$t. 59 . ali f»1d. 6-(J0 » » 3-30 » » 1-70 Izhaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto • II. uri predpoMne ter Btane po poŠti proj^mana ¦,- vfi»rii'i trn dom poSiljana: \4(, •„*>.......13 K 20 p-i leta........K » 60 f^rt !•¦¦*».......3 . 40 pt*,it!iifn'> Številk« stanejo 10 vin. „SOČA" ima na>jeanje iaiv'Juq .,,, t.-t;i :!Kaiipot po Goriškem in GradišcanskenV' falipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalj.- d\a-* . v :.-!¦; ..Vozni red železnic, parnikov in poštnih. •>er '"¦' !;'-"-"L%"" P"'"«0 ^Slovenski Tebniku. Sai^i"E!:,tr* sprejema upravnistvo v «;<,sposki uliti ..,..,.. : i. nivistr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrščok. ji airofiila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po I Vtit-vrstah in •^ i-krat Iti v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka '.n. V, 'irat po dofiudf.i. Večje Črko p., protoni. „r;.^.J" i" spi« v uredniškem ddu 30 \ vrsta. Za >; ui -.selino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. V Gorici, v sredo dne 25. julija 1906. Tečaj XXXVI. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Vse za omiko, svobodo in napredek.'/ Dr. K Lavrič. Telefon it. 83. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nafctr 6 urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12* dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in' piazn.kihod9.do 12. dopoludne. UpravniBtvo se na- haja v Gosposki ulici št. 7 v L nad8tr- nalevov ^^ Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu, »PRIMOREC" iahaja neodvisno od »So5e« vsak petek i« stane vse leto 3 K 20 h ali gtd. I CO. ^ »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclmarzv Šolski ul, Jullenato v Nunski nI, Ter. Leban na fekoliSbu Jos Verd., ivter lfrebolj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-' kopališču ulici, I. Mutiussi v ulici" Formica, 1. Hovafiski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrendifi na trgu delia Caserma. U toska PclitiCna Lradnika proti slovenski trobojnici. Mislili smo, da se cb otvoritvi nove fr!ezir!i'P ne zgodi nič takega, kar bi nJbujali* srd in nevoljo našega Ijud-55V3. Nadejali smo se, da se^stečo vse i|ju giadko. Ali dočirn je bilo mirno in dostojno vse v političnih okrajih tol-s-iukem in goriškem, so se godile v K'žan.«kom političnem okraju reči, ki š-i ranilo Slovence v dno duše ter vz-k-iile odpor, kateri nura priti So do r: ;no^;i duška. Ljudstvo se je obnašalo uvt-oui lepo, dostojno, uzorno, tako da .? je izrekel neki dostojanstvenik iz *|,rrfci:-iva prestolonaslednika nasproti i-ivenski depulaciji v Trstu, da statistika uri, kdo in kak narod prebiva ob :rop, da jo to ljudstvo v polni meri ;--dkr«'pilo to statistiko ter »w ti rde-vulh in itak t voli« sprejelo cesarjevega odposlanca. Ljudstvo se je torej <)hfc??ui...! ljudi v: SltrJpoo. «<»« uda zvijačam visoke in mogočne •p.-ipndo s sežanskega glavarstva. Slo-vešsm otvoriiev je bila tu, slovenska :\:ijčmi uradnika pa sta delovala na \i-* kriplje, da se zgodi njuna volja, ;j.*r namreč odstranijo znaki slovenja pri sprejemu ter se postavi tako fc!.i:;-Ui okraj v kontrast s tolminskim i goriškim. Storila sta čin, ki je imel i.ka/, n-ati ljudstvu, da je slovenska trokrulea manj vredna nego tiste cunje {««.¦}¦«¦¦ >ve in pomorsko, katere so pobrali r Tr>:-s iz vseh mogočih raagazinov ter »Gor. Tiskarna. A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiskTin 2aL jih razobesili po slovenskih kraških tleh. Ljudstvo je z gnjevom v srcu gledalo celo vrsto povsem neznanih mu zastav, domaČe slovenske trobojnice pa so se od političnih oblastnikov nasiloma odstranjevale. Ljudstvo je imelo s seboj trobojnice, ali se je takorekoč podilo proč od železnice, kakor da bi se omadeževala tla, kadar steče železnica po slovenski zemlji. Le Toinajei so imeli toliko zavesti, da so se obrnili ter s protestom zapustili železniški prostor, šli domov in sprejema ni bilo. V političnih okrajih goriškem in tolminskem, kjer so vsi politični uradniki Neslovenci, so ni postopalo proti slovenski trobojnici s kako animoznostjo, ki bi bila žaljiva za slovenski narod, in tudi ugovori, ki so se sprva navajali proti slovenskim zastavam, so bili podani v taktni obliki. V političnem okraju sežanskem pa, kjer vlada slovenski okrajni glavar, je pričela proti slovenski trobojnici breztaktna, drzna in skrajno žaljiva gonja, ki smrdi že od daleč po Štreberstvu. Glavar in koncipist sta načebrnala pri razobeSanju zastav toliko nesmisla, da se moremo le čuditi, kako se drzne političen uradnik na ta način imeti ljudi za norca. In zgodilo se je za nas Slovence pomenljivo -i.;,.*.,« ,1«, «:,*„ „^;„.» f,irt,.^«mu~ —»:«*„- uradnika v deželi zakrivila proti slovenski trobojnici zločin, katerega jima narod no odpusti... Mi smo v položaju, da povemo glasno, da ta dva človeka nista imela za tako žaljivo ravnanje ni kakega povelja od a gor a j. Ta dva človeka so no moreta izgovarjati, da sta kot podložna morala izvrševati voljo višjih, marveč ravnala sta popolnoma po svoji volji, najbrže v prepričanju, da si zaslužita križce in časti. Kdorkoli ima le iskrico slovenskega čut-stva v sebi, ne bi mogel nikdar zagrešiti nad svojim narodom tako ostudnega greha ergo jih je podilo v to strastno gonjo proti slovenski trobojnici Je tisto štreberstvo, za katero take vrste Slovenci prodajajo svojo slovensko dušo in slovensko poštenje. Naglašamo, da od zgoraj nista dobila slovenska štreberja v Sežani ni-kakega ukaza za označeno postopanje, ali vkljub temu sta zadnji trenotek postavila slovensko ljudstvo na hudo preizkušnjo, da ali se napravi tako, da Kras ne bo zastopan pri otvoritvi ali pa zataji kraško ljudstvo za ta hip svojo slovensko dušo ter le z ostalim delom telesa stopi na kolodvor pozdravit poslanika avstrijskega vladarja. Velik kos duše in srca tega ljudstva, kolikor se ga je zbralo na postajah, je bil zatrt, zadušen, v njem pa je kipela opravičena jeza.... Ni se Čuditi, da so se odločili za drugo ter nastopili in poživili, kolikor so mogli in smeii, prepustivsi svoj srd na poznejši čas. In zares takoj po otvoritvi je zadelo kraško ljudstvo protestovati proti na-silstvu ter zahtevati, da se skličejo shodi, da se pokliče pred javno sodbo slovenska štreberja v Sežani. Potreba jo energičnih korakov, odločnega nastopa, potreba je zanesti med ljudstvo prepričanje, da ni ono tu radi okrajnega glavarja ter da okrajni glavar ne sme biti terorizaior, samodržec in tiran ljudstva ter ravnati ž njim pravično in pošteno. Glavar je s kmetskimi žulji drago plačan uradnik- in tukaj radi ljudstva. Torej je skrajno bedasto vsako nepotrebno klanjanje pred njim, strah in trepet pred to gospodo mora izginiti iz ljudstva, samozavestno pa dostojno mora stati tu pred političnim uredništvom. Potem bodo taki dogodki, kot na Krasu, nemogoči, in potem se tudi ne predrzne nijeden glavar več tako postopati in govoriti z ljudstvom, kakor okrajni glavar sežanski, Slovenec Re-bek, ki je nahrulil Kraševce po ne preveč laskavem naslovu: »Kaj ste milijonarji Vi druži, da se boste postavljali proti vladi, da ne dobite nobene podpore....* in pri tem je tolkel ob tla. Kako naj prav označimo tako govorjenje? Označi naj ga kraško ljudstvo z energičnim nastopom proti takemu človeku. Drugim je zopet dejal Rebek, da je boljši Siovan nego ^vsi drugi, pa vendar zahteva, da se slovenske zastave ne pripustijo, ker bi Kraševcem škodovale! Tako daleč je šel slovenski politični uradnik. Kraševcem naj bi Škodovale slovenske trobojnice, drugim pa niso škodovale ! Do sežanskega glavarstva je bilo vse impozantno slovensko skozi in skozi! Gledali so to, videli in še posebej omenjali v oficijoznih poročilih in prestolonaslednik v zahvali, katero priobču-jemo na drugem mestu. Samo sežanski okraj je delal po krivdi dveh slovenskih štreberjev sramotno izjemo. Zopet moramo končno konstatovati žalostno dejstvo, da nam take vrste Slovenci več škodujejo na naši zemlji nego katerikoli tujec, in ob tej priliki še bridkejše dejstvo, da vidi ljudstvo na takih mestih rajša tujce nego take slovenske štreberje, zasramovalce slovenskega imena. .• i Govor drž. posl. Oskarja Gabršieka u odseku za unlilno reformo. (Konec.) Ne sme se v tej državi dajati prednosti onim strankam, katerih zastopniki brez strahu in sramu zahtevajo naše okraje do Postojne za Italijo! Sicer pa, ako se morda smatra z državnimi koristi združljivo na take zahteve in opazke ne reagirati, ne od vladne in ne od druge strani, moram postopanje take vrste le obžalovati, in ne morem priti do drugega zaključka, nego ca so pri tem merodajni le oziri do našega belo-rudeče-zelenega soseda in zaveznika na jugu. Rečem premišljeno „in — zaveznika", ker da je naš sosed to iz najbližje I Grof Monte Cristo. I napisal filexandrf Oumos. I (Dalje) ¦ l.-ki akademik je reke), da so soaroje sveta zbirke cvetlic, H i; '-1::1 k sebi nestalno metulje, lačne Iničele in mrmrajoče I; N:;!.ro ni treba omeniti, da so bili saloni razsvitljoni z I "v"?'.;rjni bleskom, in valovi luči so se zlivali z vonji veno I L ;?«¦". 1'V.ili neokusno opravo, ki ni imela na sebi ničesar razun I '*¦;>. d,; je bila draga. I "¦¦•spka Danglarsova je bila oblečena z elegantno pri- I F ¦*'>'¦• tj«': roba iz belega atlasa je oklepala njen ponosni stas, I '¦« rož:-., strita na pol v njenih svitlo črnih laseh, je tvorila I vv-' njen nakit. I ('0>jta Danglarsova se je pogovarjala trideset korakov od I % z gospodom Debravem, Beauchampom in Chateau-Renaudom. I n. (iolgcin času je Debrav danes zopet prvič stopil v bankir- I /"•<> h\;0) totja tako j.^,. V8j drugi in brez vsakega pose nega j Irfvilojiija. I Gospod Danglars je bil obdan od poslancev in od stanov- I ^>!i tovarišev ter je razlagal teorijo o novih davkih. I Andrea je hodil roko v roki gori in doli z nekim dan- I "vj^in ter mu glasno in nesramno razlagal, kako bo v bodoče I ^ivul hvoje življenje in kako hoče porabiti svojih stoinpetde^et I Ui!«t liber letnih dohodkov v Ani pariški družbi. t . 1'ostrn, blesteča množica se je valovila po dvoranah sem I J' 'ja. Kakor povsodi, so bile tudi tukaj najstarejše dame na- I "»1'ane najbolj, in najgrSe so silile najbolj v ospredje. Kdor je I hotel videti nežno, belo, ali vonjajočo, rudeCo rožo, jo je moral I iskati v kakem kotu za materjo s turbanom, aH za teto s, ptičem na klobuku. Med tem govorjenem, šepetanjem in smejanjem so sluge vsak hip javili novo lepo zveneče ime; nove skupine so m tvorile, so se večale. V trenotku, ko je velika ura, predstavljajoča Kndvmiona, ki se prebudi iz spanja, kazala na zlati plošči devet, in je za-j zvenelo devet zvonkih glasov, se je imenovalo Monte Cristovo ime, in kakor da jih je zadel električni udarec, so se oči vseh obrnile proti vratom. Grof je bil oblečen črno in s svojo navadno priprostostjo. Ves njegov nakit je tvorila zlata verižica. Takoj se je naredil okoli vrat precejšen krog. j Grof je s prvim pogledom zapazil baronico na enem, bankirja na drugem koncu salona in Evgenijo pred seboj. Najprej se približa baronici, ki se je pogovarjala z gospo Viilefortovo, katera je prišla sama, ker je bila Valentina še vedno bolna. Od tod gre naravnost k Evgeniji, ki jo pozdravi s tako hitrimi in odmerjenimi besedami, da je bila ponosna umetnica presenečena. Poleg nje je stala gospica Louise d'Annilly, ki se zahvali grofu za priporočilna pisma, katera ji je napisal za Italijo in katera, kakor je rekla, namerava kmalu vpoiabiti. Za-pustivši ti dve dami, obstoji pred Danglarsom, ki mu je prišel naproti, da mu seže v roko. Ko izvrSi Monte Cristo te tri družabne dolžnosti, obstoji in se s samozavestnim pogledom izvestnih ljudi na tevestnih mestih ozre okoli sebe, kakor da hoče reči: »Jaz sem storil svojo dolžnost, zdaj tudi drugi ne zamudite tega, kar ste mi dolžni." Andrea, ki je bil ta hip y sosednem salonu, začuti ono sveto groze, s katero je navdajal Monte Cristo muožico, in ga pribiti, pozdravit. Najde ga popolnoma obkoljenega; tepli so se za njegove besede, kakor se vedno godi ljudem, ki govore malo in sploh nikdar ne izgovore besede, ki bi bila brez pomena. Ta trenotek vstopita notarja in položita svoje papirje na krasno mizo, ki je bila določena za podpisovanje in pregrnena z zlato vezenim žametom. Eden izmed notarjev sede, drugi stoji. Prično se pripravljati na čitanje pogodbe, ki jo je imelo slišati pol Parisa in podpisati toliko ljudij. Vsak gre na svoj prostor/ oziroma dame narede krog, dočira delajo gospodje opazke o Andrejevem gtozničnem razburjenju, o Danglarsovi pazljivosti, Evgenijini hladnosti in veselem vedenju baroničinem pri tej važni zadevi. Med globokim molkom prečita notar pogodbo. Toda komaj konča čitanje, že se vrne v salone hrup, še enkrat tako silen, kakor prej. Ta velikanska vsota, ti milijoni, ki so presegali splošno pričakovanje, so morali biti predmet pogovora, in nevestino opravo in demante, razstavljane vposebaj sobi, je morala vsa ta množica ogledati in občudovati. V očak gospodov je rastla mičnost gospice Danglarsove, dočim so dame menile, da je Človek lahko lep, čeprav nima teh milijonov in dragocenostij. Sredi svojih prijateljev, ki so mu delali poklone ia ga zavidali, je Andrea skoto veroval v resničnost tega sna, iri manjkalo je malo, da ni izgubil glave. - [• Notar slovesno vzame poro, je dvigne nad svojo glavo in pravi: „Gospodje, prične se podpisovanje." * Baron je imel podpisati prvi, potem zastopnik Cavalain-t^evega očeta,,potem baronica, potem ženin in nevesta. postojanke, vem. kjer nam