dva koncerta na kupu) je gostoval v Unionu devetdesetčlanski moški pevski zbor iz Sofije, ki smo ga ob ne prepogostih nastopih vokalnih skupin (posebno tujih) navdušeno in s polno dvorano sprejeli.
Naslednji koncert je bil V. abonmajski 12. 4. 1963. Orkester MF je pod vodstvom Jakova Cipcija izvajal popularne simfonične skladbe: Haydnovo »Poslovilno simfonijo«, Bizetovo suito »Arležanka« I. Mu-sorgskega »Noč na Golem Brdu«, simfonična pesnitev, In B. Smetane »Vltavo«. Napovedani Wagnerjev Preludij in Izoldina smrt iz opere Tristan in Izolda je nepojasnjeno izginil. Na ta koncert so skušali opozoriti tudi »širšo« Javnost ter ga zato premaknili na bolj zgodnjo uro —
18.,	kar pa ni imelo občutnega odziva pri mariborskem občinstvu. Tako je za tiste redne poslušalce — strokovnjake, Intelektualce in sladokusce popularni spored Izzvenel menda nekoliko prazno.
Za zadnji pianistični koncert je bil najavljen nastop Sergeja Dorenskega
Izvajalci Antičeve simfonije »Vojna In mira
iz Moskve. Mladi klavirist je na nastopu 23. 4. v Unionski dvorani kot prvo točko odigral Beethovnovo zadnjo sonato (op. Ul). Genialno delo je precej obarval (niti ne romantično). Odlično plastično podobo pa je dosegel z dinamiko in posebej je treba omeniti čudovita pp mesta. Druga sonata — Patetična v c-molu, op. 13 — me kljub brezhibni izvedbi ni »ogrela« — ni sodila v spored za prvo. Drugi del programa je sovjetski pianist pričel s tremi Chopinovimi skladbami, ki jih je na nekoliko svojski način sicer zanimivo igral, a so po mojem okusu spored že močno nakrhale, kar se je pokazalo pri naslednji točki: Prokofjeva Romeo Julija — štiri slike jz baletpe suite kljub idealni izvedbi izpadle kot sl jajne — karikature (»Krivec«, — Chopin). S šedrinovo skladbo Basso
prek Koncertne poslovalnice. V tem pregledu koncertov letošnje sezone sem verjetno podal precej subjektivnih ocen (prosim bralce, da jih kot take razumejo), nadalje sem hotel poudariti nesmotrno programsko politiko in časovno razdelitev prireditev, saj se nam ob tem samo postavi vprašanje: zakaj ni neke »komisije«, ki bi program shematično načrtala, ga v posameznih primerih tudi izbrala oziroma odobrila, ter skrbela za časovno razporejenost koncertov.
In kaj je s komorno glasbo v Mariboru? V petih letih smo slišali dva godalna kvarteta in dve večji komorni skupini. Kje so pihalne zasedbe, klavirski trlo, kvartet, kvintet itd.f Razmišljajmo čez počitnice...
Janko Jezovšek
Majski študentski
festival v Zagrebu
Z lanske dramske predstave bruseljskih itudentov
V Zagrebu je bil v dneh od 3. do 7. maja letos XVII. majski festival študentov Jugoslavije.
Letošnji festival je imel namen prikazati najboljše v kulturno umetniškem delu jugoslovanskih študentov. Festival je zajel kulturno delo vseh visokošolskih centrov v državi in si tako prizadeval za kompleksnim prikazom naprednih teženj, ki se kažejo v kultumo-umetnlškem delu. Njegova naloga je tudi, da stalno usmerja mlade jugoslovanske kulturne delavce na umetniško, kulturno, Idejno in družbeno najbolj napredno pot.
Prvi festival je bil 1947. leta z namenom, da prikaže kulturno- umetniško dejavnost študentov zagrebške univerze. Počasi je vključeval v svoj program tudi skupine ostalih univerzitetnih centrov ter tako počasi prerasel v največjo kultumo-umet-niško manifestacijo jugoslovanskih študentov. V njegovo delo so vključeni tudi sestanki in diskusije s predstavniki skupin in umetniškimi vodji.
Letos so posvetili največ pozornosti dramskemu delu. Več o tem berite na 9. strani.	>L	H.
ULTUH.
KULTURA
Sterijino
pczcrje
DIT®
\> 2rvamenju
m
Po festivalu malih scen t> Sarajevu in po reviji sloven-ike dramatike v Celju je prišel na vrsto najpomembnejši jugoslovanski gledališki festival »Sterijino pozor je«. Ze osem let se v Novem Sadu zbirajo najboljši jugoslovanski gledališčniki, da bi pregledali dosežke s področja dramati-
ke Letošnje gledališke igre so pričele 4. maja, ko so v foj/erju novosadskega radia odprli razstavo »Miroslav Krleža na jugoslovanskih odrih*.
