174 Naši dopisi. Smerje 28. ruaja. — Pri volitvi dne 21. t. m. bili so tukaj: Janez Cvetan, kot občinski predstojnik, Anton Kovačič in Josip Basa pa kot svetovalca — izvoljeni. Občinska uprava prišla je tako zopet v prav spretne roke, kar se je uže več ča^a sem pogrešalo. Na dobro srečo pomozi Bog! Iz Ljubljane. — „Laibacherca" razglaša danes cesarsko potrdilo ljubljanskega župana gosp. P. Grassellija: potrjenje datirano je od VL t. m. Toraj ima Ljubljana čez dolgih 13 let zopet eckrat narodnega župana, kakoršen ji po njenem licu gre. — Danes bo tudi prva opravilna seja novega po večini narodnega mestnega starešinstva, najbrže zelć viharna, ker so na dnevnem redu jako važne reči, namreč: 1. Gospoda dr. Val. Zamika o upeljavi slovenskega kot uradnega jezika za ljubljanski magistrat; 2. gosp. dr. Alfonza Mo-šeta o ustanovljenji mestne hranilnice ljubljanske; 3. gospoda dr. Karola Bleiweisa viteza Trsteniškega o peticiji na državni zbor, oziroma c. k. ministerstvo, da se premesti c. kr. nadsodnija iz Gradca v Ljubljano; 4. gospoda Janeza Hribarja o peticiji na državni zbor oziroma c. k. ministerstvo o upeljavi slovenskega jezika v srednje šole in urade; 5. gospoda Josipa Regali ja o napravi brvi čez Grubarjev kanal pod Golovec; 6. gosp. Josipa Regalija, da se vsa rokodelska dela za čas enega leta po javni dražbi oddajajo. — (Deželni odbor kranjski) namerava vpeljati novo postavo zoper v detelj no predenico. Enake postave ima uže Ceska in Stajaraka. Po tej postavi morali bi župani nadzorovati deteljišča ter kaznovati istega gospodarja, kateri ne prežene predenice iz polja. Taka postava bi ostala se ve da le na papirji ravno tako , kakor naša deželna živinorejska postava. Vprašajmo le, kdo je kriv, da je po naših deteljiščih toliko predenic? Nikdo drugi ne, kakor naši kupčevalci s semenom, ki prodajajo za dragi denar staro predenico in z drugimi pleveli zmešano seme za dragi denar. Ako ti kmeta sleparijo ter mu njivo tako rekoč za več let pokvarijo, vprašamo le za vzrok, zakaj bi se moral kaznovati gospodar, ki je zahteval dobrega semena, in ne kupčevaiec s semenom, ki mu je predenico namesto detelje prodal? Slavnemu deželnemu odboru pa priporočamo, ako mu je v resnici volja postavno pomagati revnemu kmetu, naj predlaga praktične in istinito koristne postave. — (Kmetijska družba kranjska) imela je včeraj izredno sejo, v kateri se je posvetoval dogovor s kmetijsko družbo celovško, s katero ima skupno trgovskemu ministerstvu nasvetovati 1 uda in 1 namestnika za železniški svet, kateri bo imel zelć merodajno besedo pri oskrbovanji železnic, ki so v državnem gospodarstvu. — V enakih dogovorih ste kupčijski zbornici kranjska in koroška, kateri imate tudi nasvetovati ministerstvu 1 uda za omenjeni svet, in 1 namestnika. — (Cesarsko priznanje ) Društveni vodstvi domoljubnega deželnega in gospijskega pomočnega društva za Kranjsko ste prejeli od predsednistva avstrijske družbe ,,rudečega križa'* po visem naročilu Nj. ces. Visokosti presvitlega gospoda protektorjevega namestnika, nadvojvode Karola Ludovika, to-le cesarsko pismo. ,,Nj. Veličanstvo cesar so premilostljivo meni pisali sledeče lastnoročno pismo: Ljubi gospod brat nadvojvoda Karol Ludovik! Iz poročila mojega državnega