Italijani s topovi in -vojaki silyo vedno botf v obličje — opozarjam, le. na vaje italijanskih gorskih baterij v okraju Drenkije, ki ni v posebno veliki daljavi od Sv. Lucijskega kolodvora. — Kaka je pa vrednost zaveze, o tem je naša javnost vže zdavno na tistem. Ker mi bo pa priložnost dana, častiti gospodi o teh razmerah dati natančnejša pojasnila, preidein v razpravo o nameravani razdelitvi mandatov na Primorskem. Ako se držimo načela, da mora biti splošna volilna pravica tudi enaka, moram izreči svoje začudenje in obžalovanje, da se hoče obstoječe posestno stanje posameznih strank varovati, ker s tem se nič drugega ne namerava nego veliko krivico vzakouiti tudi nadalje. S tem, da se zagotovi Italijanom tako veliko Število mandatov, kateri jim v naši državi, z ozirom na drage narodnosti ne priti-čejo/se je vlada, od prvotnega namena volilne preosnove oddaljila in Izneverila danim izjavam. Ako pa gospod predgovornik, pri utemeljevanju svojega predloga, za pomnožitev volilnih okrajev v Istri, navaja, da je v 1. in 2. to je. Puljsko-Rovinjskem in Koprskem okraju 164 tisoč prebivalcev, med tem ko je v 3., 4. in o, okraju — kateri Slovanom pripadejo, samo 171.000, moram pri tem konstatirati da, je pri tem bržkone vedoma opustil povedati, da je v 1. in 2. okrsju približno 37.000 Slovanov vštetih, ki ostanejo brezpravni, od Italijanov majoriziraui sužnji. Zdaj pa naj st>, vštevši slovansko prebivalstvo, iz teh številk izvaja potreba ustanovitve treh volilnih okrajev za Italijane. Zahteva ltalijauov za tretji mandat ni uie drugega nego zahteva za privilegije. Uže pri prvotnem načrtu kažejo se nam kot najbolj favorizirani. Med tem ko se hoče njim na 40.000 prebivalcev, po en mandat zagotoviti, bi prišlo Nemcem za vsakih 41.000 prebivalcev, Rumuncem za vsakih 46.000 in Slovencem za vsakih 51.000 po en mandat. V primeri z drugimi avstrijskimi narodi je razlika še veča. Iz tega je razvidno, da nimajo nikakega opravičenega povoda pritoževati se. Da bi pri sprejetji vladne predloge, s katero se jim, za Istro in. Goriško pripusti le po dva mandata, njih dosedanje stališče v delegacijah izgubili, ni vpoštevanja vreden razlog. Ako so desetletja, v nasprotju z dejstvenimi razme-¦ «or!§Sb^ hvalijo, da so bili toliko časa takih ugodnosti deležni. V nobeni drugi državi bi se kaj takega ne godilo. To je mogoče le v Avstriji. Temu je vzrok," ker se ni znalo iz posledic leta 1S66. izvajati pravih konsekvenc. Kako hvaležnost izkazujejo'pa ža vse prejšnje in sedanje priviligije v tej državi, kažejc nam odpadne težnje na Primorskem. Dobro vedo, da število mandatov v parlamentu ni odločevalo in ne bo odločilno za usodo njih naroda, oni pač hočejo stališče »beati possidentes" kolikor mogoče dolgo uživati. Zato pa je to barantanje za mandate v tem ozira nedostojno in zaničevanja vredno. Kaj pa zaniorejo gospodje Ita- lijani drugih nespodbitnih argumentov navajati proti nam V Ako se je gospodu Bartoliju umestno zdelo pripomniti, da je stališče kulture italijanskega naroda tako, da mu tega ni treba niti podrobneje navajati, moram mu v brk povedati : »Vaša kultura ne sega niti v najrevnejše ribiško gnezdo na istrski obali. Kako kulturo imajo furlanski koloni? Hočete li trditi, da so ti-le bolj izobraženi kot Slovenci in Hrvati?" Ali hočete morda namignili s tem na razmere v notranji Istri? Prosim, gospoda! kedo je pa kriv, da ni tam potrebnih šol? Ali ni to znani istrski deželni zbor (Spineič! »šolska oblast1') M se zagrizeno vpira privoliti Hrvatom šole? Zdaj pa na podlagi storjene krivice in premišljene nasilnosti hočete zahteve, izvirajoče le iz vaše samoljubnosti, utemeljevati s tem, da se bahato ponašate z italijansko kulturo. Dovoljujem si opomniti, da bi bilo veliko bolje, ako ste bili opazke tako vrste opustili, saj je obče znnno,, koliko pravice imajo vaši volilci na Primorskem za se reklamirati kult-iro! Kar se tiče opazk o davčni sili Italijanov, morem konstatirati, da je vse po znanem stilu prikrojeno. Prvič ni razlika tako velika in drugič kedo pa plačuje davek. Nikdar ne producent ampak le konsument. V Istri je največji konsument vojaštvo in za tem večina ljudstva, ki je po večini slovanska. Na Goriškem plača s/3 slovenski del dežele, Va Lahi in l/3 goriško mesto. Poslednje pa živi samo od Slovencev. Ti le namreč gravitirajo le v to mesto, med tem ko Lahi ne prihajajo v Gorico, k večjemu ako hočejo kaj prodati. Kar plačuje torej goriško mesto, prosim ne navajajte sebi v korist, ker tam do-našamo m i največ. Sicer pa biva v Gorici zadostno število Slovencev, da Vas na laž postavijo. Vsi Vaši argumenti morejo odpasti iz vrst vpoštevanja vrednih okoliščin. Torej ne Vaše dosedanje posestno usurpirano stanje, ne Vaša bahato povdarjena kultura, ne Vaša davčna sila ne sme biti merodajna pri zazdelitvi mandatov v Istri. Ako pa morda računate, da s svojimi zahtevami uprizorite mogočno proti-gibanje med slovanskim narodom na Primorskem, smatram potrebno visoko vlado svariti, da pri tem ne postane sokriva odnošajev in razmer, v katerih nekateri najraje v motnem ribarijo, da tako odvračajo paznost na državi nevarne pojave. naKor Iseui ze jzjuv«, nisem nasprotnik volilne reforme, toda moram biti nasprotnik take volilne reforme, s katero so Italijani najbolj favorizirani, ne samo z narodnega stališča, katero mi je čast tukaj zastopati, ampak radi varovanja splošnih državnih koristi. Dovolite mi prašanje ? Kateri slovanski poslanec sme dopustiti, da ostane narod n aš v kot potisnjen in Italijanom izročen? Navajajte, kakoršne hočete razloge, narod naš jih pozna in po vrednosti tudi sodi Čeprav si pri tem imam dovoliti opazko o notici, katero sem v včerajšnjem slovenskem tržaškem listu ,,Edinost" bral, katera številka imam tukaj pred seboj, da je neki slovenski poslanec ponujal ali dovolil Italijanom zahtevano pomnožitev mandatov v Istri in. na Goriškem, prosim, da se mi oprosti, nko »o od stališča varovati solidarnost Slovanov pri tej razpravi oddaljim, ker si smatram v dolžnost, z ozirom na narodno Čast ljudstva, kojega tukaj zastopam, prot* takemu postopanju odločno protestirati. Ponavljam: iz naše zemlje ne izrezujte volinih okrajev za druge! Ne sme biti stremljenje za uresničenje volilne reforme po vsaki ceni merodajno. Ako se na ta način stališče in čast našega naroda krši, mora se z odprtim vi?irjem našim nasprotnikom pokazati, da nimatnu ^amo mi ampak tu^i ^.rugi dolžnost nekaj žrtvovati. Ako pa visoka vlada misli, ne glede na vse te okoliščine, da vas na vseh straneh in v vseh deželah, kjer narod naš biva, ob tla priklene, se temeljito vara. Dvomim, da postane tako pohabijenje volilne reforL-3 zakon. Do tega je še dolga trnjeva pot. In da pri tem ne opustim na neko drugo opazko gosp. predgovornika odgovarjati, dovolite mi še nekaj časa prislušaaja. Sam priznava večino Slovanov v Istri, sam priznava, da je na Goriškem % Slovencev in 2/r, Italijanov, in vendar zahteva za mesto Gorico z 23.000 prebivalci lastni volilni okraj, med tem ko ostane v Istri 37.0 0 Slovanov v italijanskih volilnih okrajih majo-riziranih. Z večjo pravico, kakor oni zahtevajo mandat za Gorico, zahtevamo lahko mi 4 mandate za n a s in 2 za njih. Kar se tiče opazke, češ koliko veljavo da imajo Italijani v Istri, to kaže zadnja volitev v 5. kuriji, v koji so s svojim kandidatom prodrli, moram omeniti, da mi je dobro znano njih postopanje za časa volitev, ker sem se osebno v Istri o tem na licu mesta prepričal. Načelo »osar tu t to" je pri vas merodajno, in kar na ta način dosežete, opisujete drznim čelom za izid normalnih in dovoljenimi sredstvi vršečih se volitev. Seveda, ako gospoda računi na nevednost drugih. Zakaj pa ni volitev Vašega poslanca v peti Juriji še verificirana? Gospodje, poslužujete sejako ne-lepih sredstev. Na to polje Vam ne bom sledil! Častita gospoda! pojasnil sem Vam v tem kratko odmerjenem času razmere v toliko, da lehko razvidite, da' je potrebno današnjo razpravo o rs :delitvi mandatov na Pri-—~-w,«» n»oUii.t.i. Morda.hLhilo umestno danes samo o razdelitvi volilnih okrajev v Trstu razpravljati. — Častita gospoda! prosim upoštevajte od mene navedene razloge. Mi ne jemljemo Italijanom nič — zahtevamo le tudi za nas merilo pravice in enakopravnosti. Da ugodim žeSji gospoda predsednika, zaključim svoja izvajala in si pridržim ukreniti svoječasno potrebne korake. (Minister Bienerth : »Saj Vas ne sliši". Posl. Gaberščik: »To je za me popolnoma vse eno".) Kmet in trgovina s kmetskimi pridelki, Odgouor ,. Primorskemu fepodarju» šleu. 14. z dne 1?. julija. Prosim uredništvo cenj. »Soče", da sprejme ta odgovor v svoje predale, ker gra za korist ali gorje celega okraja, kar pač prihodnost pokaže, da mogoče čez leta bodo še nekateri hvaležni za to. Torej k stvari! »Prim. Gospodar" že v prvi točki vidi v duhu celo koiosalno eksportno zadrugo t«j»8 okraja z vsemi udi vpisanimi. Parkr&t bo ve-ljalo geslo: »Če plačaš tako, vdobiš b/^ če ne - - pa ne". Z drugimi besednm\ t(,„ ceno: „Plačaj, kakor mi hočemo, če ne ^ pogini za lakoto Nemec ali kdor si bodi*. T* vsklik je popolnoma neumesten, in niktkorn« pristoja gosped^kemu listu. Zato m oi)g0. varjam naprej, ker gotov sem, da ta vsklik bo drago stal cel naš okraj, in da bodo kleli čas osnovanja te eksportne zadruge vsi udje, Ko bi imel dopisnik dosti znanja in prakse ? trgovini, bi nikdar tega ne izrekel ..... v n točki psuje trgovce in jim očita nemarnost, če si niso opomogli s trgovino do zdaj; in radi te nemarnosti nima sile trpeti cela dežela. Dosedaj ni trpela dežela, fpač gotovo bo trpela, ko bode funkcijonirala eksp. zadruga!;, ker trgovci niso nemarni, ampak neumorno delavni in varčni, da bi jih morali nekatcii kmetje posnemati. Tudi podjetni, kakor je re-kel že pred dopisnik s Krasa, da stavijo zt mal dobiček vse na eno kocko, in vendar ti« morejo zbogateti (pred je očital »Pr. gosp.", ds so zbogateli!) Dalje pravi, da krompirja iri>o še okusili v Pragi iz Gorice. Odgovarjam, da je neveden v tem, ker v Prago gredo ponudb,: vsako leto, brez Števila brzojavk za voo stotin kron, pa ga nočejo od leta 1901., pred pa se ga je poslalo mnogo mnogo vagonov. Komaj je staknil dopisnik eno mesto, Prngo in še tisto po krivem. Trgovci vedo zafrago. in bi raje tja poslali, kjer so veljavne u& postave, namesto da ga zdaj pošiljajo v veiii riziko v Švico, ker drugam ne gre. V 3. točki pravi „Pr. gosp.": „Kozel« nam ponuja za vrtnarja". To ime pa tičedn,-gam. Ne more dokazati niti cene nato krompirju na Dunaju, ko ravno on je trdila ie. 1400 kron dobička pri vagonu. To \t kaže, da ni komu odgovarjati v priljudne. \ kmetje pa naj ne čakajo v senci, ampak na; bodo pridni, varčni in delavni, ter naj ne čakajo v senci eksportne zadruge, ta prid« sama, še prezgodaj, kakor piše dopisnik, i: takrat bo še le hudo za Vas, Vas bodo ko maridirali nevedneži v rokavicah. V 4. točki pravi, da imajo prav lauctjr. da ne dajo krompirja po 3 K, da naj #1 da;: svinjam. Saj niti po 3 krone ni vpraJar, Svetovati pa bi moral »Pr. gosp.", da preJ: čem ne dati krompirja, ali prav po malec. ker jim škoduje, posebno ker ta živ»iir.i j* (Dalje o prilogi.) Baron vzame pero in podpiše, nato stori isto zastopnik. Potem stopLk mizi baronica ob roki gospe Yillefortove. „Prijatelj," pravi, vzemši pero, »aH. ni to žalostno? Nepričakovan dogodek v zadevi umora in poskušeiie tatvine pri gospodu grofu Moiite Cristu mn je vzel veselje, videti nocoj v svoji hiši gospoda Villeforta." „0 moj Bog!" pravi Danglars z istim glasom, kakor bi hotel reči: »Pri moji duši, to mi je pač vseeno!" »Moj Bog," pravi Monte Cristo, stopivši bliže, »ali naj sem res tako narečen, da M bil nehote provzročii odsotnost gospoda Viileforta?" „Kako? Vi, grof?" pravi gospa Danglarsova med tem, ko podpisuje. »Če je tako, se čuvajte, tega vam nikdar ne Andrea aapne ušesa. »To vendar ni moja krivda," pravi grof. Ljudje so pazljivo poslušali: govoril je Monte Cristo, ki ga je bilo slišati tako redkokdaj. »Spominjate se pač," nadaljuje grof, dočim vse okoli njega molči, »da je nesrečnik, ki me je hotel oropati, pri meni umrl, ker je bil, ko je zapuščat mojo hišo, smrtno ranjen; najbrže je storil to njegov sokrivec." »Da," pravi Danglars. »Torej da bi mu pomagali, so ga slekli in vrgli njegove stvari v kot.' Sodna oblast je obleko vzela, a pozabila je pri meni telovnik." . Andrea vidno prebledi in se previdno umakne v bližino vrat; videl je, kalp se dviga na obzorju oblak,-prinašajoč naj brže nevihto. »torej te nesrečni telovnik se je danes našel. Bil je ves oblit s krvjo in v bližini srca prehoden." Dame zakriče, in dve ali tri se nrično pripravljati, da »Prinesli bo ga meni. Nihče ni vedel, kakfina cunja naj bi bilo to, le jaz sem uganil, da je skbro gotovo telovnik ne- srečne žrtve. Nakrat začuti moj komornik, ki je z gnusom, a skrbno preiskoval to žalostno relikvijo, v žepu papir, ga potegne iz njega, in ta papir je bil naslovljen na vas, gospod baron." »Na me?" vsklikne Danglars. ' „0 moj Bog, da, na vas. Dasi je bil papir oblit s krvjo, je bilo vendar mogoče razločevati vaše ime," odvrne Monte Cristo sredi splošnega začudenja. »Toda," vpraša gospa Danglarsova in nemirno pogleda svojega moža, »kako je to moglo zadržati gospoda Villeforta?" »To je čisto priprosto, madame," odvrne Monte Cristo. »Ta telovnik in to pismo sta važna dokaza; zato sem oboje poslal gospodu kraljevemu prokuratorjn. Razumete pač, ljubi baron, da je glas postave najvarnejši; morda je bila kaka raa-hinacija proti vam." Andrea ostro