Nasploh poteka letošnje Po-zorje v znamenju Miroslava Krleže. Ta književnik namreč letos proslavlja 70-letnico fivljenja in 50-letnieo literarnega ustvarjanja. V počastili; teh pomembnih obletnic tta Josip Vidmar in Dušan ilatič razpravljala na javni
tribuni »Sterijinega pozorja* o temi »Dramsko ustvarjanje Miroslava Krleže«,
Krleža si to priznanje vsekakor zasluži, saj se je že od samega začetka svojega knji-ževniškega delovanja znašel v centru pozornosti, vedno je bil v prvih vrstah v borbi za globjo humanistično poezijo, za napredne in revolucionarne ideje. Mnojji svetli trenutki naše poezije, proze, esejistike, dramatike so tesno povezani z njegovim imenom. Razvoju naše dramatike je dal ne samo največji in naj-odločilnejši doprinos, ampak je bil hkrati inicijator in začetnik jugoslovanskega gledališkega izraza.
O Krleži pa na dramskem festivalu niso samo razpravljali, ampak so tudi uprizorili v okviru Pozorjinega programa kar štiri .njegova dela: »Krištof Kolumb*, »L eda«, »V agoniji« in scenske slike »Balade Petriče Kerempuha«. Skoda je le, da niso občinstvu predstavili kakšnih njegovih manj znanih, a zato nič slabših dram kot npr. * Galicija*, »Michelangelo*, »Golgota*, »V taborišču*.
Drame, ki so jih uprizorili
na Sterijinem pozorju, je izbrala posebna komisija, ki je predhodno obiskala vsa jugoslovanska gledališča. Poleg novosadskega Srpskega pozo-rišta, Madžarske drame Narodnega pozorišta iz Subotice in Hrvatskega narodnega kazališta iz Zagreba, ki so izvajali omenjene Krleževe drame so na festivalu sodelovali še: Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda z »Banovtč Strahinjo« Branislava Mihajloviča, mladinsko gledališče Boško Buha iz Beograda s »Kapetanom Džonom Piplfoksom« Dušana Radoviča, Atelje, 212 iz Beograda z »Rožo vetrov* Dušana Matiča, Narodno pozorište iz Zre-njanlna s »Čolnom na zeleni reki« Arsena Dikliča, Mala scena Narodnega pozorišta iz Beograda z »Dolgim življenjem kralja Osvalda« Velimirja Lukiča in Srpsko narodno pozorište iz Novega Sada z »Intimno povestjo* Mileta Markoviča.
Slovenske dramske dosežke so na festivalu predstavila tri gledališča. Ljubljanski Oder-57 je uprizoril »Dialoge« Primoža Kozaka, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja »Jubilej« Janeza Žmavca in Slo-
Zbor
rT'	v*	v//
,ToneTomsic“ v Mariboru
26. aprila je bil v Unionski dvorani koncert ljubljanskega akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič«. Prav tisti, ki bi nam morali najbolj pomagati, se z organizacijo koncerta niso strinjali, češ da je v aprilu dosti podobnih prireditev. Zato smo se odločili za samostojno organiziran nastop tega kvalitencga ansambla, ki ima v Mariboru dosti ljubiteljev. Pri organizaciji pa smo imeli izredne težave, saj smo dobili dvorano šele 32 ur pred napovedanim koncertom. In vendar je bila dvorana zadovoljiva polna. Komentar bi bil odveč ..,
v’ * V» V'
M	m	/	i
> Jt' J MR
vensko narodno gledališče iz Ljubljane »V agoniji* Miroslava Krleže.
Sterijino pozor je je pripravilo tudi nekatere druge kulturne prireditve. Tako je bilo v sklopu festivala zasedanje letne skupščine Združenja dramskih	avtorjev, večer
poezije Vladimirja Majakov-skega, predavanje o sodobni francoski drami, razstava »Ikone fruškogorskih zogra-fov* in še nekatere druge prireditve.
Novi Sad tako simbolizira in druži našo gledališko preteklost in sodobna iskanja v dramaturgiji in scenskem izrazu. Ta edinstvena manifestacija sodobne jugoslovanske drame je priložnost naše kulture, ogledalo, ki verno odraža stanje odrske literature in nivo naših odrskih dosežkov.
Gledališki ansambli in tudi posamezni umetniki teže za tem, da bi na Pozorju prikazali čimveč, da bi se afirmirali. To pa hkrati pomeni, da se je tudi Pozorje popolnoma uveljavilo v zavesti odrskih ustvarjalcev.
