tiospodarske stvari. Umni sadjorejec. Poinnožciije sadncga drevja iz seinena. (Daljc.) Spoailadi se veje odstraaijo, s kteriaii je jeseaska setva skozi zimo pokrita bila, da se skorja po gredab zrablja, po tern se spet grede pokrijejo z vejaaii, da serneaa več vlage imajo ; če se kaj plevela pokaže, je treba pleti, če je presušao, pa pomakati. 0 pletvi je pazitiK d3 se s travo dtevesca ae izpalijo , ko začaejo rasti. Ce bi kako dreveace slabo rastlo ali je aekazao, se aaj izpiplje , da drugo več prostora iaia; kder pa v šopkih rastejo , jih je izredkati, ia lepa drevesca v rečiae posaditi. Se ve, da se dračje ali vejevje pobere, kadar ga več treba ai. Drugo leto se morajo drevesca okopati, za to delo je ozka rolBica aajboljši, poteai jih opleti, kar se aiora tudi še potlej večkrat poaoviti. Tretje leto aiala dretesca že zlo zrastejo, da so persta debela; ktera so moeaa, se jim spodaje vejice otrebijo, slabirn se vrbi ali debla malo prirežejo; da lepša dehla aaredijo, Ba piiiacr: pri jablaačkih, hruškah iu slivab. Kdor ima večo drevesaico, zamore že drugo spomlad veča drevesca 1—2 čevlja aarazea aa posel bo gredo presaditi, ktera je iz prvega sadeža izkopal. Morajo pa se takim drevescena vse dolge, posebaosrčae koreaiae pnkrajšati, da več postraaskih koreaia aaredijo; in če so 2 ali 3 Ieta stara, da že postraaske veje iaiajo, se jim te ia vrb posaaaiejo, koreaiae pa 4 do 5 palcev prirežejo. Pri orehib ia kostaajib, ki iinata debelo svra ali stižen ia se ae zaraste, se aikdar vrb ae prireže. Na Bovi gredi je dobro aekaj tedaov prej jame aaredifi kako ped globoke, ia drevesca k večema kak palec globokeje posaditi, kakor ao prej rastla. Ko ae koreniaice poravaajo, z dobro prstjo aasipijejo, z vodo polijejo , ae zadBJič aekoliko okoli potlači ia količi pristavijo, ki se z ličjem k deblu privežejo, vnies pa, kder ao privezaaa, se aekaj mabu dene. Drevesa se smejo presajati , ko liatje odpada, ia dokler se drevo sopet Be raazga ; kar ae zgodi od vseb svetnikov do sv. Jarja. Presaja pa se takrat, kdar je prst vlažaa ia tiho vreaie ; v ciuokasto zeailjo ni dobro saditi. Kdor drevesa, ko jim je koreaiae prikrajšal, v kako lažo s koreaiaaaii deue ali jih aamoči, ia potem 8 prav dobro prstjo potrosi ia tako posadi, se rane hitro zacelijo, dreveaa čvrsto ia biočbo rastejo, pa tadi laaogo Bovih koreaiBic store. Taka drevesca edea do pol drugi čevelj okoli iz zeailje živeža vlečejo ia se drago leto že saiejo žlabtaiti ali cepiti ia potlej, ko so ročaika debela ia 6 do 7 čevljev viaoka, pa lepi vrb aaredila, se aa svoj kraj pre8adijo , kder imajo zmiraj biti. Vlastaik, ki si za svojo potrebo iz seaieaa sadao drevje izreja, dobro stori, ako kosčice ia peške prav redko sadi in seje; tema jih ai treba v drugo posebao gredo presaditi, in jih aa meati zamore drago, tretje ali četrto leto pocepiti, in ko v ataa pridejo, aa svoje staaovitao mesto preaaditi. Slabo raateča semeBaka drevesa se porabijo za podlago prtlikovcem, to je: se pocepijo za aiajhaa, aizka drevesa, ki ao 3, k večeiaa 8 čevljev visoka, pa pridao žlahtni sad doaašajo, toda treba jih je posebej oskrbovati. 0 p a z k a. Zaiiraj na eflem mesta u\ dobro drevesBice imeti, ker se drevesa nebi dobro obaaaala, temuč treba je kak nov kraj za to odločiti, ko so se v prvem sadišču drevesa izredile ia aa stanovitaa mesta pre«adile; ali pa se drevesaica potera pogaoji in kak drag sad, poatavim: roaa, zelje, krompir pridela, ia za tern spet za drevesnico obrae. Inače bi tadi veljalo še za izrejo sadaih dreves, če bi se seme aa take grede vsejalo , kder še tisto plerae ai rastlo, ia tako grede meBile, da v vsako drugo pleme drevea pride , kakor so poprej v Bji rastla. . Skoraj vsako leto nekaj drevea miae po saduaoaBiku, aekaj se jib polomi, aekaj posaši ali aa drug aačia uaiči; zato je prav dobro staaoritae sadeže sadaih dreves imeti in vsako leto nekaj dreves žlabaiti, požlahfljeaa presajati ia nova zarejati ali vsaj od časa do časa peške ia kosčice posebao slive ali češplje ia breskve, ki malo časa trpijo; da zadajič celo ob sadje ue pride. Tudi je zlodobro maogo sadao drevje, zgodao, sredBje jb pozao saditi, da bo vse poletje sadje aajprvo ia aajzadnje. K tema še gre poraisliti, da aektera leta obrodi zgodnje sadje, nektera pa pozao, ia toraj se zaaesljivejše oskrbnje sadco drevje, da saj eao ali drago plerae sada doprinese, ker ga je maogovrstnega. Na to je že v sadišča pri tistih saduib drevesih gledati ia skrbeti treba, kterib ae požlabaajeaio; pri cepljenju pa še tiaiveč, da bo skozi poletje dovolj razaega sadja. (Da'Je*) (Mažaa preslica koajem strup.) Živiaski zdravnik Tbomas oglaša , da mažBa preslica (eqaisetuai palustre, SutBpf-Scbaftben), posebao če se dajakorijem saaia, popadae roožgaue, hrbtenjačo ia da tako vse mišice koajem mrtve posfaBejo. če koBji aiBOgo jedo tega bilja, oslabijo jim v 12 urah vsi telesai orgaai.