pogleda Monte >ista in izgine v drugi in. »Mogoče," prayi Danglars. »Ali umorjeni ni bil morda prejšnji kaznjenec?" „Da," odvrne grof, »bil je na galejah in se je imenoval Caderousse." Danglars nekoliko prebledi; Andrea zapusti drugi salon in se umakne v prednjo sobo. J »Toda podpisujte vendar, podpisujte!" pravi Monte Cristo. » Vidim, da je moje pripovedovanje vznemirilo vse zbrane goste, in zato vas ponižno prosim oproščenja, gospa baronica in go-i spica Evgenija I" j Baronica, ki je podpisala, vrne pero notarju. »Gospod princ Cavalc*mii," pravi notar, »gospod princ! Cavalcanti, kje ste?" „Andrea, Andrea!" ponovi več glasov mladih mož, ki so se z italijanskim princem sprijaznili že tako, da so ga klicali po krstnem imenu. »Pokličite vendar princa! Obvestite ga, da ima podpisati," zakliče Danglars nekolikim slugam. Toda isti trenotek se zlijejo vsi valovi množice v -Jat-salon, kakor da je vstopila v prostore strašna pošabt, tiuaen?i: quem devoret. ' Res so imeli uzrok prestrašiti se in kričati. Orožniški častnik je nastavil pred vrata vsakega salon* dva orožnika in se sam približal Danglarsu; pred njim je stopal policijski komLar. Gospa Danglarsova zakriči in omedli. Danglars, ki je mislil, da grozi vse to njemu (nekatere vesti niso nikdar mirne), se s prestrašenim obrazom ozre f. svojih gostih. »Kaj vendar je?" vpraša Monte Cristo, stopivši k policijskemu komisarju. »Kateri izmed vas, gospodje,1' vpraša uradnik, ne M11 odgovoril grofu, „se imenuje Andrea Cavalcanti ?'' Krik presenečeuja se začuje v dvorani. Nato iščejo in vprašujejo. »Toda kaj je vendar z Andreo Cavalcantijem ? Danglars skoro zmedeno. „To je prejšnji kaznjenec, ki je ubežal z galej Ionu." »In kaj je zakrivil zdaj?" „Dokazalo se mu je," pravi komisar s hladnim glasom, »da je umoril Caderoussa, svojega tovariša na galejah, ko y-ta zapuščal hišo gospoda grofa Monte Crista." Monte Cristo se hitro ozre okoli sebe. Andrej je izginil. (Dalje pride.) vpr:^ Tou Priloga „W ft a. g Jbb 25,, straSno draga že pa;: let, zato jo je treba skrbno negovati; nikakor pa zgubiti krompir Jn se prefilfie zraven. Krompir ceneje ne more bjtj prav imajo kmetjjOj da ga drže doma, da 1)0 gotovo dražej, to pa „Pr. gosp." figo vo\ V 6. točki pravi „Pr. gosp.", da „Sočin" dopisnik koče kmete nafarbati z jabolki in liruškami. Odgovarjanj, Via sem sam kmet in imam obilo tega sadja. Ki^ojavim.da, prečila, ministerstva so bolj površna, kot moja poročila, ki J& mam v r°kah od veletržcev s sadjem, katera se glase o jabelkah z dne 7* l m. kakor sledi: 12 poročil iz cele Belgije in Holandije, 49 „ %, „ iz cele Nemčije^**"' **~ 21 „ „ „ s Francoskega, 4 „ „ „ iz Italije, 25 „ * » » Avstrije, 11 r. « », z Ogrskega, 2,"> „ „ „ IzSviee, ~~\k) n skupaj, katera splošno glasijo na letno dobro, ter se računa povprečno 600 mark za vagon, postavljen v Wirtemberg, ka-mor stane 300 K vožnja sam. To ni iarbanje, wto so očimi dokazi. Bodite torej toliko usnjeni in pravični, gosp. dopisnik, da ne vodite že tako ubogih kmetov na led z obljubami, stavljenimi na pesek. S krompirjem ste sa urmli in se Vam je dokazala neresnica Vaiil' trditev. Trgovina sadja je že na pragu, se /fiodi ravno tako. Ako nimate ne teorije ne prakse niti v trgovini, če mu se v io spuščate, ker trgovina ni malenkost, ampak je vzvišen problem, m kojega je vedno gola velika, da naj si bode Se tako velik trgovec, star in izkušeli, se mora vedno učiti, nikdar v miru spati, ter neumorno slediti kol« časa v svetovnem vm-nju. Ogorčen sem zato, ker sem sam bridko skuhal že 1. 1879. voziti na dvokolesih svoj lastni krompir po Pragi, Brnu in Dunaju, a moj >in pa v Plauen na Nemškem. Ravno tako tudi ''rešuje in šparglje na Dunaju in Oelzt-nitz na Nenuškem že leta 1882. leta, so plačevali moji lastni starii&i doma oboje po 1 kg., jaz i'« tam sem ga moral polovico ceneje pro-ihti. Te bridke skušnjo so tako daleč prignale že mnoge kakor Finotti Comp. Trst, Hti-hel .. scu pastirskega lista! Domače in razne noulce. , VESELICO NA VELODROHU v večjem obsega priredi goriški „Sokol" 12. avgusta t. L s sodelovanjem solkanskega in tržaškega »Sokola" in kolesarskega drnitva „6orica". Vspored bo obsegal tekmovalno telovadbo, dirko, javno telovadbo, petje, koncert in ples. Dodatno k naiemu popisu slovesne otvoritve bohinjske ieleinlCB moramo tudi še naznanili, da je bil Njegova c. hi kr. Visokost prejasni nadvojvoda Franc Ferdinand ntypryetneje iznena-den in ginjen od prisrčnih ovacij, ki so se mu prirejale ob njegovi vožnji skozi okraj goriški. Visoki gospod je blagovolil to opetovano zatrditi voditelju c. kr. okrajnega glavarstva goriškega, dvornemu svetovalcu grofu At-temsu, ki ga je spremljal. Njegova c. in kr. Visokost gospod nadvojvoda blagovolil se je izjaviti z izrazi oso-bitega zadovoljstva o posebno svečanem in krasnem sprejemu, ki se mu je priredil na kolodvoru v Gorici; občudoval je tudi prelepo iego deželnega stolnega mesta, kjer se je mudil vže pred 28 leti. Sprejemi na postajah v Kanalu in Rihembergu, kakor tudi udanostni pozdravi na drugih postajah v goriškem okrajnem glavarstvu, zlasti pa efekta polna razvrstitev krajevnih oblastev, društev, šolsko mladine in v obilem številu došlega prebivalstva v Solkanu v bližini ondotnega velikega mosta preko Soče, je Njegovi c. in kr. Visokosti posebno dopadla. Iflienovanje. — Trgovinski minister je določil dosedanjega inštruktorja v Gradcu okrajnega komisarja dra. Hermana Blodiga zadružnim inštruktorjem za Primorsko in Kranjsko s sedežem v Trstu. — Cesar je dovolil, da se dvornemu svetniku Franu L e g a t u, pri deželni sodniji v Trstu povodom njegovega umirovijenja izreče priznanje za izvrstno sluz- Ona osobnili vlakov. Črta: Dunaj - Trbiž - Jesenice - Trst Sv. Andrej In nazaj. Cena brzovlakov. 1. a it. 11. razr. III. ra?r. 'Osebni 0' litimi Hivo- Osebni Osebni Oscbn Br/o Oscbn j km t> n a t t, i a .0«*bfli llrzo- Osebni Osebni Osebni Osebni Br?o Ostbni Oi.ebni I. wr. ; II. razr. III. razr.j | K ¦¦m,_ K ,vin. K vin, vlak -.:,-. vUk v al. vlak vhk vlak vlak vlak r o s i a j a vlak vlak vl.>k vhk vlak vbit vlak vlik vlak „ vin. K vin. K vin".' j _ 9.30 r 1.35 1.31 9.30| 9.30 ¦odh. Pnga....... doli. 6.54 6.51 2.3315.32 2.39| 5.29 2.39 *,E 52 - 0.54 ~ --------------------------------j — — _ „. n.a —. 7.2 >| 10.35! .- 7.T 7.30 Oonsj vi« Ljubno . i k 9.G1I 9.05. 5.35 9.00 9.00 -. 7.15 , — _ ' — — — . -_"l 1 "" ... — — — 9..16 12.57 7.10 11.40 4.'0 4.00 IjoSV»m..... 11.15 ... _. 4.30 9.011 9.01 — .1.07 — _ . — — — — I * - - 12.17 — 4.20 8.2« 1*4 !s 5.00 5.42 Trli*...... 10.32 11.18 2.59 7.15 816 — 1-3.60 — — — ' — - ._ — ,' j i !¦» r> io j so 1.31 .".25 9.L'9 2.35 "c 6.05 7.15' 9.09 10.20 — 1.42 O.OOJ S 7.11 — 11.3« 11 70 7 30 3 90' l.s« 5.33 2.42 1 7.22* f> Dobava..... 9.02 .__ 1.35 5.53 1 — 3! .29 . t __ — — 7 w 4 60 2 50 l.i-S — .1.13 9 15 2.54 ... 6.20 7.32 11 8.52 10.0« ... 1.26 5.43 6.57 11.20 10 60 • 6 «0 3 i 50 1 5.1 .1.51 3.02 s 7.40' 16 Ilohinjbka Bela . s. u 1.18 5.35 -S _ ... — _ ' ... t' 70 ¦1 10 'J 30 ¦ — 5.5$ 3.09 J= 7.17 21 H.3« _ — 1.10 5.27 x: . — — _ . — j — .... ... .. . . 2.09 6.06 -•- 3.17 s?. 7..H 26 8.2!) — 1.03 5.19 — — 10.58 ... — . . — —II • 90 a so 2 - 2.17 6.14 K M a 3.2.1 — •a 6.4« 8.02 31 Hohinj. Bistrica . «.21 9.37 — 12.55 5.11 "2 6.2!) -10.51 8 30 5 10 2.80|| -. ._ •... ._ 2.32 — 0.29 10.1« 3.10 c: 7.01 •S.17J 38 1'odrirdo .... 8.10 9.27 — 12.44 5.00 6.19 — 10.40 — — — _. _. ._ 11 Tj M 3 1 70 2.12 .. «.:«» ¦ ¦ 3.51 — "S — K l>7 45 Iliul.ijtuna . . , 7.49 — 12.23 4.39 x> — — 10.19 ] — — — -» 20 2 30 1 40 2.55 _. 6.52 — 4.01 _ ... b.39 55 Orahovo .... 7.28 _ -- 12.02 4.19 . — — 9.59 — — | — — — , — jI i 40 2 1 10 3.01 — 0.53 4.12 -- I 8 45 59 Podmclec .... 7.19 — — 11.53 4.11 E - — 9.50 — _ ' _ — i — 1 —. — _ 3.32 ... 7.10 11.01 4.2.1 tn 7.31 8.5« 66 S. I.Mcija-ToImiii 7.09 8.38 — 11.43 3.59 tli 5.31 — 9.41 4 90 ' 3 - lieo! - "A i l 50 - 90 3.23 — 7.22 - 4.37 ._ 0.08 74 Avčf ..... G.54 _ _ 11.29 3.45 — ._ 9.27 ' ' — — — — — ' — il \ 71) 1 — . - til) 11.31 ._ 7.31 11.20 4.16 ... V.53 9.20 80 Kanal ...... 0.46 8,18 _. 11.21 3.36 5.10 — 9.19 ' ' 2 30 1 40 — |»l;| ¦ - - — — _ 3.39 7.30 - 5.03 — 9.29 H« 1 6.37 11.06 3.27 -- — 9.10 1 — — 1 — — —; — !l 3.55 5.50 7.55 11.12 5.10 8.15 0.43| 99 d0,,l Donca drž. k. Zb- 6.20 7.56 10.49 3.1O 4.46 8.53 1 • «1 4.01 ti.n2 MU 11.47 5.29 7.05 __ 8.20 _ odli.! itlob. -. 7.51 8.45 10.38 • 3.02 — ' 4,11 8.30 K.43 1 : ' ii 'jO - "jO — m 4.12 6.08 8.13 - .1.40 7.15 .... ... ,- 1<>6 1 Voli jadrala... t k — 8.33 10.27 2.51 — — 6.18 3.32 1 — — — — —1] J 70 - SO ~ ji) 4.10 0.10 8.22 12.02 5.47 7.31. _ 8.37 ... 110 Prvafina_____ —. 7.35 8.23 10.19 2.43 — 4.26 6.10 8.21 : - 2 30 1 40 - 80, i 7o 1 - - (.!) 4.30 0.22 8.34 - 5.59 7.311 — ¦ — 117 Rihcmbcrg . . . ... j 8.09 10.08 , 2.32 — S.~ 8.10 ¦ ! — — , — , — -. .tJ -' 50 1 50 — 90 4.57 0.1« S .01 12.36 6.2 i| 8.01 8.20 9.11 .._ 127 ŠUnjel-Kobdilj . — 7.17, 7.56 9.54 | 2.18 3.29 4.07 . 5.43 7.5-5 i : 3 70: 2 30 .- IG a - i io .1.07) 7.07 9.0» • 0.32 8.10 8.28 _ — 134 Dutovljc-Skopo . — — ! 7.44 9.42 2.06 3.20 — ! 5.29 7.42 — — | — _ —' — II — ~_ - — 7). 14 7.17 8.W — 6.42, 8.20 8.38 — ^., 140 RcpcntaborP.H. — ! — ! 7.37; 9.35 1.58 3.12! '__ i 5.21 7.35 — — ! — — _ —ji ( io 2 .10 1 40 •1.21 7.2!) 9.20 12.57 6.40 8.28 ! 8.46 A/J2 _. 144 Opiina..... — ; 6.541 7.30. 9.27 i 1.50 3.04 j 3.44 ¦! '5.13 7.27 6 -j 3 70 2. — j ¦"' 10 a — i 7o 5.35 7.42 6.40 7.05 8.40 i <),_ — — 155 avardijclaP. H. ~ i .._ j 7.05 j 9.00 j 3.25 2.38 ~ 4.47 7.04 — — j — — —II --- — — — 1.42 7.47 L/.17 - 7.12 8.47 , 9.07 _ _ 160 y. RoCol ..... — i — j 6.54! 8.49 1.14 2.27 — 1 4.36 6.64 — — — — il •> lo a. - i 90 5.50 7.6.-1 9.55 1.20 7.20 8.55 1 9.15 9.55 j — 166 d >h. Ttsi, sv. Andrej oi h. _ ; 6.15' 6.40! 8.35 j 12.55 2.12 3.05 i 4.Ž10 6.40 7 201 4 40 2 50 izjemni tarif: Brzovlak Gorica-Trst tour-retour I. razr. 8-20, II. razr. 610, IIL razr. 4—. Osebnivlak Gorica - Trst tour-retour I. razr. 630 II. razr. 4*70, 111. razr« 3*10. — Listek je veljaven osem dni. bovanje. Svetnik više deželne sodnije Artur Fleischer v Trstu je dobil povodom svojega umirovljenja naslov dvornega svetovalca. Smrtna kOSa. — Danes ob 9. uri je umrl gospod Ivan Feigel, upokojeni c. kr. rač. revident tukajšnjega gozdarskega urada. I red kratkim je umrla gospa soproga. Pokojni Feigel, rodom iz Idrije, se je pospel po svo-' jih zmožnostih od navadnega gozdarja do uradnika v 9. cinovnem razredu. Bil je izredno nadarjen mož, marljiv uradnik, izvrsten risar. Preostalim naše iskreno sožaljet Akademlčno ierijalno društvo »Adrtja" priredi v Četrtek 26. julija ob 10. uri zjutraj izredni " občni zbor v prostorih pri „Jelenu". Točka dnevnega reda: .1) Oitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2] Poljudna predavanja Adri-jašev med tekočimi počitnicami. 3) Slučajnosti. Pričakuje se obilne udeležbe tov. viso-košukev in letošnjih g. abiturijentov. Odbor. Akademlčno feriialno društvo »Mrija* priredi v teku meseca avgusta in septembra v goriški okolici in po možnosti tudi v drugih okrajih ciklus poljudnih predavanj. Razpravljalo se bode o vprašanjih, ki so posebno v zadnjem Času na dnevnem redu: V o 1 i 1 n a r e f o r m a, reforma zakona, delavsko vprašanj e i. d. Narodnemu Skladu je daroval 4 K g. svetnik Avgust Jakopič na Dunaju. Polemiki o nepravem časi*. — Nemško - laški napisi G 6 r z - G o r i z i a so bih odstranjeni, ali nič še ni prav gotovega, kako bo rešeno to vprašanje. Gotovo je menda le eno, namreč, da se i>e vrnejo več odstranjeni napisi. Odprto vprašanje pa je, ali ostane državni kolodvor brez glavnih napisov, ali pa pride na častno mesto tudi slovenska Gorica. Skupen nastop obeh domačih slovenskih strank je brzojavno pozdravil ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar ter izrekel veselje nad doseženim vspehom. nSlovenec" pa ni mogel molčati niti v času sedanje negotovosti in ni hotel dopustiti, da bi doseženi vspeh veljal nastopu združenih slovenskih strank, — narobe: rogal se je pozdravu ljubljanskega župana ter zafcoko-dakal v *• et s skrajno predrznostjo, da se je zahvaliti i,-, doseženi vspeh eftiflO le odločnemu nastopu „Siovanske zveze", posebno dr. Gregorčiča iu dr. Šusteršiča. Slava „S. z." in imenovanih poslancev mora biti na jako šibkih nogah, ako jo treba poživljati ob tako nevarnih prilikah s skrajno breztaktno brbijavostjo. — Nočemo v „Soči" pobijati „ Slo vence ve" race z natančnimi dejstvi, ker bo za to časa dovolj, ako bo treba. Rečemo le toliko: Še predno so prišli katerikoli poslanci „S. z." do besede z vlado, je bilo na korake iz našega uredništva dognano po brzojavu in telefonu meu Trstom in Dunajem, naj se napisi odstranijo in naj se sporno vprašanje reši dogovorno s poslanci. Dr. Gregorčič je prišel na Dunaju do besede celih 8 dnij —- poznej e. Ali da je vlada izpolnila besedo, v to je brez dvoma pripomogel složen nastop obeh strank. Ako bi jedna stranka ostala brezbrižna in se pripravljala na časten vsprejem dvornega vlaka, tedaj bi najbrže i vlada dobila dovolj žalostnega poguma, da bi napisov ne bila odstranila. — "Vidite, mi smo skromni dovolj, da delimo vspeh s stranko, ki je pozneje hvalevredno pristopila na složno delo za isti cilj, ali skrajna perfidnost je na strani „SlovencaB, ki se povsem nepoklican vtika v niše domače zadeve na način, da reklamuje vspeh edino le „S. z." in dvema poslancema, kar ne odgovarja resnici aH so smešni in nizkotno mičkani tam pri „Slovencua! No, jih počasi že še naučimo malo takta, in