Mimo je
XUII. mojsKi festival
V Zagrebu je bil od 3. do 9. maja tradicionalni majski festival jugoslovanskih študentov, sedemnajsti po vrsti. To je največja študentska kulturno-umetniška manifestacija pri nas in se je v teku po osvoboditvi zelo okrepila. Na majskem festivalu nastopajo vse kulturno-umetniške skupine, ki so si pridobile v visokošolskih centrih priznanje na določenem nivoju ter želijo reprezentirati svojo dejavnost širši jugoslovanski javnosti.
Na letošnjem majskem festivalu je sodelovalo vsega 22 kulturno-umetniških skupin. V šestih dneh so te skupine dale 30 predstav, kar je za takšno obdobje vsekakor mnogo, morda celo preveč, da bi obiskovalci lahko dobili natančen in dober pogled v kvaliteto posameznih prireditev. Seveda pa je tak kratek rok pogojen s številnimi organizacijskimi problemi, ki se nujno pojavljajo v skladu z večjimi prireditvami.
Razen priznanih skupin iz Zagreba, Beograda, Ljubljane in Sarajeva, se letos sodelovale še skupine iz Skopja, Novega Sada, Prištine, Reke in Splita. To je bil dokaz množičnosti, ki pa je ostala le na pulovici poti. Mnogi udeleženci so pogrešali razne razgovore po predstavah, zlasti novinci, katerim bi bili potrebni najrazličnejši nasveti ali pa tudi priznanje. To ne bi škodovalo tudi tistim, ki smatrajo, da so že dovolj zreli in renomirani. Morda bi se v tem pogledu izkazala diskusija po predstavah, konkretni razgovori z igralci in nastopajočimi pa tudi mladimi režiserji. Tako je večina predstav ostala hote ali nehote nezapažena. Ni pa bilo tudi možnosti, da bi vsi videli vse prireditve, ker človek skratka ne more hiti istočasno na petih mestih (v tej zvezi; urnik je bil morda v toliko neprikladen, da ni bilo enakomerne razdelitve na ves dan).
Repertoar je pokazal, da so sc predvsem mlade gledališke skupine po največkrat odločale za domače avtorje, ali še bolje, da so tekste za njihove predstave napisali študentje sami. To ima svoje dobre strani, kajti tako je možno, v polnejši meri oceniti dejavnost naših mladih ustvarjalcev in kreatorjev. Višje pretenzije amaterske dejavnosti skorajda niso primerne, ker se kaj rado dogaja, da prevelika skrb izvajanju priznanih del iz svetovne dramaturgije ostaja v amaterski zasedbi le na pol uspeha. Beograjčani in Zagrebčani so segli po Shakespearu, Machiavilliju, Mishini (Japonec) ter 0’Kellyju.
Na festivalu so pokazali svoja dela tudi nekateri amaterski kino klubi. Povprečna ocena je slaba, prav gotovo zaradi večine kratkih filmov, ki so nerazumljivi, ki nimajo ničesar skupnega z umetnostjo niti z atrakcijo in še manj z osnovnimi abstraktnimi zaznavanji, ki jih more dojemati človeški fenomen.
Spored XVII. majskega festivala so obogatile folklorne skupine iz Ljubljane, Prištine in Zagreba ter razni glasbeni večeri. Prav zanimiv je bil solistični večer študentov Akademije za glasbo iz Ljubljane, Zagreba in Beograda ter simfonični koncert Ljubljančanov. Dvodnevno posvetovanje predstavnikov posameznih skupin, ki je bilo usmerjeno bolj v razčiščevanje nekaterih pojmov o dejavnostih študentskih kulturno-umet-niških skupin (in o vprašanju, kaj je amaterizem), kot pa ocena tekočega festivala, je kljub temu vsaj deloma nakazalo bodoče povezovanje dela na področju študentske kulture. Ugotovitev, da je sodelovanje vse prešibko, sicer ni nova, je pa tokrat okrepljena z novimi idejami o integraciji.
XVTI. majski festival so organizatorji pripeljali h kraju. Kaže pa, da se njihova pričakovanja niso povsem uresničila (če so seveda pričakovali tudi večje uspehe!). Občutek, da je študentska publika ‘vse bolj redka in da tudi ostali Zagrebčani ne kažejo dovolj zanimanja za festival, ni varljiv. To pa pomeni, da bo v bodoče treba razmišljati o novih oblikah festivala (to zadeva organizatorje, ki se letos niso mogli popolnoma znajti v svoji vlogi). Morda pa bo potrebna akcija kakšne posebne vrste, ki bi sanirala festival. — Morda bi kazalo menjati mesta festivala vsako leto, o čemer je bilo govora lani, a letos že dokazuje svojo upravičenost.