vojnega ministra o bojevi-tosti armade sem z radovoljnostjo na znanje vzel vspešno delovanje društev „rudečega križa", katero so pokazala v obeh polovicah cesarstva toliko glede v miru potrebnih priprav, kolikor s podpiranjem zdravstvenih naredeb na ustajniški zemlji. Vaši Ijubeznjivosti kot protektorjevemu namestniku iz tega vzroka za blago-nosno delovanje najtopleje se zahvaiovaje izrekam obojnima predsedništvoma, pa tudi društvom za prostovoljno domoljubno požrtvovalnost svoje pripoznanje, Vaša lju-beznjivost pa ima to naznaniti jim. V Budapešti 11. maja 1882. Franc Jožef s. r. To Vam naznanjam z resničnim veseljem in dovc Ijujein, da v mojem imenu domoljubnim deželnim ia g08pijskim pomočnim društvom to v polni besedi prijavite. Karol Ludovik s. r." Društveno predsedništvo na Dunaji spremlja to s temi pri8tavki: „Z najradostnejimi čutili to milostljivo cesarjevo pripoznanje prizadevanju „rudečega križa" kot jasno znamenje Najvišega obcenenja do zdaj razvite delavnosti društva „rudečega križa" zaznamovaje — je društveno predsedništvo tega prepričanja, da bo to cesarsko priznanje spodbuda neprenehanega delovanja vsem društvom te zaveze in da se bo s skupno delavnostjo vseh društev posrečilo, velike cilje avstrijske družbe „rudečega križa" polagoma popolnem doseči". — („Sokol" v Zagrebu.) Pretekle praznike bilo je veliko število naših „Sokolov" in pevcev čitalnice ljubljanske v Zagrebu, kjer so jih hrvatski rodoljubi vljudno in častno kakor zmiraj, sprejeli in napravili ž njimi izlet v zagrebško okolico. — Prišlo je pevcev in Sokolov z vse Hrvatske ogromno število k slovesnosti 201etnega obstanka tamošnjega pevskega društva „Kolo". — Pozdravov, odzdravov in napitnic bilo je lepih in gorkih mnogo, mnogo. — (f Fr. Rapoc), c. kr. notar v Šoštanji, vrl in neumorno delaven rodoljub, umrl je dne 28. t. m. še le 41 let star. — Blag mu. spomin ! — (Na Fužinah pri Žužemberku) je strela v oglje vdarila; poskušali so pogasiti z vodo, ali voda le malo pomaga in oglje še naprej tli. — (Vabilo k LV. odborovi skupščini „Matice Slovenske") v soboto 3. dne junija t. 1. ob 5. uri popolu-dne v Matičini hiši na kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Branje zapisnika o LIV. odborovi seji. 2. Naznanilo prvosedstva. 3. Tajnikovo oziroma knjižničar-jevo poročilo o dobi od poslednje seje. 4. Poročila književnega odseka. 5. Poročila gospodarskega odseka: a) o razpečavanji Matičinih knjig po knjigotrštvu; b) o popravah v Matičinih hišah; c) o uredbi društvenega stanovanja. 6. Tajnikovo poročilo za veliki zbor o od-borovem delovanji od 1. januarja 1881. do konca aprila 1882. leta. 7. Določitev poročevalcev o odborovih nasvetih za veliki zbor. 8. Posamezni nasveti. — (Slovenska Matica.) Knjigam, izdanim po Matici Slovenski je cena odslej večinoma izdatno znižana in ustanovljena tako-le: 1. N&rodni koledar in Letopis „Matice Slovenske" za 1867. leto - 20 kr. 2. Ndrodni koledar in Letopis „Matice Slovenske" za 1868. i. — 50 kr. 3. Letopis „Matice Slovenske"' za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa - 50 kr. 4. Letopis „Matice Slovenske" za 1872. in 1873. leto. Z eno sliko in eno tab. geometričnih podob. Uredil dr. E. H. Costa — 50 kr. 5. Letopis „Matice Slovenske" za 1874. 