Če bodo zanj nepristopni, jih .bodo dobivali po grbi. Goriški Slovenci niso kranjski — backi, to naj si le zapomnijo vsi posvečeni in neposvečeni gospodje okoli „ Slovenca" ! Dostave k. — Danes došli nNarod" od včeraj prinaša uvodni članek o tej brez-taktnosti „Slovencatt. Informacije je dobil iz Gorice in mi potrjuj ^ vse v članku našteta dejstva. Obžalujemo pa, da je „S!ove-nee" izzval to polemiko, ko Lahi še napenjajo vse sile, da bi uničili doseženi vspeh! Več danes ne rečemo. Zopet novi umiki. — Nova državna železnica hitro spreminja in bo še spreminjala urnike vlakov med Trstom in Jesenicami. — Urnik, ki smo ga izdali, že ni več točen. Zato smo dali danes nov urnik, ki je zdaj v veljavi. Pravijo pa, da bo v kratkem zopet več prememb. Ako bo tako, bomo skrbeli takoj za nov natis. Posebea natis za žep bo popoldne na prodaj v obeh naših trgovinah po 6 vi«. Doslej smo jih razdajali brezplačno, kolikor je kdo hotel, — toda diugi Ijaclje so naše urnike drago prodajali. Zato jih odslej ne bomo razdajali brezplačno. Blasoii S Xra». — Kraševd so se takoj po končani otvoritvi poslužili dnevnika »Edinosti" ter povedali tam, kar jim je srce težilo. N. pr. županstva v Repentabru, Dutov-Ijah in Skopem so sklenila, da ne kupijo dragih zastav, če ne bodo vihrale tudi slovenske. Repentaborski župan je bil hitro pozvan v Sežano, kjer so ga obdelovali ter mu žugali, naj preskrbi le take zastave, kakoršne želi glavar. Na kolodvoru ne sme biti nobena tro-bojnica. Glavar je šel s sodnikom v Dutovljein Skopo ter žugal županoma, da morata oskrbeti zastave, Če ne porabi druga sredstva. PriSel je potem Še drug političen uradnik ter poma- gal obdelovati župana. Županstvo v Štanjelu se ni nič protivilo odloku glavarstva, in ko je to pismo pokazal glavar sta, se moža udala. ~ Zastavice, državne in deželne, je poslal c. k. šolski svet šolskim vodstvom dva dneva pred otvoritvijo. Šolski voditelj v Du-tovljah je šel v Sežano po narodne zastavice, ki bi bile Še tam od obiska cesarja. Ali nikjer jih niso »mogli« najti; sodil je po odloku na županstvo, kjer je bilo govora tudi o običajnih zastavah, da sme rabiti slov. zastave. Učitelj v Koprivi je nabavil hitro papirnate trobojnice, ali na postaji jih je kon-fiscirala žena postajnega načelnika; seveda na povelje oblasti. Koncipist Treo je zavrnil trobojnice vsem korporacijam. Učiteljsfcvo je bilo uradno pozvano in se je moralo pokoriti povelju. — Na postaji Dutovlje- Skopo je bila mala udeležba. Ko je bil Tomajcem zabranjen vstop na kolodvor s slovensko zastavo, so se obrnili in odšli. — Pritisk z glavarstva je bil velikansk, zato pa je velik tudi odpor, in Kra-ševerdajejo duška svojemu ogorčenju v krepkih besedah. Naj padejo na rodovitna tla. DijaM V KOJSkem priredb dne li>. avg. veselico, kar naj blagovoli sprejeti slavno občinstvo na znanje. Ob enem prosijo dijaki bližnja društva, da bi ne prirejala isti dan veselic. Vspored objavijo pravočasno. DOVOZna cesta na novi kolodvor je pravcati škandal. Ta kolodvor je naravnost nevaren za občinstvo. Že čez dan je nevarna vožnja in hoja na kolodvor, ponoči pa je še stokrat hirje, ker je razsvečava isto tako primitivno slaba, kakoršna je bila doslej v onem predmeta, kjer ni bilo skoro nikakega prometa. — Kaj dela policija, da dovoljuje promet? I Ne laško, ampak nemško S — Deželni glavar dr. Pajer je govoril pri sprejemu prestolonaslednika na kolodvoru v Gorici nemško in ne laško. Torej v nemščini, v jeziku, ki pri nas niti deželni jezik ni. Tako je storil tudi zadnjič, ko je bi? cesar v Gorici. Z laškega stališča je storil z uporabo nemščine sicer naroden greh, ali Lahi mu ga radi odpuščajo, da se je ognil rabi slovenščine. — Da bi se bilo od slovenske strani kaj storilo proti rabi nemščine, ki je bila skrajno neumestna, na to še misliti ni! Brzovlak Iz Trsta in Gorioe bo vozil preko Jesenic na Trbiž, dokler se ne otvori še proga Jesenice-Celovec, skozi karavanski predor. Naročbe za peron na c. kr. avstrijskih državnih Železnicah. — Na postajah v Jesenicah, na Bledu, v Gorici ter v Trstu c. kr. drž. žel. uovo-otvorjene proge Jesenice-Trst se izdajajo na ime glaseči se naročiini vstopni listki za peron proti naročnini 3 kron in veljavnostjo za koledarski mesec. Višek nesramnosti. -- »Slovenec" se že nekaj časa s posebnim veseljem zaletava v državnega poslanca g. Oskarja Gabrščeka. V soboto je priobčil notico, v kateri pripoveduje, da je bil poslanec Gabršček iz odseka za volilno reformo „ven vržen", ker je izostal zaporedoma od 4 sej. Posvečeni in neposvečeni izprijenci pri „SIovencu" spravljajo odsotnost v stik z nemško večino v odseku, češ, poslanec Gabršček se je odstranil ter tako prov-zročil večino Nemcem, katero imajo, ka korit Uro se odstrani en slovanski poslanec. In glejte — do stalne večine Nemcev v odseku je tako pripomogel Gabršček— sedaj je bil pa celo „ven vržen" iz odseka. To je kost kot zanalašč za glodnike pri „Slovencu". Resnica je ta: Poslanec Gabršček se je prav živo zavzel v odseku za primorske dežele, da bi bile zastopane pravično v parlamentu potom volilne reforme, kar kaže jasno govor, katerega priobčujemo. Ali kaj je doživel ? Dr. Gregorčič, dr. Šusteršič in Čehi so se udali Lahom, da so prodrle v odseku pretirane laške zahteve ter dobijo Lahi v naši deželi toliko mandatov kolikor Sloveuci. l/:} bo imela jednako število poslancev kakor %. Za tako sleparijo so se udali „katoliški" poslanci in Čehi! To je pač velikanski udarec za goriške Slovence. Gabršček je ostal s svojo pravično zahtevo osamljen, člani Šuster-šičevega kluba z dr. Gregorčičem so naredili nečasten pakt z Lnhi, in v odseku so glasovali slovanski prodanci za laške predloge. Kaj pa naj potem še dela goriški poslanec v odseku, ki je bil poslan tje, da se potegne za goriške Slovence ? Nič več nima tam opraviti, zato je storil le prav, da je odšel ter zapustil te lepe Šusteršiče in Kramafe! Kaj naj jim hlapčuje ter glasuje ž njimi, kot ponižen statist potem, ko so prodali goriške Slovence?! —- Gori omenjeno notico je priobčila tudi „Gorica" po »Slovencu". Iu „Gorica" je pač glasilo dr. Gregorčiča. Ta laški prodanec, ki je šel gori pomagat svojim zaveznikom Lahom, ter prodajat interese goriških Slovencev, ta lenuh, katerega se lahko išče po Dunaju 100 krat, da se ga 200 krat ne najde, se drzne ponatisniti v svojem listu tak«* perfidne napade iz topovskega „Slovenca". To je pač višek nesramnosti! »Ven Vrten," — Iz parlamentarnega na-rodno-gospodarskega odseka je bil „ven vržen" (da govorimo s „Slovencem"!) Član „lepega" kluba vitez Vukovič; in sicer za to, ker je izostal od sej trikrat po vrsti. Gospodarski odsek je pač vaten in klerikalci vedno bijejo na gospodarsko stran — pa izostane iz sej pobožen poslanec Šusteršiče v! To je vse obsodbe vredno —- ali katoliški žurnalisti molčijo o tem, kričijo pa nad drugimi po geslu: rečem U, da mi ne poreješ! UtOflil |6 v Soči 23 letni krojač H. Lasič, sin krčmarja Lasiča v Rabatišču. Šel se je kopat s prijatelji včeraj dop. ob 11. uri. Šel je pregortk v vodo, prijel ga je krč in utonil je. Trupla še niso našli. •- Prijatelji so le gledali, kako so je potapljal! Za nedeljski počitek. — V nedeljo se je vršil v Gorici zopet shod laških trgovskih pomočnikov, na katerem so zahtevali popoln nedeljski počitek za celo leto. Tatvina I Volarjih, - Poročajo nam, da je prišel pred kratkim ponoči tat v spodnje prostore posestnika Gregorčiča. Gospodinja je še slišala škripanje in hojo v spodnji sobi pod spalnico in zakričala. Tat je na to odnesel pete pa tudi mnogo drv. Tat je neznan, ali sodijo, da mora biti v bližini, ker so drva že večkrat pogrešali. Poziv. — Tudi med Slovenci začenja prodirati spoznauje, da je treba skrbeti za izobrazbo širših mas. Ta izobrazba mora biti umska in nravna. Ako pa hočemo, da bo t. zv. poljudno delo uspešno, mora biti organizovano, sistematično. „ Akademija" si je naložila nalogo, da širi med slovenskim narodom omiko v nnznačenem zmislu. Ne more pa zadoščati vsem potrebam, ako ne najde zaslombe in podpore po vseh večjih krajih na Slovenskem. Take zaslombe in podpore naj bi bile čitalnice, bralna in akademična društva. „ Akademija" nasvetuje, da bi čitalnice, bralna in akad. društva kot redni člani društva posredovala med njim in med ljudstvom s tem, da I) vzbujajo zanimanje za delovanje „ Akademije* in pridobivajo somišljenikov iu prijateljev; 2) da po svoji možnosti javljajo predavatelje in predmete predavateljev, ki so potem društvu na razpolago za okrožja do-tičnih čitalnic, bralnih in akad. društev 3); da se vrši vse delo enotno po enotnem načrtu in enotnem duhu, upoštevajoč pri tem lokalne potrebščine in prilike. Odbor „ Akademije" se torej obrača do teh s prošnjo, da naj fiiu blagovolijo do konca meseca avgusta odgovoriti na sledeči vprašanji: i. Ali smatrate naš nasvet za potreben in možen? II. Ali ste pripravljeni pristopiti kot društvo k „ Akademiji" in delovati za njen namen? Ko dobimo vse odgovore, se bo odbor posvetov«} o došlih nasvetih in se bo končno sklepalo o njih pri občnem zboru, na katerega bi prišli delegatje vseh onih čitalnic, bralnih in akad. društev, ki se javijo kot člani „Akademije". Odgovori naj so pošiljajo na tajnika društva, Ljubljana, Breg 10/11. V Ljubljani meseca julija 190f>, Za odbor „Akademije": Dr. Vladimir Ravnihar, t. č. predsednik. Dr. Drag. Lončar, t. č. tajnik. PiSDia, ki se tičejo uredništva, kakor tudi ona, ki so namenjena upravništvii aH tiskarni, naj se naslovljajo vedno edino le na: uredništvo, upravništvo, tiskarno in ne na lastnika lista in tiskarne, ker se tako cesto lahko pripeti, da čakajo pisma, dočitn se drugače takoj izvrši, kar je v njih želj eno. Le r t se b ti a pisma naj se naslovljajo na lastnika listov in tiskarne g. Andreja Gabrščeka. To prosimo p o n o v n o dopisnike in odjemalce. OfflŠiVena naznanila in drttge take drobne reči, ki so nujne, naj izvolijo prizadeti gg. odborniki odslej prinašati za list nekoliko poprej, ne pa zadnji trenotek, ko gre list že v stroj ali ko je že v stroju. Takrat ne moremo več ustreči iu priobčenje izostane. V raznih društvih vlada nekaka čudna malomarnost, da šele zadnji trenotek prihajajo s kako sicer prav nujno notico, k-, bi bila p>*. lahko napisana že prejšnji dan ali pa vsaj v jutro, ko izide list. Pa ne ~~ zadnji trenotek mora biti l Ob jednera povdarjamo tud.:, da treba prinašati take društvene vesti pisane, da v slučaju kakega pogreška ne pade krivda na uredništvo, kamor se Že tako rada zanaša. Toliko društvom v navodilo! Razglas, — Odpustki na zemljarini in lii-šarini, potem znižba glavne vsote obči pride-baiini in davčnemu merilu za podjetbe, zavezane, javnemu dajanju računov, za ieto 1000. Na temelju člana IV. vštevši XI. zakona od 25. oktobra 189ti. drž. zak. št. 220 določ&jo m zgoraj navedeni davčni odpustki in znižbe za leto 190(5. sledeče: 1. Odpustek na zemljarini s IS0/,, in na hišni najem&riui in hišni razredarini, izvzemši 5 odste ai davek od donosa davka prostih poslopij, s 12 V.,% državnega davka. Ta odpust se pa ne razteza tudi na neerarične doklade, katere se torej odmerijo in poterjajo od cele državne pristojbine brez odpusta. 2. Znižba glavne vsote pridoba-rine od 25%? izvršena že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi. 3. Davčno merilo za podjetbe, imenovane v $ 100 osta-vek 1 in 5 navedenega zakona, ki so zavezane javnemu dejanju računov, določa se kakor minulega leta z 10% čistega dohodka. Tamburaško društvo v 8or. Vrtojbi priredi v nedeljo dne 29. t. m. javni ples na dvorišču gosp. I. Batističa. S čistim prebitkom se nabavi brda. Radi napisov na postaji v Gorici je bil pri niinisterskem predsedniku laški poslanec Le-nbssi. Seveda je zahteval, naj se postavijo zopet nemško-laški napisi na pročelje postaje. Ministerski predsednik mu je rekel, da morajo biti Lahi hvaležni za poninožitev mandatov, da so v Itocolu in Gvardijeli samo laški napisi, čeprav uradna statistika kaže tam večino slovenskega prebivalstva; če bi se bile godile demonstracije pri otvoritvi, bi ostala vlada neizprosna, končno pa jo rekel, da prouči vprašanje o napisih v Gorici, ter upu, da se dobi pot m kako sporazuraljenje. Izrekel je tudi željo, videti naše kraje, in če mu bo le mogoče, jih obišče. V Št. AndretU je čital v nedeljo g xm. pastirski list. Potem pa je apeliral na može naj volijo le katoliške zastopnike v deželni in državni zbor ter v starašinstvo. Apeliral i» potem na ženske, naj pazijo na svojo I„0jp da no bodo volili takih poslancev, ki hi 0,j0' brili postavo o razprokj. Razlagal jo, ,[a ' taki postavi bi imel mhko vsak kur ;} jer)e Štandrožke žene so seveda toliko pametne da mu tega ne verjamejo. Drugače tudi rohni proti plesu, ali v nedeljo je molčal, ker .4 imeli plesati tisti, ki so pri prejšnji procesiji hodili s svečo v roki! Zamenjena brzojavka. — Neka gospa v <;,>. rici je naznanila v neki kraj dohod svoje..." moža. Brzojavila je po nemško, da se j« Jjd peljaF —- gefahren. Tam pa so dobili ir. zojavko: gestorben. Radi tega j<> j,,.,^ neka oseba v Gorico, brzojavka je nnie^ vzročila zmešnjavo. Sr<'aj preiskujejo, k(J,>'( to zakrivil. Veliko otrinjanje zvezd bo 27. do ai jur,,. Sicer se bo pa to veliko utriujanje vi-b>!0\, cel avgust. Slirflva cui|a od gUl. »90 do gld. ¦',:: :¦ i,;.,. OUlUUa b»l,a za popolno obleko. IV;t:ii„.. ] čolni ne prosto v hišo. Bogato izlnV ::?,.!