M. Prašnick*
_ ULTURA
M
»’ ■ r i
ШжМ *
Nekje med nami živi neopazno dekle, ki najbrž sloni na oknu in gleda igro otrok. Mogoče se v tem trenutku smehlja (verjemite, njen smeh je iskren!) in je njen pogled zamaknjen.
Ali še ni ugasnil plamenček v njenih očeh?
Bledo dekle, kot da bi srečala smrt na svojpi sončnih poteh.
Ah, dekle, dekle!
Darilo za Francko
7 istega dne, ko smo štirje pristopili k diplomskemu izpitu, je deževalo. Sedel sem v naslanjaču v čakalnci, kjer sem sedel že tolikokrat poprej in se spraševal, ali bom tukaj še kdaj, ali pa je to pot resnično zadnjič. Diploma — zaključek pravkar končanega obdobja. Ne vem, kaj so mislili ostali, sam sem ugotavljal, da je to obdobje nestvarno hitro minilo.
Od dne, ko smo prišli sem in smo izpolnjevali množico prijavnic in anketnih listov, in smo se počutili neznansko nebogljeni in prepuščeni sami sebi...
Pozneje sem začutil globoko v sebi praznino, ki je nisem mogel pregnati niti, ko sem vstal in se sprehodil od zida do zida. Dobro sem poznal to razpoloženje, polotilo se me je pred vsakim izpitom, ko sem sedel v tej čakalnici in nekaj dni poprej v Studijski knjižnici. Zaznal sem tudi, da ta apatija ni danes niti večja niti manjša kot druge krati, ker pač danes opravljam diplomski izpit. Kot vedno, me je tudi v tem trenutku prešinila misel, ki me je pripravila do tega, da sem sedel, občutil sem slabost — saj bom tako ali tako padel. Ali nisem padel že mnogokrat? Vendar — pasti na diplomskem izpitu — toda v čem je pravzaprav razlika?
m
n
it
m
Oni trije so se trudili, da bi se pogovarjali. Govorili so o nogometu. Potem je nekdo pričel govoriti o študiju, kot o nečem, kar je minilo, pa je bilo lepo in vredno, da se ga spominjamo, govoril je v preteklem času. Pogovarjali smo se o sebi in o tistih dneh, ki smo jih skupaj preživeli tukaj, o prijetnih uricah v men-si. Nekdo je omenit ekskurzijo v prvem letniku, kjer smo se ob kozarčku
prvovrstnega ritoznojčana dodobra spoznali. To nas je spravilo nekoliko v dobro voljo. Vsi smo bili srečni, da je pogovor slednjič stekel. Nekdo je omenil Francko.
Saj res, Francka. In prva misel, ki je sledila, je bila — kako lepo bi bilo, ko bi bila danes Francka tukaj, .z nami. Olajšala bi nam čakanje, pregnala tesnobo.
Vsi smo vedeli, kako je s Francko, pa nismo hoteli več govoriti o njej. Toda, prav tako živa, kot je bila njena pojava, neugnana, kot je bila njena hoja in nasmeh, je bila misel nanjo. Pogovor je zastal, z njim pa je odšlo tudi naše dobro razpoloženje.
Spominjdm se, kako dolgo nismo mogli ugotoviti, ali ima Francka fan-ta ali ne. Prizadevali smo si izvleči iz nje resnico, od prvih dni, ko smo prišli, pa*vse do časa, ko je odšla. Toda pravzaprav smo medtem izvedeli.
Vsak je hotel z njo govoriti, ali vsaj poslušati, kako se z njo pogovarja kolega. Vsi smo si nekajkrat na dan izmišljali opravek za opravkom, samo da bi lahko odšli v pisarno, kjer jo bomo srečali.
Vsakokrat, ko je šla po hodniku, je kdo zaklical:
— Fantje, Francka gre! — in mi smo se usuli iz predavalnice in jo gledali, ko je stopala mimo in vsakokrat komaj opazno zardela.
— Poglejte Francko, kako cvetoča je danes! — nikakor ni bilo vseeno, ali je Francka cvetoča ali ne, biti je morala lepa.
Včasih je kdo, ki je bil zjutraj prvi v pisarni, prihitel v predavalnico z novico, da je Francka bleda. Vsi smo bili zaskrbljeni.
— Pa menda ni bolna? — in, ko je prišla, smo se pogovarjali polglasno.
Ko je čez kak dan znova izžarevala življenje in zardevala, ko je šla mimo nas smo si oddahnili.
— Francka je zopet lepa.