1. Uredil dr. E. H. Costa — 50 kr. 6. Letopis „Matice Slovenske" za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleteršnik — 50 kr. 7. Letopis „Matice Slovenske" za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik — 50 kr. 8. Letopis „Matice Slovenske' za 1877. I. Uredil dr. Janez Bleiweis — 50 kr. 175 9. Letopis „Matice Slovenske" za 1878. 1. L in II. del. Uredil dr. Janez Bieiwei3 — 25 kr. 10. Letopis „Matice Slovenske" za 1878. leto. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleiweia — 2b kr. 11. Letopis „Matice Slovenske" za 1879. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis — 50 kr. 12. Letopis „Matice Slovenske" za 1880. 1. Uredil dr. Janez BIeiweis — 50 kr. 13. Letopis .,Matice Slovenske" za 1881. 1. Uredil dr. Janez Bieiweis — 1 gold. 14. Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Janez Trdina - 60 kr. 15. Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. Erbena — 20 kr. 16. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Erbena — 20 kr. 17. Slovenski Štajer. Spisali rodoljubi. I. snopič 25 kr. 18. Slovenski Štajer. Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič — 30 kr. 19. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan. Majciger, Maks Pleteršnik in Bož. Raič — 50 kr. 20. Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo v srednjem veku Spisal J. V. — 10 Jkr. 2.1. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic (Iz Letopisa 1875. 1. posebej vezana) — 30 kr. 22. Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal Fr. Marn — 60 kr. 23. Hrvatska slovnica za Slovence. Spisal Fr. Marn 60 kr. 24. Slovnica ruska za Slovence. Spisal Matija Majar 1 gold. 25. Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik — 50 kr. 26. Razna dela, pesniška in igrokazna Jovana Ve-sela-Koseskega, z njegovo podobo — 2 gold. 27. Dodatek (k tem delom) — 20 kr. 28. Dr. Lovro Toman. S podobo — 40 kr. 29. Dr. Etb. H. Costa. S podobo — 20 kr. 30. Kopitarjeva spomenica. Uredil Josip Marn — 40 kr. 31. Olikani Slovenec. Spisal Iv. Vesel — 40 kr. 32. Vpliv vpijancljivih pijač. Spisal dr. M. Samec 10 kr. 33. Potovanje okolo sveta v 80 dneh. Iz francoskega prevel D. Hostnik — 40 kr. 34. Strup. Vesela igra v enem djanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova — 10 kr. 35. Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. Spisal Jan. Surnan 1 gold. 50 kr. 36. Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale — 1 gold. 37. Prirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko — 1 gold. 38. Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele. Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr. 39. Zgodovina avstr.-ogerske monarhije. Spisal J. Krsnik. (Drugi popr. vljeni natis) — 20 kr. 40. Geometrija za učiteljišča. Sestavil L. Lavtar, 1 gold. 20 kr. 41. Somatologija. Spisal dr. Jan. Woldfich, poslovenil Fran Erjavec, v platno vezana — 75 kr. 42. Prirodopis živahtva s podobami. Po Pokorniju, poslovenil Fr. Erjavec — 1 gold. 16 kr. 43. Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju, poslovenil Iv. Tušek — 85 kr., vezana 1 gold. 44. Rudninoslovje po Fellockerji, spisal Fr. Erjavec 40 kr. 45. Štirje letni ča3i. Po Rossmasslerji, predelal Ivan Tušek — 40 kr. 46. Schoedler. Knjiga prirode, štirje snopiči — 1 gold. 70 kr. — Schoedler. Knjiga prirode, posamični snopiči: I. „Fizika". Poslovenil Iv. Tušek — 40 kr. II. „Astronomija in Kemija'' — 40 kr. III. „Mineralogija in Geognozija". Poslovenil Jan. Zajec — 40 kr. IV. „Botanika in Zoologija. Poslovenila Ivan Tušek in Fr. Erjavec — 50 kr. 47. Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič — 25 kr. 48. Nauk o telovadbi. Drugi del. (S 164 podobami) — 40 kr. — („Narodni domu.) Naznanili smo uže o svojem času, da je upravni odbor društva „Narodni dom" sklenil prirediti veliko efektno loterijo, katere čisti dohodek se ima porabiti za izvršitev velšcega narodnega podjetja. V svoji seji dne 25. t. m. sklenil je isti odbor nadalje, da se ima prošnja za dovoljenje te loterije vložiti uže prihodnji teden , ter je za nakup dobitkov določil izdatno svoto 1600 gold. — Natančneje bodemo o loteriji poročaii v kratkem. Poslano. Od več strani naše slovenske domovine dohajajo sporočila, da imajo rodoljubi nabrane uže izdatne zneske za „Narodni dom". Ker je podpisanemu odboru na tem ležeče , da se nabrani denar neutegoma naloži na obitsti in da ima vedno natančen pregled o vseh prostovoljnih darovih, obrača se s tem do vseh onih gospodov, ki so prevzeli nabiranje prostovoljnih doneskov, s prošnjo, da jih blagovolijo kar najpreje mogoče odposlati društvenemu blagajniku gosp. dr. Josipu Starem, vprihodnje pa da vse doneske odpošiljajo konec vsacega meseca neglede na nabrane svote. V Ljubljani dne 26. maja 1882. Za upravni odbor društva „Narodni dom": Ivan Hribar, Dr. Alfons Mosche, tajnik. predsednik. — (Porotniki.) Pri porotniški dobi, ki se prične dne 12. junija t. L, sodelovati imajo naslednji gospodje: I. Glavni porotniki: Lozar Josip, trgovec v Ljubljani; Pavlin Ivan, posestnik in trgovec v Blagovici; Trtnik F.an, hišni posetnik v Ljubljani; Tavčar Luka, hišni posestnik v Ljubljani; Petrič Franc, posestnik v Logu; Pupis Karol, trgovec v Cirkovski Vasi; Dolenjec Bernhard, posestnik v Podberji; Več Ivan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Mehle Anton, trgovec v Ljubljani; Marinšek Fran, trgovec v. Škof jej Loki;Hu-dovernik Fran, trgovec v Radovljici; Svinkshakel Henrik, kotlar in hišni posestnik v Ljubljani; Honigschmied Viktor, tvorniški knjigovodja v Ljubljani; Domladis Josip, trgovec v Bistrici; Krenar Josip, posestnik v Kranji; JešeJPavel, posestnik v Siražišči; Jesenko Josip, posestnik v SkofjiLoki; Krišpar Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Citerer Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Bernard Josip, steklar v Ljubljani; Dekleva Ivan, posestnik na Britofu; Rom Karol, hišni posestnik v Ljubljani ; Golob Karol, trgovec na Vrhniki; Liningar Ivan, agent v Ljubljani; Koiman Franc, hišni posestnik v Ljubljani; Bašlar Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Goričnik Franc, trgovec v Ljubljani; Jeklar Mate, hišni posestnik in trgovec v Gradu; Finžgar Josip, gostilničar na Brezjah; Pok Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Sepetalec Juraj, hišni posesinik in gostilničar v Stepanji Vasi; II. namestniki: Raps Blaž, hišni posestnik; Karingar Karol, trgovec; ^Kovač Ivan, tiskar; Vrhovec Andrej, hišni posestnik; Štrukelj