•..,. na razpolago. Tovarn* svile Hennelierg v Cur.hj Razgled po soetu. NOVO Volitve po volilni reformi h,« bodo vršilo najbrže meseca januvarija ali fehi-Kvarija prihodnjega leta. Odsek za volilno reformo. ~- v seji ¦„>.).. m. je stavil poni. Moker v splošnem pr- K..,. naj se da Češki 130 mandatov, iti >ii.-r ¦¦;, nemških, Moravski pa 4it in sicer 3') .V>kiL in 19 nemških. Isti poslanec je predla;;.,!, usl se število mandatov poveča za Galicijo u 4 od katerih dobe )\ Poljaki iu cMn-gn \l\mi na Tirolskem za o* -— dva nemška in i ita Iijanski, na Štajerskem pa za i ucm S k i mandat. Proti temu predlogu mu #,¦ vorila I-Vrri iu Kramar. Na to se j- \Sii je sedaj odgodil do jeseni. Prvi dan prometa na novi železnici v Trsta, V ponedeljek predpoludue se je odpeljalo; kolodvora državno žele/uire pri sv. As"]iv.', in sicer po novootvorjoni progi iu it a nv\> postaje od Trsta do Jesenic, 7f>0 o^b. h to s prvim vlakom UOO, z drugim !;">') ist s tretjini 400 oseb. Ruska duma razpuščena. • Car NiUa je izdal nastopni manifest: ,,lz lastne volji1 .-•.;:<< pozvali zastopnike naroda na zakonodaj no do lovanje. Predložni smo velike reforme v wL gramih mirnega življenja. Vodno nam je s_>I:-> glavna skrb odstranjati nevednost v \mhv* z lučjo pouka in odjemati breme, ki oiaežu:--ljudstvo z oliihčanjem pogojev za delo in n-z, ljiškega posestva. Naša pričakovanja jo prev;*. rila kruta izkušnja. Zastopniki naroda, nit--?:: da delujejo na polju zakonodajstva, so --e r-guhili v sfere izven njihovo kompeto:i.'". '< ¦ vili so so s preiskovanjem lokalnih čin •».'¦. nas postavljenih oblastnij, in nepopolnimi \ meljnih zakouov, ki jih jo možno spre:::cr nita dela; tako n. pr. poziv na nar-. i L• strani dume. Kmetje, ki so bili vsb"i '-'f nezakonitosti zavedeni, niso pričakovali .¦:»'&-_ nitoga zboljšanja njihove osode, ter so v v okrajih pričeli pleniti ter uničevati tuj.! '.;'-"• nino, niso hoteli več slušati zakonov i;. /a»-' nitih oblastnij. Mi ne bomo dopuščali :;ik?.»' samovoljstev oziroma nezakonitih dejar.j i-: vso «ilo državne oblasti usilimo nepokonic.- ~ našo carsko \oljo. Poživljamo vse dobromislečo, naj -f <:;''r:' žijo v svrho, da podpirajo zakonito 0: \&< ^ bo možno vspostaviti mir v naši dnui ii-'-:. vini. Naj zopet nastopi mir v ruski ''¦f~-Cj Bog naj nam pomaga rešiti riajvažueju ^v-' nalog, /boljšati usodo kmetov. N«Sa vri;a ' tem oziru je neomajana in ruski kmet d^~ tam, kjer jo kmetsko posestvo prem-i!'1. r;-širjenje svojega posestva zakonitim iu ii"uV nim potom, ne da bi mu bilo treba s . Z nooinajiJ"- zaupanjem na božjo previdnost in zdr- razum ruskega naroda, pričakujemo oiM«^" dume izvršitev naših pričakovanj in ll•.- M0\ na Ruskem. — V zvezi z razpu-jjurae so najvznemirljivejši dogodki. V radii in v petrogradski guberniji je proso obsedno stanje. Tudi v Kievu se je '.'«41 prcki sod. —Iz Kronštata ,sej)o-^Tu so prišli na" sled obsežni" zaroti "med' U.ftki. Zarotniki so se hoteli polastiti ¦i''C!a. Jia »I)pl,elil! m carJa ujeti- -~ Iz ^ brzojavljnjo : Na 1'objedonosceva se je ',;; izvršiti atentat. Pod njegovo pisalno ;"je nižpoftila bomba ter razdejala vso pobjedonoscev je j)stai nepoškodovan, , $ •> .-osedni sobi; vendar je pa strah ¦ v.val nanj, da je nevarno zbolel. I ;• :i'|iu$iVne dume Člani so po velikem ]*(,!; otovaii v Viborg na finskem ter ',,*;•>' na narod. Vojaštvo je koncen-|j.v;^v'h mestih. Bati se je najhujših Zahvala. Podpisani najsrčneje zahvaljujete . tukajšnjega zdravnika 'gfrgfc^thrrJ&lrg-e-tsrM a r-H^e z sa njegovo hitro in požrtvovalno pomoč v težki bolezni, ter ga vsakomur naj topleje priporo-ca"ve: Sradnž, dne 22. junija 19DB. Karolina Denkel Ana Zalar. vdova c kf. stotnika. I U m železnice » Srbiji zahteva minister ,.» ,iel »d skupščine Izrednega kredita ' iv.«) kron. ; fajrtn i domobranskih tojiišnicah. — Skupni hrvatski domobranski minister je izdal i^j.jvna /apovedniStva naredbo, da uredijo ^e za podčastnike; v čitalnicah bodo časi;; •{rokcvni listi, društvene igre (šali, do-it -J... in napravi se mala knjižnica, Ya\ t:f. take čitalnice se da na razpolago i ¦;«> k. ZAiAjen hrvatski koncert i Bosni. — Prav [["Miui so hoteli prirediti v Zenici v c. »r.mvft, ali vlada ga jim je zabranila. fa^aus ,.Hcl)ub vlada v oblasti gr.*ke cerkve. .••.i h«* (KŠpust grških uradnikov in zabra-; tj.oialn' grškega jezika na trgu v Varni. (ssgres jugoslovanske omlaiilne se bo vršil i; T. avgi^tii t. i. v Sofiji. Sestavil se ivk, ki ima poskrbeti kolikor mogoče •¦:\ r\>x\>\»4. Pokrije se z rezervnim v/«. .-tA-fijonarji me dobijo nič dividonde. • aj radie ud K1O0 K na 520. V zad-.-1(1 ta industrija v Galiciji rapidno pnda. Ud StalelflikOf. V Kovemjorku obstoji L¦ >?'.toi:;kov. Hrdftj šteje %\ oseb obojega Vi so prekoračili J OO. leto. Lani jih < -i. :.li najstarejša članica se je usmrtila, " iiia j-ila življenja. Vo večini so ti sto-; strastni kadilci. 1*1» ""'.ar ji* uničil v Jokohami na .»a-»-':.: lihi) hi5. Pirginilo je več otrok. V 'y' v i? ko tiski je napravil požar Škode '-, miSijona frankov. '& pctlOtflOSti. — V Moutore V^riore •:'':nu v Italiji je izpovedal nt V .v dnij <¦¦']»' mladenič Sarno. da mu je uzro-*•'»«'. . :i katero umira, pohotnost duhov-^ 'Ti -u je zlorabljal. Ko so mladeniča ;- >•¦' n^ našli na njem znake take ' !';:):'>vnik je iz staire aristokratske iiii paslirji štrajfcajo. ¦— v kraju Ciueia .'3n>k(i, ,s0 .stopili pred par dnevi v ¦_w Jur.;kajSuji pastirji, ker aiso dobili :jnfu'ii ;:o\i. N^i: i grof, 1 adivokat, občinski ;*:" EaJniU. nrofesor, žena inženirjev« in ¦ aU B^pi. Na prodaj )i landaver Prvi natakar tsce službe zmožen je slovenskega, nemškega, italijanskega, francoskega in angleškega jazik a. Naslov pove upravništvo. A. Primožič — optik ....... naznanja, da jo otvoril svojo delavnico Gorica - ulica Vettflrini št. 3. Naprodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. "»orem stanu, tnalo rabljen. Nci, Tržaška ulica št. 13. samo, ampak tudi skusiti se mora Sifckenpferd lil^o mlcčnato mila Bergmann h C.o, Dresilen is DcCin ob Labi prej Bergmannovo lilijno ralefinato milo (znamka 2 m hovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZORNIK V UORICI. = I 100 - 200 delavcev In minerjev, plača na uro 31-31 Pfen. 10 — 20 dobrih tesarjev, „ „ „ 49 20 — 40 »možnih kamnolomcev, „ „ „ do 45 se sprejme takoj zaJrHetno delo pr! gradbi v dolini Werda i. V. žel. postaja Bergen, Vogtland. Stanovanja so oddaljena 10 minut od gradbenih prostorov. Nastani se kuharje m skupno nabavo hrane. Liebold & G.o G. m. b. H. Werda i. V. lsoterijske šteuilke. •31. julija 1906. .........55 38 8 35 Kdoi \Jubi k»k»u In ?okot»i)o, timn bodi prlpcroiap; Kandol-Kalcao ••bi, jo tor^j najini* prv- ------------------U mmpAatU in j* «ft nr*" " ••m okua izredno pooanf. Ptt»i«n ___ lT*n H»ff >n ¦ Invjo vnratveno ZnVOJipo V« kg OO TtMU^ » »/# . 60 . f DobiT» •• pi)T»nd. A. vri. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = — oljkinega olja prve vrste najbiijših tvrt iz Istre, Dalmacije Malfett«, Bari in Hic? s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -~'80, -'88, - 96 112,120,136,1'44,160.1*80, 2-. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo ae puSea kupcu do popolne v porabe olja; po vporabi se spet zatneui s polno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Zahvala. Iskreno zahvaljujemo podpisani vse one 55. gg. udeleženke in udeležence mnogobrojnega pogreba na§e nepozabne in ljubljene sestre in tete HENRIKE de PAGAN'. Izkazana sožalja so nam bila v veliko tolažbo. V Mirna, dne 23. julija 1906. Rodbina de Pagani Si Lucija ot Soči! Podpisani priporoma slavnemu občinstvu svojo trgovino z mešanim blagom. Zaloga moke, W. Joehmarm v Ajdovščini, Turiica po Jako nizki coni. ; V Uši se nahaja zaloga vh& in žganja. -*« Spoštovanjem Ignacij fratnik. Pozor! Podpisano naznanja, da je začeio »Vinarsko in gospodarsko društvo« v Komnu svoje redno delovanje. — Otvoiilo je v znanih »Svarovih« prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo. Skrbelo se bode vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo. Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročiteljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje, obiskovalce in odjemalce. Načelstvo: »Vinarskega in gospodarskega društva". v Komnu. 19. julija 1906. Neenaka mera. "raslim je poletje bajen čas: Priroda deli po-»aš gate*še darove> milijonom delavnih ljudi pa [ a *ežk° pričakovanega dopusta, odpočitka, po- kek V* Zbiranie novih mocl za težki boJ za ob" itev' JQ dandanes vedno težji in ki zmerom več La.0(\duha in telesa. Z drugačno mero pa deli i d ari naimlajSemu delu človeštva, novorojenč-;' °J°nceffl, osobito pa podaja tistim otrokom, ki morajo biti brez materinega mleka, poletje le nevarnosti in bolezni. Driska razsaja pri takih otrokih in umrljivost bi bila velikanska, 5e bi zdravniki poslednji čas ne imeli pri rokah zdravila, ki se vsestrsn-jko dobro obnaša in ki ga s polnim uspehom rabijo proti i vsem onim boleznim, ki se lotevajo tistih otrok, ki I nimajo materitit-^a mleka. To je pa Kufeke - jjefa moka \ za Otroke, prav izboren pomoček proti vsem poleti se pojavljajočim Želodčnim in črevesnim boleznim dojen-icev in majhnih otrok. Ta moka, dodana kravjemu ! mleku, dela mleko v otrokovem želodcu lažje pre- bavno, zmanjša vretje v želodcu ter bolezenskim kalem vseh vrst, kar je prav važno, daje s tem le slabo podlago. Zaradi enakega obsega redilnih snovi, kakor jih ima materino mleko, je Kufeke-jeva moka za otroke izvrsten izdelek, ki osobito tudi bistveno pospešuje tvoritev mišic in kosti v otrokovem- telesu. Kufoke-jeve moke za otroke, ki jo zapisuje na tisoče zdravnikov, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker mladi materi bistveno olajšuje težko skrb racionalne prehrane nje majhnega ljubljenčka in si jo zaradi razmeroma nizke cene tudi povsod lahko nabavijo. Dno. G. marca 1894. skliče odbor sejo j in sklene se udeležiti skupno veselice „ Ženske podružnice- sv. Cirila in Metoda". Ta veselica, katera je bila sredi meseca aprila 1894., se je sponesla prav dobrd. 22. decembra 1894. je bil občni zbor in volil predrednikom gosp. A.. Eerlota. Due 3; feb, 1895. je bil plesni venCek s tanib. zborom^ ki je končal dobro. Odbor je imel v tem letu vefc sej in spravil pod svoje okrilje 76 Članov. Pri občnem zbor« dne 14. dec. 1895. je bil izvoljen predsednikom zopet g. A. Berlot, ali 15. maja 1896. se ta pismeno zahvali m zaupanje ter naznani svoj izstop iz društva in položi vodstvo v roke g. Jos. pl. Premersteina. S tem odstopom je društvo zadel hud udarec, zgubilo je jako delavno moč in nastale so - obenem tudt neprijetne homatije, katerih poz sledica je bila, da društvo ni mnogo delalo v tem letu, kar tudi povdarja tajnik pri obč. zboru dne 15. dec. 189«. Pri tem zborovanju je bil izvoljen predsednikom gospod Jos. pl. Tremcrstein, (Pride še.) SOVOdnJe, dne 23. julija 190u — Velika reklama, kojo je uprizorilo društvo »Nada" v Sovodnjah, napotila me je; da posetim nje veselico. Ali kakor vse kaže, ima društvo ..Nada" prav veliko smolo z vremenom. Na 8. t. m. napovedana veselica se je morala odnesti. Tadi mene je vjel dež med potoma. Mnogim drugim se je isto tako zgodilo. Mnogo nas je bilo v Sovodnjah, ali pobitih src in večjidel premočeni, morali smo spet oditi, ne da bi kaj uživali, ker se veselica ni mogla na razvalinah veselicnega prostora vršiti. Ali vse to mi ni vzelo poguma, ker od amerikanske reklame obetal sem si tudi amerikanski užitek, in nisem se motil. Moj trud je bil z užitkom, kojega sem imel, obilno poplačan, Žal je lahko vsem onim, koji so bili že prvo nedeljo namenjeni, a niso došii, sosebno pa Goričanom, ki so drugo nedeljo popolnoma izostali. Takega užitka ne nudi nobena veselica, naj si bode še tako skrbno pripravljena. To se je Citalo tudi vsem z obraza in ni ene osebe ni bilo, ki b; lahko rekla, da se ni iz dna duše nasmejala. Mislim, da še drugi dan so morala še marsikoga druzega rebra boleti, ne le mene od preobilega smeha. Preiti hočem k programu samemu. Pevske točke so se pele precizno. Društvo „Nada" je pokazalo spet lep napredek. Pohvaliti moram posebno krasen venček, kojega je pelo društvo „Št. Andrež". Burka ,,Voščilo" je ugajala ter je vzbujala mnogo smeha. Igrala se je zelo dobro, ker je ravno prikladna za naše odre na deželi. Igralce treba pohvaliti. Le pogumno tako naprej. Priporočam samo, da ne ;3late tako javno. To je samo prispodoba originalne občinske straže. Kar se tiče obeh spevoiger, ne vera, kateri bi dal prednost. V ^Ljubezni zvijača" ima stric glavno ulogo. Igrana je bila tako, da bolje ni mogoče. Ako si predstavljamo zastrupljenega človeka, kako se zvija v svojih bolečinah, kako zavija oči, in nečaka zdravnika, ki se navidezno trudi ga ozdraviti, za hrbtom pa se mu posmehuje s svojo ljubico, nečakinjo strica, kojo hoče starec poročiti ali ga ne mara, je to tak lep prizor, da si lepšega ne moremo misliti. Ko mu pa razodene nečak, da je navidezno zastrupljen, ko si je že zagotovil dedščlno, ozdravi stric popolnoma. Razjarjen je radi te prekane, a nič mu ne pomaga. Mimika je tu glavna reč, in ta je biia popolnoma na svojem mestu, ter dosegla viham aplavz. Igrali so vsi trije izvrstno. Obilno smeha je nudila tudi „Zanikerna triperesna deteljica". Na cesti se zberejo delomržni brusač, krojač in Hrvat, prodajalec kositrene posode. Prizori so krasni in napevi zelo lepi. Sosebno so mi ugajali napevi Hrvata s krasnim glasom g. K. Prične se kockanje in nato pretep, ker hoče krojač vedno druga dva slepariti. Temu naredi orožnik konec. Po nekolikem zaslišanju odpelje vse tri v zapor, ker se