Res je bila lepa, ni imela sicer izrazito pravilnih potez, niti dognano postavo, toda delovala je skladno, nadvse prikupno. Oblečena je bila okusno, lahko bi rekli skromno, ker je bilo enostavno, zdi se mi, da je zelo dobro vedela, kaj ji pristojl in kaj ne. Spominjam se je oblečene v nabrano krilo, lahko bluzo, ki ji je nevsiljevo poudarjala lepo oblikovana prsa, čevlje z izredno visokimi petami. Hodila je prožno, se pri tem rahlo pozibavala v bokih, bila je to edina mala nečimrnost, ki bi ji jo lahko kdo očital. Obraz je imela pri-
jeten, ne posebno lep v detajlih, grški profil, privzdignjeno pričesko, zadaj spete lase, na ustih stalen nasmeh. Imela je lepe bele zobe.
— Včeraj sem bil s Francko v kinu, — se nam je nekoč pohvali Ernest.
Nismo mu verjeli, a je bilo res. Samo kaj več ni dosegel nikoli. Sla je pač z njim, ker jo je povabil in ker je bila osamljena. Od takrat smo Ernesta podzavestno izločili iz družbe, tudi ni več hodil po opravkih v pisarno.
Slišal sem, da se kolegi pogovarjajo o službah, kako težko da jih je dobiti po končanem študiju. Dva nameravata nadaljevati s študijem.
Tudi sam bi se verjetno odločil za tako pot, ko bi dobil štipendijo. Toda dobiti štipendijo, če nimaš poznanstev, je prav tako težko kot najti dobro službo, če ni še težje, tako pa — službo imam, študij pa bom mogoče nadaljeval kot izredni študent. Mnogo sem se ukvarjal z mislijo na študijski kredit, pa ga pri nas še sploh niso uvedli, na drugi strani pa imam nešteto pomislekov — končati študij, vojaščino, nato začneš življenje z lepo vsotico dolga, ki ga moraš odplačevati.
Komisije še vedno ni. Lepa reč, takole čakati, spominjam pa se, da sem včasih čakal tudi po več ur.
Oni trije so medtem z napetimi izrazi na licih zrli skozi okno. Le na kaj so v tistih trenutkih mislili?
Preveč drobnarij je prepletenih v dneve, ki smo jih preživeli s Francko, da bi se jih mogli vseh spominjati, toda konec naše skupne zgodbe je bil tak, da ga ni mogoče pozabiti.
Skoraj leto dni smo si prizadevali izvedeti, ali ima Francka fanta ali ne.
In medtem smo se spogledovali in se nasmihali, hiteli opravljati drobne usluge in	prihajali	z neznatnimi	.
prošnjami. Francka nas je vse sprejemala in odstavljala z enako prizadetostjo, bolje neprisiljenostjo. Poz- } neje je šla še večkrat s kom izmed nas v kino, gledališče ali na ples.
In tedaj se je vse naenkrat razjasnilo. Francke nekaj	dni ni bilo v
službo. Spraševali smo se, kam neki bi mogla oditi kar tako, ne da bi komurkoli rekla besedico. Da ni mogoče bolna? In nato je to težko misel zamenjala druga, še težja: da ni mogoče odšla za vedno? Čakali smo še nekaj dni, hiteli iz predavalnic, ko smo slišali koralde na hodniku. Od časa do časa je kdo pogledal v pisarilo. Nekaj časa	smo se še	pogovarjali o
Francki, o	prijetnih	trenutkih, ki	,
nam jih je znala pričarati, ki jih je zopet odvzela, nato pa so študijske skrbi pokrile vse. Pričelo se je zopet monotono življenje — vaje, predavanja, izpiti.
Pred nekaj dnevi sem ujel v pisarni razgovor dveh administratork. Bilo mi je neprijetno, toda obstal sem, ko sem slišal, da sta omenili Francko. Odšla je v Nemčijo, kjer ima fanta na specializaciji, sta rekli.
Zadela jo je nesreča, ta fant, zaradi katerega je bila Francka ves čas tako sama in osamljena, jo j« zavrgel. Ne vem, zakaj sta se do- | ? končno sprla in razšla, le to, da je bilo takrat že prepozno, ker je | ■ Francka že nosila pod srcem kal novega življenja.
Vrnila se je domov. Vem, da se je bala ljudi, nikogar ni imela, ki bi mu lahko zaupala in se z njim posvetovala, izgubila se je. Ko se je zatekla k mazačici, je hudo zbolela. Sedaj leži v bolnici, nesel ji bom cvetja, mogoče ji pomore k življenju, pokazal ji bom diploma, če bom uspel.
»Pojdimo, fantje, komisija že ča- , • ka.«
Zaželeli emo si srečo, mnogo sreče, zaželela nam jo je tudi Francka.
P. bronzan
NA
fVMi *m, se '“ф xs *	.	'	r]
Џ$$Ш
Na cesti srečam znanca s šopom knjig, tako hiti, da me niti pozdraviti ne utegne. V eni sapi pove, da ima dela čez glavo, ker dela zaključno nalogo, da se za konec mnogo uči,, da ... in da še k vsemu temu niti spati ne more, ker se na noben način ne more odločiti, kaj bo študiral.