Franc, hišni 176 posestnik; Črne Franc, mesar; Šparoveo Josip, zlatar; Stedry Vencel, agent; Tome Ivan, hišni posestnik, vsi v Ljubljani. — (Presirnove pesmi) so prišle v Pragi v češkem prevodu na Bvitlo. Preložil jih je Josip Penižek, ki se marljivo peča s slovenskim slovstvom, in prevod se jako hvali. Cena jim je 70 kr. in se dobivajo v knjigarni dr. Gregra in F. Dattla v Pragi. — (Banka vSlavija(i.) Iz ravnokar priposlanega nam letnega sporočila banke „Slavije" posnemamo naslednje številke: Leta 1881. znašali so skupni dohodki zavarovalnin in obresti 1 milijon 789.159 gold. 54 kr., skupni znesek škod pa 865.412 gold. 11 kr. Reservni fondi znašali so dne 31. decembra 1881. leta 5 milijonov 303.547 gold. 65 kr., efektivno premoženje bankino pa 4 milijone 912.082 gold. 22 kr., tedaj za 478.705 gold. 48 kr. več, ko koncem leta 1880. — Veseli nas, da moremo konstatirati o d leta do leta veči in sijaj niši napredek tega velicega slovanskega denarnega zavoda, ki naj bode slovenskemu občinstvu najtopleje priporočan. — (f Janez Stritar), beneficijat v Šentvidu pri Za-tičini nad 15 let, poprej kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani , zel6 delaven in spoštovan duhoven, umrl je dne 21. t. m. Naj v miru počiva! — (Vabilo k celdnevni ljudski veselici in veliki besedi), ki jo napravi narodna čitalnica Šišenska na Kos-lerjevem vrtu 4. junija na korist „narodnemu domu", pri kateri sodelujeta moška zbora Ljubljanske in Šišenske čitalnice, mešana zbora Šentviški in Šišenski, in svira vojaška godba c. kr. pešpolka veliki knez Mihael pod osobnim vodstvom kapelnika g. Czernva. Obseg veselici bo: Nagovor, godba, kegljanje in streljanje na dobitke, petje moških in mešanih zborov, loterija, igre za mladež, tehtanje, telovadba, ples in umetalni ogenj. Spored dopoldanski veselici: a) Zjutraj ob 9. uri se prične kegljanje in streljanje na dobitke, b) Od pol 11. do 12. svira vojaška godba c. kr. pešpolka veliki knez Mihael: 1. Faulwetter — „Dober dan", potnica. 2. Metra — „Kornevelski zvonovi", valček. 3. Suppe — „Slavnostna overtura". 4. Strauss — „Violeta", polka. 5. Stia8ny — „Italijanska cvetlica", venček. — Spored popoldanski veselici in besedi: L Flottov — „Overtura k operi Albin". 2. Leibold — „Čarobnost ljubezni", polka mazurka. 3. Nagovor. 4. N. Stoos — „Brzo junaci na ples", moški zbor se spremljevanjem godbe. 5. Doni-zetti — Sekstet, finale iz opere „Luccia". 6. F. S. Vilhar — „Ustaj", mešani zbor. 7. Strauss — „Polju-bek", valček. 8. F. Stegnar — „Oblakom", moški zbor 8Č samospevom za bariton. 9. Czerny — „Venec slovenskih pesni. 10. F. S. Vilhar — „Uzor", mešani zbor. 11. Komžak — .,Domovini", polka. 12. F. Gerbić — „Slovanski brod" — moški zbor. 13. Czerny — „ Domače povesti", potpouri. 14. A. Forster — „Ave Marija", mešani zbor se spremljevanjem godbe. 15. Strauss „Vesela vojska", putnica. — Začetek ob 9. uri zjutraj, oziroma ob 3. uri popoludne. — Vstopnina zjutraj prosta; popoludne za osobo 20 kr.; otroci plačajo 10 kr. Radodarnost je neomejena. Čast. članovi Šišenske čitalnice imajo prost vstop. — Razdelitev dobitkov: loterije in streljanja bo ob 8. uri, od kegljanja pa ob pol 9. uri zvečer. Pri odločno slabem vremenu preloži se veselica na prihodnjo nedeljo.