ne morejo izkazati s potnimi listi. Ideja cele igre je lepa in originalna. Igrana je bila istotako dobro kakor prejšnja. Glavna točka smeha pa je bila nedvomno „Čraa paradna straža". Priprost knplet s smešnim tekstom ne bi bil nič kaj posebnega, vse to oživi še le komičen nastop sedmih oseb po taktu godbe v lepem redu in krasnih kostumih. Efekt je neposabljiv. Človek bi jo vedno pri vsaki veselici gledal. Aplavz je bil nepopisen in ni hotel ponehati, dokler se ni ena kitica ponovil«. (To so drugi »Gašperji", kakor jih je opisovala slavna »Gorica«.) Obtok je bil povoljen in več skoraj društvo ni moglo pričakovati, Če bo pomisli, da je bila veaelico odnesena, da je bilk vese- lica y Solkanu, v Nabrežini in ples „Vipave" v Mirnu. Moraličen uspeh veselice je tak, da pristoja edino izrek, kakor ji sedaj okrog doni: ob .veselici društva »E-Ja" vsivSo-vodiije, ker tu je pravi užitek, kakoršnega ne nudi nobeno drugo društvo. Vrli „Nadi" pa kličem: le tako naprej in priredi nam Se mnogo takih veselic, ob kojih se pozabijo za nekoliko uric muke in peza življenja. Z OtllOB, -- Kakor je marsikateremu cenjenih čitateljev že znano, razpada davčna občina Dol-Otlica v dva dela, t. j. Dol in Otlico. Dol, del ki leži od Hriba, tja do Čavnja obsega večjo polovico občine, drug! nekoliko manjši del — Otlica — leži od Hriba na nasprotno stran do kranjske meje. Od Prod-meje pelje občinska cesta črez Dol na Otlico, kjerseustavi-približno sredi selar kajti naprej do Kranjskega vodi le bori kolovoz. Ker sem te dni imel priliko videti cesto cele občine, sem opazil marsikaj, kar ni v redu. Cesta, ki pelje po Dolu, je povsodi lepo vzdrževana in popravljena, kanali očiščeni, pesek nasut itd., na Otlici seveda ni o tem niti sledu. Popravila ni zaslediti nikjer, da bi bil videl kakega delavca na cesti, se že dolgo časa .ie spominjam. Kriv je temu tisti slavni občinski svet, ki deluje za blagor občine na podlagi sv. vere. Ker se skrbi za Dol, je seveda čisto brezpotrebno, da bi se skrbelo za Otlico, to je že t&ko nekaka stara tradicija. Imamo sicer par starejšin tudi na Otlici, a vsi štirje vkup ne znajo zapisati svojega častitljivega imena. Kes, to so možaki, da jih mora biti vesel tudi sam gosp. fajmojšter, ki misli, da so ravno to možje, ki so* danes v 20. stoletju sposobni, da vodijo občinske posle. Abecednik, abecednik, pa ne starejšiustvo 1! Zakaj ti možje ne zganejo svojih modrih glav in pogledajo, kako je s cesto po občini? Spijo spanje pravičnega in delujejo za sv. vero, kaj ne? Človek bi se jezil, če vidi tako malomarnost in nesposobnost, ko bi le kaj pomagalo. Jaz ne vem, kolikokrat je že prišlo versko vprašanje pri občinskih sejah na dnevni red, a gotovo si ti možaki s tem toliko belijo glave, da nimajo posla za nič drugega, kar bi res bilo potrebno. Kam nas privedejo take reči, kam pride ugled tako veliko občine? Hej, zganite se vsi, delajte dokler je dan; brigajte se za občino, ne pa za druge stvari. S Platllne na Vipavskem. — (Nikolaj Stazinski.) Pri nas službuje že nekaj let sem nune Nikolaj Stazinski, ki je marsikomu že znan iz Škofjeloke na Gorenjskem. To Vam je pravi prototip našega ljubeznivega škofa Toneta; Suh je, kakor trlica. Med pridigo se mu zaleti včasih tako, kakor prevzvi-šenemu Tonetu, da ga sploh ni razumeti. Trn v peti mu je napredno časopisje in napredna stranka. Ni skoro nedelje ne praznika, da ne bi v svetem ogorčenju udrihal v cerkvi raz lečo bodisi med glavnim govorom ali pa še v posebno zato odločenem govoru — po liberalni stranki in časopisju z raznimi psovkami namreč: vsi liberalci bo brezverci, goljufi in sleparji, ogibljemo naj se takih ljudi in njihovega časopisja, ki je cerkveno prepovedano, sicer nas pripravijo v Časno in večno nesrečo, ter zabavljal na razne načine tako, da so do grla siti takih neslanosti njegovi najudanojši klerikalni privrženci in se začeli odstranjevati iz cerkve. Predrzen je tako ta nune, da ne more pustiti še celo poštenih in čislanih ljudi iz sosedne občine na miru, ampak jih vlači po smrdljivem ^Lažiljubu". Zelo se pa zaganja v nekatere posamezne hiše v naši občini, posebno v hišo pisca teh vrstic ter jo skuša pred ljudstvom osramotiti in pripraviti ob poštenje. Omeniti je, da je pisec posestnik, gostilničar in traiikant, žena pa ima pekarijo. Ker pa nisem privrženec klerikalne bando, me ta posvečeni Kristov namestnik fbolje koga drugega) črti na tak nesramen način, da imenuje mojo hišo hudičevo in nesramno hišo. Na vse načine si prizadeva odstraniti od moje hiše zadnjega Človeka. Da še celo otroke v šoli povprašuje, če obiskuje kateri izmed njih ali njihovih starišev mojo hišo. Ko izve za enega aH drugega, jim strogo prapor« na poti istega pozdraviti. Poslužuje se enakega tudi v spovednici. O pobiranju velikonočnih listkov je večinoma povsod po občini nagovarjal ljudi, da naj nikar ne obiskujejo moje hiše. Vprašam Vas, gospodine, veste li, da je postopanje škodovati kakemu obrtu hudodelstvo? Kaj pa še, kdor po nedolžnem jemlje komu vse poštenje? Zapomnite si, da se bo-dete v navedeni zadevi v kratkem zagovarjali pri sodišču. Takrat tudi izveste o mojem do-zdanjem moraličnem vedenju. — Mojo hišo imenujete Vi hudičevo. Gos-podiu«! Čigava hiša pa je planinsko župnišče, iz kojegfi se tolikrat Čuje strašanski ropot in razbijanje pol ure daleč? Zraven se sliši 8o kletvina, jok in stok. Čemu je podobno žup-nišče? Menim., da si škrat v črni suknji hladi tam svojo jezo z razbijanjem in vpitjem. Ali je župnišče vzgledoa hiša ? Ne zdi se mi sicer umestno spravljati slabosti drugih v javnost. Pa klin s klinom! llavno ta maziljenec je svoječasno potovaje nekod iz Erzelja opravljal zemljemerski posel s tem, da je meril gnojne jame in potne podzide. V svojem poslu se je tako zmotil, da je prišel nazaj na Erzelj, opravljaje gor omenjeno službo, mesto da bi prišel domov, V tem žalostnem položaju je jel klicati na pomoč, kar se mu je tadi posrečilo. Privedli so ga nato domov oil gnojnico pariumiranega in od blata........ Kdnak posel je opravljal iz Vipave domov grede proti Logu ter meril globokost obcestnih jarkov. Za časa šmaruie je prišel iz Budanj aH od kod. Razume se, da je bil v nenormalnem stanju. Sposoben jo bil le še za kak hlev. Odločil se je kljub temu tor šel v cerkev opravljat službo božjo. Toda kako ? Ljudje .so kar strahotna zrli nanj misleč, da bo zdajpa zdaj na tleh ¦/, monštranco vred, imel je pač pasjo srečo, da se to ni zgodilo. Kako m ulo odpravljene večernico, je lahko umevno! Da so se ljudje nad tem zgražali i a npodtikali, ni dvoma. Kaj takega se Vam kot božjemu namestniku ne spodobi. - In m.fia Šolska mladina?! Razposajena je tako, da ji4 ni možno več uganjati. Sami jo morate radi toga odstranjevati iz cerkve ter jej prepovedali v cerkev. Kdo je temu največ kriv ? Mari ne Vi, ki ne storite svoje dolžnosti v poučevanju verouka, kakor so to storili Vaši predniki. Seveda nimate časa za to. Saj Vam ga no zadostuje niti za vedno grmenje proti naprednim časnikom in napredni stranki. Vera Vam ie tako deseta briga. Nekoč ste se repenčili nad onimi otroci, ki so godni za prvo obhajilo, da jih ne boste pustili, tudi če bodo po IS let stari, ako ne bodo zadostno :<:uali. A zdaj so vendar optaviii. K temu pa, kakor ste se izrazili v nedeljo 24. junija, je pripomogla bogoslužim učiteljica Lucija Tnuapuš, katero ste za to povzdignili javno na leči v devet« nebesa. Nič nimam proti temu. Samo dovo ljujcm si v pri. tati Šolske obla.-ai, če smo ona poučevati verouk v šoli pri drugih itfnih predmetih. Sicer pa o njej kaj več o priložnosti, da bodo šolske oblasti spoznale našo izvrstno učiteljico. Kakor slišim, .se mislite prej ko mogoče od tukaj ločiti, g. Stazinski! Vedite, du kaj takega tudi mi želimo raje danes nego jutri. Pri lom pa Vna ne priporočamo tudi najmanjši in najsJnbSi župniji. Želimo pa, da se Vas spravi v kak samostan, kamor spadate m kateremu ste se svoječasno kolikor toliko že privadili. Toliko v zadostilo m VnSe postopanje. (Sledi podpis IZ Kopra. (M h A a v gostilni ,,A1 Huon I s tri an tr v Kopru.* V torek dne '.M. {. ni. je prišel v omenjeno gostilno pijan frančiškan z nekolikimi kmeti, ki so bili tudi pijani. Ah: kuj zanimivo je bilo gledati, kako so skakali „dopjr na mizo I-rancMan je tolkel po mizi in vpil: ,,Am'ora un dopio. por baeou. Kadar so se ti pobožni mo/jo po polnoma napili, so jo zaiVU p o ta pijana m a s a. Vinjeni frančiškan ».stane s polnim kozarcem v roki, odpre v.oja velika pogrošna usta in stavpije: ..Oremus"... iti moli dalje' potiho. Na to pa „I)ominu>. vobiMunt". Na to so pijani strežniki odgovorili s spremljevanjeui harmoniko: „V.l nun špiritu tuou. Kadar je bilo . ito misNi ost, la poni aneora un dopio*". je pričel frančiškanski, sluga, da bi ca spremljal domov, ker franPtakau ni m raster pia*. IV« velikih mukah so ga spravili do vrat. aH iu /.agrubi pijanec za vrata tako močno, da. jih je .skoraj odtrgal. No, hvala lfcnji'.? '»pravili so gu tudi do fotografa Dandrija, ali tu jo pijjmi fran-fcifoan obnemogel in pade). Na /anjort. ker jo bil polu vina. Za njim je hodila velika množica ljudij. katera, ga jo ,> vi/gaj o sprem lje.ln. To jo zapazil tudi neki redar, kateri je množico razpndil, stekel po kočijo, v katero so spravili pijanega frančiškana in ga \«i dolgih mukah in težavah odpeljali v samostan. To je sveta resnica. Roki lesarskega društva „Garlea« bo vršila u Rožni dolini (Hilmleich) in ne na Volodromu. Vspored p, hodujič. Osebna VfiSt. ..... Absolvirani jorist g i Kor&ič je vstopil kot pravni praktika«, tukajšnji c. kr. okrožni sodniji. '¦' Družba sv. Cirila iti Metsdi v L|ybl|mi n redna velika skupščina se bo vršila v ,¦,,¦.. duo 2. avgusta 190(>. v I^gatcu po a-le-8*C- vsporedu: Odhod h Ljubljaue ob ;». '.^' minut zjutraj. Dohod v Logatec ob <;. jJr;, minut. Od Trsta sem dohod ob 8. uri ^V'-mit. To prihodu v Logatoc v prošu^p,^ župana I.onassija v Horenjem Lota-v,? ,n' trek, ob '. 10. uri dop. sv. ma5a. u\ "V* uri zborovanje na vrtu, ob nougoduem n,^' v salonu hotela „ Kramar" v IiolHijV^V4 gatcu. l*o zborovanju skupni obed v [r-^i, hotela ,,Kr»maru ob 1. uri, Po ob-di,. :j.V^ po Logatcu in okolici. Ob 5. uri p-v,j. v,*,;, veselica v hotel „Kramar". Odhod i/ i,.^ ob 10. uri 27 minut /večer proti \:tw\ prori Trstu ob O, uri JUJmiuut. Kadi i/u-oV.*, vdelež^nvem /g!:i*iti do HI. julija v t.v „Kramar-. Kuveit brez pijačo stan* :j 'K; v Vodstvo družbi! sv. Cirila in Metodi Glasovi s Krasa. V „Ldin. ^^, ^Kazočaranjo, ki smo ga doživeli a.-i Sn.-je res jako slabo znamenje m tri-, a,. < narodova krivda, da s.e je morju r^ vršiti. Zgodilo t;e tu po ukazu vU;.:, (^\-, Radovedno smo pričakovali otvoritve &¦/...:, lozmce. (ifl-vorilo in eitalo se je mi^ks; > daj se je stli&do, da so slovenske ¦,'.<••"¦¦/,:•-.. polnoma prepovedim« ob novi pr^s, ••=¦{»,:, pet, da so dovoljene i un postajah. Malo tlnij pred otvoritvijo so dn';:?. ;, županstva v Skopem, Jhitovljah iti i:'.-| razobe&ui .slovenskih zastav. Na vi u',a: < prigovarjala in posledica jo biia sled'-"! i, , „Sežana, 14. julija U'0*»., /upaitatvo Domače in razne nouice. Veselica M$okola" Iz Carice, Solkena In Trsta kn fcfi- Dne 19, julija t,. L »tvori Nje-.; iv krni. visokost Fnm* Ferdinand nov*. •!,.'¦ Hiznuro .fosenke-Tret. »Sedaj se *,,:..v k/atko program vožnje meti Mnm>!o'i; ;:, Oinami i Vabim župsin.«tvo, ti--j ukti'..-tridmo, da se zberejo omenjenega o''!'.'" gfbrojtio občimirji s "itaroiinstvom iti / .. dttn županom načelu ob 4 \m I F) s.:,;; dtfl na postaji fi.movlje Skopo, d i |.:, i't Njegovo Visokost. I hi bi «<*» .-sprejetih >;; eeuirske in kraljeve v^okusti kolik--, i: Mjijtio vrSil, bi že.lol, da **' ukr.^;;>- y : ob žole/niSki progi z vejevjih, c\•.••'.;•.'.". i\n\\iH j»ntrijotične vsebine, dalje, i. ol^sij«« prapori v cesarskih iu t i i !«>;''¦ i- -?r; barvah ter da h* ob prihodu it: vd}M~. ' w^ vlada .-.tr»dja s topKl V. kr, okrajni :'..v<-'' Tomajci .imo w onianjem-gn ¦•.- •" z d"ema ^loveriskiroR; A^Uvvansa ; :i '¦'¦ odkorakamo skupim »is ^o^fftjo. '/c;j .:. ; s!al tudi cesarsko r.m%<(* :< mmi. ":k " mu« v vrsli in ?i ?.6gtfU*lLift!i, d« o'i'i-"' tfikoj struni, ako w i«t;>te u&ih ¦• ¦• '¦••¦ kolodvor l'r»'d kolodvorom \*\\\> je ljudij /branih, .l:tsi je biia So!e >'•'¦" Na^i /;is!Aw»tu«>i *o h-rtoli narivr;->Utj<> >-e /u.iCavflOii \ idoli >o ou \< ¦ ' irobujuic, seveda po gmajni iu -hv^ pibtaji\ tes >i mi.dili, da jim »•* ri tvit v,M»:pa /mctiii n> >•¦>. Tu ;o »>..'' ¦ >\M\hn»} iti /rn\ri''-ftlo l'r::»d je t".': •¦¦« J Jal^i« in pft'.*e; dol^o guv.»ril > k j Tr»»»ci'ui. drs ¦<>¦ u.i"o dr-vtfii v-«;.«,- ¦ ¦' i Kkiuu ;\^uvsmt Komisar y «>-Ui' -• 1 župana. iV"s da rt«: *m» dovoliti \|»; je vrelo. S»--d;tj ;e prt^la tud$ *c«N'f. '• ' i/ Toma;a. I»utov^lj, ;^kl»pe^^A iu t." '¦ ¦' NomU ?o slovei^ke /s^uv • ia /'-' ¦ Cdv/em?3 jtru /.^tavtre irs .mv,*;'. "¦ ¦ - i»?rokr« hitro \v,*.ul\ ux \tnnh d-.. , ¦ " l ''taljeni ftf/ki wi^nl;i setoj pr« '¦ '*''* so •¦ vendar v;'eU ^voje osroke '¦" 2tiji:-.ii.' Ki-misArju je menda !w :¦» ,; jaio, !'Vjti siutA j'e praviti o nekj ¦ ''-''-se n.ijTHvija n.-f-Kiu. «S» ^lidem'> i '' ber y/fk in p; »i;i.-.«>¦¦-¦ '*? >»til ij.¦:•!: ' •. tjejo, ter «•-.{ojU-d "-rf.-l. da dev<'.. Ka."tavam. a'i da itv j^en.fe^ljo i:;* ¦ ' \ovnosti r«s* p'1 ra^arc-n, da ..i i- • no.-iti ijotn p.*s1av, >"»>keg;» vii/-k": ¦''•; je bodril Ijr.d-tve, naj v,# h>\\ t;.v •¦.'' rislijo naMh .'flstav i:s nore;*,1. \vk'.lV- -1'1'* rodno.-ti, ;,».' pustil koms^sr ,fv i:1.