Tako je leto za letom, desetletja za desetletjem. Mladi ljudje z maturitetnim spričevalom v žepu stojijo na razpotju med željami, možnostmi in poklici.
Vabim vas na majhen klepet z nekaterimi izmed letošnjih maturantov. Pctiščimo jih tam, kjer se največkrat sestajajo: pred kinom, v čitalnici, pri Jurčiču, prelistajmo nekaj šolskih nalog, ki so jih napisali pred zaključkom srednje šole.
Prvi naj bo, no saj je vseeno kako mu je ime. Srečala sva ■ se pred samopostrežnico. Vprašal sem ga kaj bo študiral:
»Veš bolje bi bilo, če bi me vprašal kaj bi rad študiral. Imam veliko veselje do študija slavistike (pravijo, dokaj nenavadno za fanta današnjega časa), pa sem moral na to kaj hitro pozabiti. Ni denarja za študij. Sestra že drugo leto študira v Ljubljani, tako meni preostane, da se odločim za eno izmed višjih šol v Mariboru. Saj možnosti niso male. Nekateri mi svetujejo naj grem na pedagoško, pa me ne veseli delo v prosveti. Verjetno bom pristal na pravni.«
Obstali smo pred prvim vprašanjem: denar. Za mnoge Je to največji problem in ovira. Res je dokaj neprijetno, da se mlad človek že na začetku svoje poti srečuje s takšnimi težavami. Kako prebroditi vsaj prvo leto? se vprašujejo mnogi. Potem se bom že znašel; dobil bom štipendijo, ali pa honorarno zaposlitev. Kljub tonu se mora marsikdo zaradi denarja odreči zaželjenemu cilju.
In drugi? Minka mi je zaupala, da ji je kar žal, da bo tako kmalu konec gimnazijskih let.
Študij?
»Najbrž bom šla na medicino. Saj ne čutim kakega posebnega veselja do tega študija, pa sta me marinca in očka prepričala. Na vsak način hočeta, da postanem zdravnica. Poskusila bom, ne bi ju rada razočarala. Ce pa ne bo šlo, bosta pač moral^ popustiti.«
Zal se to še vedno dogaja. Starši prisilijo svojega otroka v študij, iki ga ne veseli, samo zato, ker vidijo v določenem poklicu materialno zagotovilo in včasih tudi svoje izgubljene ideale, in rečejo: »Ce nisem jaz mogel postati to in to, zakaj ne bi moj otrok.« Na srečo je danes malo takšnih. Večina bodočih študentov- si sama izbere stroko.
Zavod za zaposlovanje delavcev je pred kratkim izvedel anketo med dijaki letošnjih četrtih razredov gimnazij v Mariboru. Na vprašanje na čigavo željo oziroma vzpodbudo si se odločil za študij (lastno, na željo staršev ali po nasvetu sorodnikov, prijateljev ali znancev), je večina odgovorila, da na lastno željo, le redki so bili tisti, na katere je kdo vplival.
Marko je eden izmed redkih, ki je iskal pomoči v poklicni svetovalnici. V razgovoru ml je povedal:
»Nikakor se nisem mogel odločiti, kaj bi študiral. Nekdo mi je svetoval naj grem v Poklicno svetovalnico, in sem šel. Ni mi žal. V svetovalnici sem se pogovarjal s psihologom in naredil nekaj testov. Svetovali so mi naj grem na višjo stomatološko šolo. Nekje v sebi sem si to že prej želel.«
Dijakinja četrtega letnika ESŠ je bila prva, ki mi je povedala, da se bo po končani srednji šoli zaposlila:
»Dobivala sem štipendijo 'in se bom sedaj zaposlila, vendar se bom vpisala kot izredna študentka na Višjo ekonomsko-komercialno šolo. V podjetju so mi že obljubili, da mi bodo nudili vse ugodnosti. Vem, da bo potrebno mnogo truda, če bom hotela končati študij in v redu opravljati dolžnosti na delovnem mestu, upam pa, da bo šlo.«
< - <•
tehnik
filozofija
Kaj boa t(ašlrala...t
Na srednjih strokovnih šolah se je večji del dijakov odločil za nadaljevanje študija, le majhen del bo šel v službo. Najbolj pereče je stanje na Srednji kmetijski šoli. Zaposlili se bodo tisti, ki se morajo zaposliti, ker so dobivali štipendijo. Ostali bodo nadaljevali šolanje na višjih šolah ali pa se zaposlili v kakšni drugi stroki (velik del jih gre v prosveto). Zakaj? Največji vzrok je gotovo ta, da mladi tehniki ne dobijo zaposlitve kakršno bi želeli, ali pa so delovna mesta v odročnih krajih, kamor gre malokrat mlad človek z veseljem.
Mnogi se hudujejo nad raznimi večernimi šolami in tečaji. Tak, ki je končal kakšen tečaj, je potem enakovreden maturantu, ki se je štiri leta šolal za isti poklic.
Pobrskajmo še malo po šolskih nalogah, v katerih so dijaki pod raznimi naslovi pisali o svojem bodočem poklicu, študiju in ostalih načrtih za bodočnost.
Oto: »Ze dolgo se ukvarjam s kemijo. Na podstrešju sem si uredil majhen laboratorij. Nič ni bolj prijetnega in skrivnostnega kot pričakovanje uspeha nekega eksperimenta. Med epruvetami sem najsrečnejši ...«
Nada: »Moj bodoči poklic? Rada bi študirala jezike. Ne bojim se težav, za katere vem, da bodo velike. Študirala bom resno in končni uspeh gotovo ne bo izostal. In ko bom dosegla svoj cilj in se v mislih ozrla na prehojeno pot, bom gotovo neizmerno srečna...«
Zvone: »Stroj. Kaj je bolj skrivnostnega in privlačnega kot ta izum človeškega duha? Privlači me že od otroških let. Se spominjate mlinčkov ob potokih, prvih detektorjev in drugih predmetov, ki smo jih vsi radi
občudovali in sami Izdelovali? Sedaj se približujem svojemu cilju — študiju tehnike. Se nekaj mesecev in že bom v (zame) .deveti deželi-.«
Stanko: »Bilo mi je šest let. Pred menoj so ležali razbiti koščki velike vaze. Kaj sedaj? Spreten alibi, nedolžen obraz in nekaj jecljajočih stavkov je zadostovalo, da sem prepričal mamo, da vaze nisem razbil jaz, ampak dve leti stara sestrica, ki še na srečo ni znala govoriti. Verjetno sem se že takrat odločil, da bom postal odvetnik ...«
To je bil majhen sprehod med mislimi pred zaključkom leta.
Mnogi se še niso odločili in čakajo na zadnji trenutek. Vendar je takšnih malo.
Še nasvet bodočim študentom: ko boste stopali na novo življenjsko pot, bodite odločni, kajti ponovna pot od začetka je mnogo težja. Zato dvakrat premislite in enkrat storite.
SLAVKO PUKL
Številko so uredili:
Glavni in odgovorni urednik:
Feri Horvat Tehnični urednik:-
Peter Kancler
RUBRIKE:
Notranja: A, Golčman Kultura: I. Herga Film: V. štrukelj B A. Košak 8rednješolel: S. Pukl Šport: P, Kancler Humor: J. Nemec „	D. Vrtovec
... bi se zgrozil n »d ravnanjem beograjske TV, ki je v torek U. aprila » oddaji •Hoenski prikaa poezije« prikazoval« slovensko poeoijo V povsem neobčuteni in spakedrani deklamaciji beograjske igralke.', Vprašanje je, So beograjska TV res ni zmožna povabiti k sodelovanju na takšno oddajo slovenskega igralca.
Budno spremljamo študentska prizadevanja
Torej ved, kdo sem?
De, glavni ai v Astoriji, .Veliki kavarni, Jadrann, Aanetngu in bara, na iolo pa bodiS samo po štipendl-let	’
ш<§> ©ui! r:
Š V R K
... bi ošvrknil tiste tri študentke z VEKS, ki son-šen spomladanski nedeljski popoldan zapravljajo z igranjem kart v mariborskem »Monte Karlu.«
... bi povprašal naše uvoznike ali Jugoslovani res ne bi mogli shajati brez načičkanega wiskija. šampanjca in podobnih dobrot, ko pa včasih pri bolj potrebnih stvareh varčujemo z devizami.
RAZUMLJIVO Na višji agronomski vodi vaje iz mehanizacije popu-e larnj tov. Meško. Popularen ja postal zaradi duhovitih pripomb s katerimi zna obogatiti pouk. Ena najaktualnejših: Tov. Meško demonstrira študentom dokaj zamotano delovanje snopovez-nika Ko konča, se obrna proti študentom in pravi: »No ja, veste, ne vem ali kaj od tega razumete, ampak meni je že marsikaj jasno.«
SVETSVOeOD IN PROSVETNI* DRUŠTEV
Uredništvo se ob tej priložnosti najlepše zahvaljuje za izkazano pomoč pri gostovanju APZ Tone Tomšič
mi
Kolega, o čem pa razpravljajo Um spredajf
Saj oe razpravljajo! Samo aa nogometne rezultate čakajo!