**":- ¦;' opowni?i p« :>lr&2moj,»tfii«. r^j \x..'- • i;/i viNGk->?oIe<- ii'i p<>«".;tsA!. \'.p ^l'.:'1 ( smo v^;-:i.vo iti edAli, .;-a!. :.¦» v?i Na posiaji m biio ne ,«!over.rk ne ,;'ass:ni:e. »kaj jih je y%': 0-pc-itajo lepo v R»:i-i šn miru. \"t>'*'¦'¦'¦ • i>v. ki so se dfmoustutiviii.il fi'-' opazovali dvorni vlak oddabv: *'\- I • ¦¦'¦ Komisar Tre o. MvSi ,Kand " Hotovo privoli!! najlH)jjeji«: **.¦ s"\'- -.-sn?«Mlo fokittati svoje ne»'*ko prav,:'. ¦ slovenskimi Krasevn. Zal le, da >v-y male orj-tani/imni, tU b\ odSi^r.o i- '¦¦• n«rttopi»j proti t^kenu; pe>u»p.inju [''¦-oblasti. fflloga Jnfte" it. 60. i rine 28. julija I Ko je vlak privozil na postajo iii počasi mimo, vprašal je neki visoki dostojanstvenik dvakrat: *K ,i e i m a t o si o vensko z a- t,,veVu Zal, da j« vlak prehitro Sel mimo ;B ni bilo možno odgovoriti. Smrtna k0»a» -• V Komnu j 9 umrl zadet gd kapi 21. t. m. tamkajšnji duvkar gospod Iran Ž v o k o 1 j, rodom iz Brnnice. .'jO let je jjužljovul kot davčni uradnik v Istri ter pre-'ui marsikaj od strani'laških sfditežev? Pb-^ iiOjirili m 8a v ponedeljek v Dranici; pri po-l7-p{,ii je bih velika udeležba. tf Ivan Fenicl.) — V Četrtek dne •>t; t. ju so položili na goriškem pokopališču k ^'jiema počitku moža, ki zasluži nekoliko lenima. Pokojni Ivan Feigel, o'. Ur** računski l^-dednik tukajšnjega gozdarskega urada, se brodil v „ nemški*4 Idriji. Ko; i 5 leten deček % vstopil v službo c. kr. gozdnega erarja po-l^j;, ko je skončal 4-razredno ljudsko Šolo, ,ij v Mriji, kjer je ljudska šola takrat Ui Se :.;.2.r.ej«' daleč naokrog slovidn. S svojim na-ij.vT.iB taietitoi.il je kmalu napredoval v služb: "$• >-\ kot mlad, agilen, za vse lepo in dobro ;:?¦¦; tt;ož pridobil v socijalnem lovljenju lejto It&lifče. Svoj ros je bil duša idrijske Čitalnice, <4yr je nastopal kot igralec, režiser, aranžer. '/iVtuim; iti kot takega ga imajo idrijski A.,r*-,!jiki njegovi gotovo -.V v najboljšem <|yjBi::i. V Gorico se je preselil h gozdnemu trtiJ Vt* f'S4S4. in al takrat naprej je živel a w;ri' i /nan kot marljiv, vesten i« jako kT..«.,,f.«-M uradnik, ki ':<> j«' povspel od navad .^n u«;1 dasju v idtij>kih hribih do c. kr. L:*5..ift.t v devetem čmovnom razredu, I'mrl p kos računski preglediuk v pokoju. V Gorici :,. ;.j! w"' f.rt tajnik r-doveo-ke č'it:ilnt*'«-, kjer '-»ij*';cvji.! uspešno zlasti kot dekontter pri riisR prireditvah v dvorani in na odru ter ;r. žr.ih podobah. I'o Primorskem in Kranjcem je mnogo r..«;. U imajo v rokah uknsivfi izdelane dipto-c«;iulo njegovih rok. Ve/hal sse je v risarji "'.roiii že kot mladenič v Idriji, kjer se je i>>ii odlikoval v nedel^kom risarskem tečaju, is j-., je vodil takrat učitelj Stiiigtmr. Priiioril ..; ;•< 'tali i? diplomi z ra^tare z Trstu let;i :•'<•;. in z razstave v Gorici ?.n, sodelovanje, . IV ia je dobit tudi srebrno svetinjo; na obe :,:^t,-vi je bil delegirati od s*, kr. gozdnega "S,u';i..tf!j"iva. Njegovi relief« gozdarske stroke ri n,'-tavali so vzbujali \'M!»obfo pa/ornost. Vi-ž :-!' bil pač i/redno nadarjen, VKOMrnnska-;? Akti.'no poraben. Uil je tmji i,r.vrsteu steao ,;:..-»., i:i,'ti;ko in slovensko je izborite -teuu ;fv;r:!i *- svojim lastnini tab-ulom se je po-;-n#.'.: ' ii:je» neumorno je deloval, dokler ga a ^VLibila [i«'i/prosua bolezen vodeni ro. ka-trn ;c po dni^»:n kljubovanju ki>ae*no podle •;-l \i^.-.';kr;*: je bil operiran okoli •*>•> litrov ','-¦.:- *.¦ mu v/i-IL /drav:;iki -o m1 vodili udi ::w:.,i *.<-¦;(>-hi kmmtitucijt. VcVtllek >o (.»a pO-•! ,.".'.v;iF vc.-««!l». s.:i dr».-ab:ji«;j, duhovite;,;« Ša-,.- vi,' ki j.> >:--dil v -«;ra 'iidtr., »vojl ljubi -•¦- 'i;;!, žUii rj:»jb,»ij;oua spM!i!Hvx ki je iii;:>s i a i;.^n:-.y pred d\ibfim jij«'».-.ri-Hi. Spi "'/,» v a.J--»i bli/ini of' vvri<>;i;ju «hi!ij*kib pb~ :.:¦. -• r - -1 i S»a;erib. «lno, dasl obdan v s'«; bi ',.:. ':'"i;^'W-v U- prepo^.-to od tujcev. 'tidlfi torJij ii ?«iljililslij isiestr _|.MM;d je J-':..j"-k c Ae.tun Podcmi in ii; i--* Operna ii ¦. !-!r'.hii i\ft sp!t!;n>.! ^efi-iljctilel-itv.j u:<. i. kr. . ;¦' .¦•iVcltki v i-'»ki ^:!i na Iinnujiu. !.«IK1|l)l. i'r >t:.a a>;.;r.i:/.is.ja ::««:.i» '.. - .\-."..'^; •» b; ¦• i ^ :. i t \ 'n.-L.-i ;»- i:T.-"t:i» prr: •-!,::j' ; rt»„«-;j.;t -,','i'L: % l'u!,;u. :;te HttMte »ShiMita mm- i*. A«!»s fira- ' Lajko -t-i-tf, 1 .1 • ;*r ;::¦;>•¦ '¦ '-t':.-: m-1» ¦ t-t j : .:'.-; 1.4. ;«¦*,•( <:; ^."^.1 i.i-:r. .•,.--'. .:;-tl.¦', '"•-'" ''-L'-,. :•:* ;*• ^»-va-iv.iki ;>:..•:•"• r in ¦ '' ¦ -''i:.;" j-r.'>v> :.4»> ¦•ib;/V-. kt-r ;e r.a . ..i ;;,;. ke; ;*» .!sva-».-it -,,1-1:«;. - '\'^>i '•'¦*'-• .'«;«) r»« r.s ; 1»»;¦*.:.-¦'u \s.-Aš»i !-i j rs -¦' '• :h !' - ::.".¦. is i:iu,n ¦.3r..;...-e ui? ¦"'"'. Sl."i ti;i(-\;;t ^ :k--'-ivi^ki ;/i ->:n; j, r;',i "'""*.!: ;'*¦ ;*i,s'i (»i«.;*. ] ¦>'; k'r.:i: *^ -^^* Tahk^ ''"'' •'¦•..'' H.-.1 :-- '.i"- „->:, IV; iJ-r.iJ; ." '• ¦ ¦ -. i.-; i\ lt:.;»::^:»i Hr,J„ ^t.;^-¦•' ¦ '¦ • d :.-. V:' .-.". .\ N.-/ki!.- '•¦i.'-. : ;Vr-.r: Ji-.;., c- .-s;.N .vr,t;i-*.,>. .. '' >•¦>*>,¦> ¦ ¦ 'V'\\~. :*<;.* ;:;v;.^k:.r,:r:. i)!; ta ;-' <'\ ,-'' :;',k'; . ::.s<-li>„ .h •*' ;•¦ ; r- irzr/sJ ,!i 5? ".-. --j,j - t v ;-::,.. : .<,2w !j.vji'.ivš-;i-t.'> en.n «1 f»|»»ifsi f^'ii}! A-V.. ;*• •'¦'•: "i! "¦-...- .!' -. ¦; v^r. ;.t. ;.- *..::. r.*i ^¦.»¦i,Ta ' • ¦''- --' t.-.rji ,;j \.\ .¦ d-:!-:-' - v"!l ;** ^-ri ; '"' • ' ¦; 1/iti ?rii:;-,:.> »4-.i ¦ i' :!: ¦?. ¦ i- :.v,i ,"'it%^>.' i'-!J b;''.rnrits:..'' tireu .r-'š' /* &«*! i- ¦'''.a ;[: , r-r.''''Ur,.:.f.»!'t ; , bd. ,'¦*• )¦¦; !.' .',.•''*'¦!, -'¦¦WCV.) t j,,;; »jr/ifll, jrft,',.^ :„;ii;,i j,., ',*¦ ; ' /•' '.r. V.»; iK.-i i'.-:.- I:;,r-r MU.- ^' ;¦• ,".• .H|h*a'.(v d> m- jj* bil wzguncal" na Dunaj! Tako deva Gregorčič osebne koristi na prvo mesto. | „S!ovenaBltt P08luša| tO-l?! Neki slovenski člnn „Slovansko Zveze**, na katerega se tupatam „Slovenec" rad sklicuje, je izjavil glede državnega poslancu g. O. Gabršfteka: »Srečen Oskar, da ima take volilce, ki ga ne obsipajo z zasebnimi zadevami, jaz pa moram radi takih zadev čepeti na Dunaju in čakati ^Bijfe.d^jziio^ujem^ tam togm in'onemu kako osebno korist. Drugače bi osT&jnTTludi jaz doma, ker je greh in škoda za čas, (ločim ' je doma polno dela.". S tem je povedano vse, in s tem je obsojena najbolje vsa zlokobna pisava „Slovenca15 v iz vestni stvari. Na dBzelfie troske potuje prav pogostema odbornik Berbuč. Če bi lahko kaj in bolje nego on opravil deželni uradnik, no gre sam uradnik, ampak je tudi Uerbuč pole«. Pajer ga tako pošilja okoli že ve zakaj! In tako potovanje r:-« Dunaj in drugam stane denar. Pa koliko! P.erbuč je drag. Xa dan mu dajo več nego »iO K. Potem daje lahko na Dunaju za pijačo ter so Šopiri po (lorici... Kmetje pa premišljujejo, odkod taki davki!! PertraltazIODl della II. tornntn, fitoea itd. to »je poročilo deželnozbor.^kega zasedanja od *.M. sept. do PJ. novembra 11*04., katero je zagledalo luč sveta šele pred kratkim. Kakor se spodobi v času zveze slovenskih klerikalcev z laSkimi liberalci pod komando Pajerjevo, j(» poročilo tako laSko, da so le slov. govori tipkani po slovensko. Lani smo navedli iz takih »Pertraitazioni*1 cel kup krajevnih imen j slovenskih, ki so pisana po laftki šegi tako 1 spakedrano, da je včasih sploh težko najti v njih lepo izvirno slovensko ime. To se ponavlja tudi v sedanjih flPei,"ratta/ionta. Pozvali smo bili slov. deželne odbornike, naj storijo svojo dolžnost ter se pobrigajo za to, da v pisarni deželnega odbora ne bodo premetavali slovenskih krajevnih imen. kakor se jim ; bu.s zjubi Ali Movenski dež. odborniki se za : take reči ne menijo. To je bagatela. Vitez j, Gregorčič, ki sedi v iJorid, namesto da bi bil ; sedel v poslanski /bondci na Dunaju, naj bi ; ^e brigal vsaj za take reči toda ne! Zakaj , ne ? Zato. ker je zvezan z dr. Pajerjem, ki mu i je pripomojH v deželni in državni /bor, in je ? po tej zvezi prisiljen puščati Pajerju v vseh ) takih stvareh prosto roko, kar tudi izvršuje z ) lakajsko točnostjo, t) tem se prepričujemo dan '; za dnevom. IZ Toinlni- Slavi.ostni odsek naproša j vsa bratska duiAiva, ki se nuslijo udeležiti ; ^lavnosti dne s hept. t. 1, d» mu blngovole ! ua/nauiti svojo udeb'X'»» 5isEfl6!50 «v smislu do- j pu-iane okro/iuce najkasneje da 15, aigusta t. !. Slavnostni odsek. j Velik promet i gorah. Komaj i« otvor ; jemi nova železnica, /e m« je pokazal velikau- j >-ki jiiomet, kakorAnega je iulo pričakovati že • tjiiprej. Da se ,-rpi s/ prometu dobiček, za to i je s*-daj doati dela I »omari gostilnirarji si tu : iabko pomagajo, ako se le resno lotijo dela. : Tiijci potrebujejo psenočišč, di.«bre go-iilnir.ki« s postre/be, tuje prvo. kar mora bili, da se jih i obdrži če ne pride ^-.ekulativni Nemec pa ; postavi hotele in t'(»>»ti.itie. na raznih krajih, j kjer jih ji- potreba, ali kjer bi lahko vršil 'j tako obrt domačin ! Na noge! • Ponovno vpraAauiv): Kje je društvo za '; joi.rdit-o porm-t i •- tujiir Polne roke dela bi ;u;*-!t\. pa ga ri * Kolibi itova"i pa moratm«. da prizadeti iw-k'-!' ae di/ijo ba-^ kvi/»M:i rok ter ne gk-dajo prt .'.icta majitinatno. sumeč je tsiintam oj>a-- »iii v-e bsaie ueii.o pri/a'ievan;e: d:, -e seori kar n.-.vr'. .'••. di s" "Hriv" zahtevam, katere -ta.,; prune-t, t. : da «•--! >:o<;o »a važrab krajili * i-in, i k/j i..'i ^vojfjM r.>> r<» a.-siteeti iš) spn.:ne ('aj.-"no.»:i po raz i;,if,i!i. da '•" \,'>U;)'/o jasiai. da zmoremo kaj ''Mi !.a Airneri; \ ro;n-;.'a-?» j tdju Sin. itaillCt 1 Sol. Vrl&Jbl piiredi dne iti. ."";.«>'nJ-r.i veiiko ve,i';;• i. Kavna bratska diu--!¦¦¦:¦. v t>kf»!i---'i ¦" vrei; <,,d'» b!agr>vole upeste-v,::i t:i dan V-.-ered •«• eie-vi pravo'-a-m» i '»Ibor. Or^liJ sv C«-U ;i Mitsda t l|ylil|inl Sam p\ !;riV",j.-i;e yiw;\'->i?, eikorijo. ki j'i v novo /s^.r.u-iVajfM »" prid brata PerdaiKt. Slovenske »i.-j-oiijrje' prtd;io .-erii« po tej dkoriji iti \ re; ri,":'.'.• ;e tnko;. d-i vredno stoji na >ti\mi t'erdaue.in, 'i/\Li-niK ki -¦'» «;» nda predrle do -ledve '!ov-s,-.ke ki*--»-. Kakor so vv/gire .. ,:*•"": v ve'.il; |.rti>.;.-i|. iak<» i"j bf» z Vs-n ;./ej;v'!t, t-),n, Jjt',a jior.-.s-aia sMbtih d'd)ičkov. ^.¦. J.j i;.^.e »liužbe je torej b«dj ali maiij v \:> ;h i<:)im> Hd-s-.o družb" s*-. (.iriL". in tU fllliS Ifllir? .Si.„entvu živi le od j,?e;;r* *'>:< h' r.^re, titnkne sv/oje nr.'^/.jf; Kr«''r«\e ''l.'l» v .: »;-»Ake sa^aere. ][,« n:«jdevka;', ri-.'.r:/;T '^"- il'ffedi \.-*'S- u; TŠzoriti prepir. O'^ V3 p:^J5 Ji'"' 5t.ko u:s Ihiiu, l:e Hvh-i pr.'-j. do ;,'.•! h« *l-*l-i j-fi;''-:;^j.-i od^ov.tra. Na Jo pa - >< -*ar; vin*w\\ ".-'¦>• r.\'K da ¦¦¦<¦ "drogi prepi-:.-;;¦» Wr ±i -'¦ \./':n'i ^'Ai kri-, i-a'. '/,*• *-''*->$ rC'-: '}'«>'*• iiepj.-trmo prej.j.a z nami, 1-f /¦*¦ '¦',.a '-»hhj odgo/t.re. kakor.-j.'*. mu priti-.'.-jt. ¦¦¦¦ jsa z.'j"h»' km;.«ai zvija'1 in kazati ne-¦?i»./j:o Ir'e. Najbrž'* bo tako Kaj mu je bilo r:eJ-.i .'aa^vftu -• ;!'ij -:yavi i/pred njega V Kaj mi»jj-fiilo tre'-,a zadreii m* v --ložni nastoji obeh • ir.;t.k • d'v.el» ter reklamirati «wpeh za dr. /iin;Ir*> i'; gori:yke^a .^it^za". ko je iskali sj*j,eb ,'i-to AtMfiji" Vedno i"čejo 1,k P^pira. zategadel se zaletavajo sedaj v to, sedaj v ono stran. Javnost ima tu nov dokaz, kako so prepirljivi klerikalci, kako iščejo vedno zdražb in intrig. Prednjačijo sedaj v Ljubljani, »Gorica" pa caplja *za njimi. In ti ljudje tako radi govorijo o zdražbarjih! Pač vedno po geslu: rečem ti, da mi ne porečeš! Politika Y goriški trgovski in obrtni zbornici, — V tej zbornici so sklonili protest proti odstranitvi nemško-laškega rmpisirz nove postaje; protest se poda ministerskemu predsedniku. Govorila sta Uombig in Hrilzer. ______ - Kazpisane so 4 ustauove Kianca grofa Codroipo po 84 K. Pravico do teh ustanov imajo za ženitbo godna dekleta, hčere očetov, ki so služili ali služijo pri kakem regimentu v nekdanjih notvanjovstrijskili deželah, kakor tudi hčere invalidov vojaškega invalidnega zavoda na Dunaju, ki izvirajo.iz., zakona, sklenjenega za časa aktivne službe. Prošnjo brez koleka s krstnim listom, ubožnim in nravnostnim listom in z dokazom, kako je bil oče oženjen, se imajo predložiti takoj c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu št. D7. v Trstu (K. undk. Ergiinzungs-bezirkskomando). KdOf bi potoval v angleško južno Afriko, zlasti v Transval, se ga opozarja, naj ne hodi tj«' brez potrebnih dokumentov. Prišlo je tje že več oseb tako, če bi se pa umožili taki »•lučaji, bi nastale lahko velike sitnosti. Sploh se svetuje potovati v Transval le onim, ki imajo tam zagotovljeno službo ali pa dosti denarja. Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trg. društva nMerkU;"- - V službo se sprejme: 2 poslovodji špecerijske stroke, 1 knjigovodja, 1 korespondent, 1 kontoarist, 8 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, «1 pomočniki želez, stroke, 4 pomočniki manu-fakturne, l pomočnik galanterijske stroke, 1 prodajalka za knjigarno, :$ učenci, .1 potnik za Kranjsko in Goriško. Službe iščejo: 1 poslovodja, 4 kontoristi, 7 pomočnikov meš. stroke, :•) pomočniki špec. stroke, 2 pomočnika želez, stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 prodajalki. 