Anekdota
Obstoj Durjava, profesor višje ekonomsko komercialne Sole Je znan kot raztresen in pozabljiv. To trditev bomo ilustrirali z naslednjim primerom: imel je razpisane Izpite. Študentje so ga čakali, profesorja pa od nikoder. Ko so poslali nekoga na profesorjev dom pogledat, zakaj ga ni, je ta ugotovil, da pAjfeooe — v plašču hodi po sobi ln poskuša izvrtati iz spomina, kam bi pravzaprav moral iti. Vedel je zagotovo, da mora nekam iti, a nikakor se ni mogel spomniti, kam ...
SATOVNICA
1. nadarjenost
2. globača, grapa
3. orjaški kuščarji
4. prestolnica Asirije ,
5. okornež, klada
6. bojno pokrivalo, Sieni
7. snežni plaz
IZPOLNJEVALKA
Peter Baloh
		ШШШ	p	mm	П
■MM		Д	p			I
	m				J
		□		5	□
			b	S	
		\			ra
1. bajeslovni keltski junak t. južni sad
t. italijansko žensko ime
4. severni rt polotoka Jyl-ianda
5. egiptovska očesna bolezen
6. francoska filmska igralka (Mlchele)
Ob pravilni rešitvi dobiš v diagonalni vrati krogov ameriško zvezno državo, v vrsti trikotnikov glavno mesto te države, v vrsti kvadratov pa še eno mesto v državi Nebraska.
Štirje smo bili v uredništvu, štirje, ki smo pisali stavek »Danes je nedelja,« drugače kot navadni državljani. Pisali smo ga:
Danes
je
nedelja...
zakaj, bili smo pesniki.
Največji je bil temnolasec z naočniki, ki so ga delali inteligentnega. Dan za dnem je razglašal svojo veličino, in nihče mu je ni odrekal, zakaj fant je meril čez meter osemdeset, in bil je res velik.
Drugi pesnik je bil bo-hem. Nosil je baretko (sam je trdil, da je to znak po-q sta) in vsak teden je hodil " z drugo deklico. Pripovedoval mi je, da čuti, koliko deklet mora osrečiti. Tiste, ki bi ne prišle na vrsto bi se mu smilile, zato jih menja kot srajce: vsak teden svežo.
Tretji je imel v sebi nekaj španskega, morda zato, ker je oboževal Lofco. S svojimi zalisci je bil podoben bikoborcu. Res je bilo nekaj bi-koborskega na njem. Rad je dražil bike vseh vrst.
In četrti sem bil jaz.
Prvi pesnik je zmeraj vedel, kaj hoče; to so vedeli tudi drugi: hotel je honorar. Svoja dela je razlagal, preden so sploh izšla in če bi pred objavo pesmi poslal na knjižni trg komentar k svojim pesmim, bi gotovo doživel velik uspeh. Se večji uspeh bi dosegel, če sploh ne bi objavil pesmi.
Drugi poet je vedel, da je pesnik in to so mu priznavali vsi, saj je celo govoril v rimah in tudi njegove pesmi so se čudovito rimale.
Tretji je imel dober spomin in zato so njegova dela spominjala na že objavljene pesmi.
Jaz pa sem vestno opravljal svoje honorarno delo in sem tudi vedel kaj hočem: pisati in kdaj pa kdaj tudi kaj zaslužiti.
Vsi pesniki so vedno vedeli, kaj je v mojih honorarnih delih narobe in zmeraj so našli v njih napake, ki jih je prvi imenoval »tehnične*. Njegove pesmi so bile tehnično res dovršene, saj je poznal tehničnega urednika revije.
Nisem vedel, da sem pesnik, dokler mi tega niso drugi povedali. In rekli so mi: »Celo dober pesnik si.* Tudi poetje iz uredništva so to ugotovili kar po vrsti.
Prvi je rekel: »Tvoje misli so zmešane, toda to me ne čudi, ker te slučajno poznam. Pravijo, da so pesmi dobre, skoraj tako
dovršene, kot so moje. Vendar se uči pisati! Mlad ti še.«
To se pravi:	najboljši
pesnik sem, če odštejemo
njega.
Drugi se mi je celo nasmehnil: »Dober si, saj ti
plačujejo skoraj toliko, kot
meni.*
Torej najboljši sem, takoj za njim.
Tretji mi je stiskal roko: »Čestitam! Nad nama so navdušeni, posebno nad mano.*
Veselilo me je, da sem najboljši, razen ostalih treh, seveda. Zal pa smo bili samo štirje in to se je poznalo tudi pri honorarju.
Sicer pa: pravijo, da so najboljši vedno najslabše plačani.
f*'	Avtomat	
	□	
*		
	II	
Г1Шн*п
a
BREZ BGSCD
c e kupite Kate ili o, beiftfc- Кмш**	plačna ©' G c*	kupite Ksflflcdino), limit h umor breiplocno *• če нирпе КсМмМл, iH