1 bla-gajničarka, 8 kontoristinj. Sleparll Je po Gotici neki 33 letni Kus j s Krasa, bivši vojaški narednik. V hotelu j ..Siidbahn" je pustil neplačan račun 300 K, j natakarja jo osleparil za 2()0 K. Opeharil je tudi druge, potem je izginil. Kako skrbi klerikalni $M\ ravnatelj za Izobrazbo Učencev. Na realki v Gorici pobirajo od učen-eev po 1 K <>(> v prispevka za knjižnico. Izkazanega je lani takega dohodka 707 K 20 v. Ta denar se ima tudi. ves porabiti za nabavo knjig ; ali če pogledamo v izkaz o knjigah, ii.ydemo tam jako malo novih knjig, v nikaki primeri niso z iukasirauim denarjem. V kake hm bo se porabi drugi denar? Ali se sploh ne porabi? Klerikalni ravnatelj se ineuda boji nakupovati knjige, ki so res kaj vredne, ker bi ga bolelo katoliško srce, če bi nabavil take, drugih po njegovih mislih pa ni 1 Zato pa ukupuje le nekaj, kar že prav mora biti. Kaj pa pravijo profesorji k t««mu ? Železniška proga od Jessn'c do Celovca bo otvorjena dne -i. oktobra t. 1. Od tega dne bo vožnja od Trsta do Gelovc.a skrajšana na o ur 2f> minut, dočim traja sedaj preko Jesenic, Trbiža in Deljaka 7 ur 4") minut. Ekscelenca de Gertscher pregleduje sedaj okrajne sodnije po dodeli. Te dni je odšel v So-ko dolino. Iz Štanjela nam poročajo glede na zadnji dopis o otvoritvi, da ni res, da bi ne bilo nobene zastave na posestvu Sesslerjevem. Na vrhu šianjoNkega. hriba (na turnu) je vihrala 6 m dolga slov. trobojnica, v gradu so ,bile ce.-ar.d;- in deželne, ¦ francoske nobene. S tem je popravljena krivica, storjena g. F. „SokOl" V Pnacifll. Xa občnem zboruje bil izvoljen za starosto brat dr. Jos. F a gane! j, za pod^tarosto bra; Josip Mozetič. Mesto definitivne vs&ilške učiteljice je razpisno na dekliški vadnici v Gorici, združeni z ženskim učiteljiščem. Partenca MifalUI, Na novem kolodvoru kličejo uslužbenci odhod po laško in nemško, po slovensko nič. (,'ujc pa se, da kli čejo i:no puMaje tudi slovensko. Zahtevamo, da se jzidictije vse tudi po slovensko! Tako zahteva pravica, in če pregledajo število slo-' vei^kib aotnikov, pač morajo sprevideti, da se mora klicali tudi slovensko. Pred vsem pa >:iio v deželi, ki je po '¦',, slovenska. To naj ima postajenačelnik vendar vedno pred očmi! Prsnet S Stdjžm se je že obrnil deloma z južnega kolodvora na novi kolodvor na Blanči. Ko se tam uredi še poštni urad, se obrne ta promet po v.«em, kar pojde malce više na sever, na novi kolodvor. Da je nenavadna žeja, nadležna želod-ena kislina in pogostoma driska posledica uživanj •! zrnate kave. ni tako splošno znano kakor nje škodljivi vpliv aia vse naše živčevje. Zakaj bi torej mirno še dalj« jemali nase te posledice, ki so jako kvarne našemu zdvavju in laliLo provzroča žal triko pogostoma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko popolnoma izognili z tnaletiHe-,tn., izpremembo v napravljanju! Zmešajte zrnato kavo, ako se ji nočete odreči docela, na po! s Kathreiner-jevo Kneippovo sladdo kavo; tako dobite vonjivo, okusno in zdravju unsttiivo pijačo, m; petnajstletna izkušnja in čimdalje večja priljubljenost Kathroinorjevn Kiidppove slatino kave je to sijajno izpričala. Zs< otroke, bolnike m slabotnike, katerim je zdravnik prepovedal razburljivo zrnate kavo, pa se priporoča Ka-tvemerjeva Knoippova sladna kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi hborno tekne ter je obenem redilna in krvotvorna. Ilva pisarja dobita takoj službo na novem kolodvoru v Gorici. Plača za sedaj 2 K 40 v jia dan. Znanje deželnih jezikov potrebno. Gostilna ob državnem kolodvoru! — Opozarjamo na oglas g. Žagarja, v katerem priporoča svojo gostilno z dobro kuhinjo in izboraimi vini. Posebno opozarjamo potnike, da dajo prednost pred drugimi narodni gostilni ob cesti, ki vodi na novi kolodvor. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. Ponosna služba v Inkarnah. — v času od 29. t. m. do b. avgusta bo ponočna služba --v-lekarnah Cristofoletti-Kurner. Ustnica. — Pod naslovom „Več Rihem-beržanov' smo dobili dopis, ki je neumljiv. Naj pisec sporoči, kaj pravzaprav hoče. Razgled po suetn. Beseda koroških Slovesen o volilni reformi. — v Celovcu na zboru ftKat. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" so sprejeli resolucije, v katerih žigosajo, da je v tako važni reči manjkalo sporazumnega in enotnega, odločnega nastopanja slovenskih poslancev. Slovenski državnozborski delegaciji se izreka nezaupnica; ob enem se zahteva, naj se z najradikainejšimi sredstvi izvojnje poprava razdelitve volilnih okrajev, da dolnjo koroški Slovenci vsaj 2 mandata; prosi se vso slov. javnost za podpiranje teh zahtev; že napovedana udeležba za tretji slov. katoliški shod se odpove glede na sedanjo razmere. Razdelitev okrajev po volilni reform! v Istri. — I. okraj (italijanski): sodni okraj Buje, sodni okraj Piran in krajm' občini Koper in Milje s 51.(503 Italijanov in 7128 Slovanov. Ji. okraj (italijanski): sodni okraji Mo-tovun, Poreč, Roviuj, krajni občini Vodnjan in Sauvičenti s 40.090 Italijanov in 21.280 Slovanov. III. okraj (italijanski): soditi okraj Pula in krajni občini Mali Lošiuj in Osor s 31.3-H) Italijanov in 13.764 Slovanov. IV. okraj (slovepaki): sodni okraj Pod-grad in krajne občine Dolina, Dekani, Mare-zige, Očisla-Klanec in Pomjan s 51 ti Italijanov in 35.900 Slovencev. V. okraj (hrvatski): sode5 'raji Duzet, Pazin, Labinj in krojna občina ' ..rban s 6861 Italijanov in 55.892 Hrvatov. VI. okraj (Hrvatski): sodni okraji Vo-Ioško, Cres, Krk in kraj na občina Veliki Lo-Sinj s 5341 Italijanov in 54.076 Hrvatov. Ze uradna statistika nam pravi, da seje z odnKMJenjem mandatov Italijanov in Slovanom zgodila tem poslednjim huda krivica. Oni pa, ki pozna iz lastne izl-nšnje faktične narodnostne razmere v Istri, mora pritrditi, da se je z uredbo volilnih okrajov storila našemu življu naravnost krvava krivica. Že po gornjih urad; ^h Številkah doznajemo, da so potisnili v takozvane italijanske volilne okraje in s tem politično ubili 7128 '- 21.286*-h 13.764} torej skupno 42178 Slovanov, dočim je le 12,718 Italijanov v trojici slovanskih volilnih okrajev. Torej je žrtvovanih 2'/2 krat toliku Slovanov, nego Italijanov. Tako po uradni statistiki, a kako je. še v resnici! Cesar V Pragi. ---• Cesar pride, kakor poročajo, v Prago dud 10. oktobra t. 1. ter ostane tam 14 dnij. Porotne razprave V Trstu prično dae 17. septembra t. 1. NekO ijalabrežko ttril-CS v Trstu je posililo 16-letno siroto Ano M&rsilli, ki je tudi malce slaboumna. Kalabrež, 23 let star, se je prikradel k njej ter jo posilil; potem, jo je vlekel v vežo ter hotel tam nadaljevati svoje živinsko delo, pa so ga pregnali. Menda je že pod ključem. Smodnišnica na ljubljanskem polju šla v zrak. — Včeraj je udarila strela v del smodnišnic na ljubljanskem polju. Okoli 2. ure pop. je nastala detonacija, več 3to metrov visok steber dima se je dvignil kvišku, zemlja se je stresla. •V zrak je šla k sreči najmanjša zaloga, 1000 kg; ljudje v mestu in okoli so preplašeni. Ponesrečil ni nihče, ker so bežali vsi pravočasno proč, kajti kaj se zgodi, so opazili še ob pravem trenotku. Ljubljana je bila • včeraj tako v veliki nevarnosti. Rusija. — O Rusiji prinašajo protislo-vanski listi strašna porodila. V resnici pa se ne godi tam sedaj nič nenavadnega, ali reči pa se ne more, da bi so znaCilo mir. V Pe-trogradu je aretiranih baje 2000 oseb, tudi ruski centralni revolucijski odbor. V Moskvi ni prišlo do stavke, v Petrogradu stavka 7000 delavcev. V Kronštatu so nameravali baje mornarji pričeti vstajo 1. avg. Pri Pobjedo-noseevu so našli zopet bombo. Car se snide baje v kratkem z nemškim cesarjem. Kaj je kokoš? -'- Na politehniki v Budimpešti je bil vprašan kandidat:; kaj je. kokoš? Rekel je: domača žival. Profesor vpraša drugega kandidata: kaj je kokoš? Odgovor: ptič. Tretji kandidat je rekel, da kokoš je domača žival in tič. Profesor na to: Vi, ki študirate malo naraslovje in mnogo narodno ekonomijo, ne smete misliti, da je kokoš domača žival alf tič, ali obojo skupaj, marveč v vaših očeh mora biti kokoš le kapital, ki nesel MorsM pfiS. — V. Kvarnem so opazili te dni morskega psa, ki j> dolg okoli 8 metrov. Velikemu poneverjenju so prišli na sled v Neaplju. Artur Vacca, blagajnik pri italijanski banki, je poneveril 400.000 lir. Vacca je zbežal. Roparji napadli ladljO. -- MuroCanski roparji so napadli, kakor poročajo iz Molile, blizu Hanarine špansko barko Manuela. Pokopani M — Neka Švedska gospa a imenom Lind je ustanovila društvo, katero ima nalogo, shranjevati trupla za nekaj dnij, da se pokaže, če je človek res mrtev. V New-jorku so oživili od 2200 oseb 3. Ustavili delo. — Pšenicni mlini v Budimpešti so ustavili te dni delo ter odpustili vseh 3000 delavcev. Železniška nesreča. — iz Kewjorka poročajo, da je ekspresni vlak na obali jngoiztočnega Diamonda skočil s tira ter se prevrnil v jezero. Samo 3 vagoni so ostali na tiru. ('topilo se je vse službeno osobje in 9 potnikov. Mednarodna mirovna konferenca » Londonu. 23. t. m. se je otvorila mednarodna mirovna konferenca, ki se je udeležuje ftOO delegatov. Posebno navdušeno so bili sprejeti odposlanci dume, ki pa so izjavili, da se morajo vrniti domov, ker je z razpustom dume tudi njihov mandat ugasnil. Za predsednika jo bil izbran lord \Veardale, ki je izjavil, da zanesljivo pričakuje časa, ko ne bo vojske, da bi se poprej ne sklicalo razsodišče. V imenu kralja je pozdravil zborovalce ministrski predsednik Cainp-beii-Bannermann. Nemška šola i Domžalah, — iz Ljubljane poročajo, da je v torek šolski svet v Domžalah sklenil, da se dovoli tamošnjim tirolskim naseljencem nemška šola s pravico javnosti. f? Goriška Tiskarna" priporoča vizitke Hotel Jriglav" na Bledu. Podpisani priporoča svoj narodni hotel ,,rrifllai>" ob kolodvoru — z najlepšim pogledom na jezero slavnemu občinstvu, posebno izletnikom in potnikom. Pripravljenih je 22 sob za prenočišče. Jakob Peternel. = Iz mlina v Palih proda A. NaSSbaum pri AjdOVŠČint turbino 40 konjskih sil, 4 tečaje francoskih in 3 tečaje domačih mlinskih kamnov z vso p}-I'ikltnof obsegajoč: 30 strojev za sejati in vrstiti izdelke, osi, == kolesa i. t. d. in 10 parov mlinskih kamnov brez pritiklin. ===== Iz pivovarne: oprava za izdelovanje slada, l sejalni, 1 maslilm in 1 mešalni stroj io b pumpe in več posod. — V«e onemu, ki največ obljubi. — =======================^^ Tudi staro železo in bron. — Sirup tamarindo priprauijen u kemičnem laboratoriju lekarne Cristofoletti je najboljša higijenična pijača v poletnem času. Cena steklenici 80 vinarjev. Odlikovana pekarija in sladčičarna (lastni hiii) izvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance -------------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fino vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah, Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •r* po Jako zmernih cenah. *"•¦ i cesarskimi brzoparmkl »KAiSER WILHELM H.« »KRONPRINZ WILHELM« in „KA1SER WILHELM der GROSSE". Prskomorska vožnja traja samo 5 6 dni. **o Hataafan, sanealjivpoduk In veljavne voznei-lifitk« za„ parnike.. gori navedenem ^ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških želoznio dobita iN) V Ljubljani edino le pri rj- EDTARBU TAYCARJD, KoldiTOrste TlliCB št 35 s f nasproti občeznani gostiln? „pri Starem TiSlerju". tjg Odhod 1« LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto, — Vsa pojasnila, ki se ^ tičejo noti Aiija, točno in brezplačno. — Poa.režba poštena, roelna in solidna. W FotMikom, aenienim t eapadne drŽave kakor: Colorado, Mexfko, Califorziljo, *3 Art , vtak Wioming, Nevtda, Oregon in Wa&biogton nudi naše društro 7JJ I poMtee ngoaaa trn iiredno of>no cre* fiaivMiM, Odhod aa tej progi C*1 ti Bremnu enkrat mesečno. •—¦ Tn se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse ostale dele sveta, kakort """"" W Brazilijo, Kubo, BucnoB-Airea, Oolombo, Stogapor« v ATitralijo It4 • »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) ~ Telefon it. 79. Račun poJtne hranilnice štev. 837.315, Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov, 1902 se: Hranilne vlogo obrestujejo po 41/« %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne v!opre se sprejemalo od vsakogar. PosoJIls-dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 57t#. Stanje 31. deo. 190,5.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-30. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082 62. — Vrednost hiš: 112.328- ** Mizarska zadrugafi v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva !)seh slogou "———......... ¦. ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela......;.v"......-;^:~ Podružnica v Trstu Via dl Plazza vaorAla 1. Podružnica v Splfotu. Zastopstvo v Orljonti*. Cene zmerne, delo lično in solidno. naznanilo. pri su. buciji. Prodajal bodem samo pristna in najboljša vina ter žganje najboljše vrste. nadalje naznanjam soejim starim odjemalcem, da imam uposljeno isto osobje kakor prej ter da bode uodil moj zastopnik tudi odslej use račune moje trgovine. Cene zmerne, postrežba točna. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča h fl. Boloffio Gorica. zalosro vina Usojam si naznanili slaun. občinstvu, da sem spet oiuoril Iz Bremna v Hew g York; Kajcenejia ia najhitrejša vožnja t Ameriko je s parniki M$evBroneiin§kega LloydaM. | ZAHVALA. Zahvaljujeva presrčno vse sorod-nfoQi j), n. znance in prijatelje uradnike tukajšnjega gozdarskega urada, kJ s0 poklonili lep venec, ter sploh vse> ki so spremili najinega Tfep©^ i&bnega OČETA k večnemu počitku. . , _^.., V Oorici, dne 27. julija 1906. Kajetan ia Leopolda Feigel, |J|l(lo. tijske stroje, stroje jjjpskarne, motorje na bencin, za teiko tovarno X. J. BLAMSKO se ifrejmeje proti proviziji za večje drjje na Goriškem in Istri. Javiti «je pri glavnem zastopniku - Josip Dekleva-Gorica. Lepa krasna vila pri Sv. Luciji h prazgodovinskem zemlji&cu, v naj-epSi romantični logi in s krasnim razgledom, popolnoma nova, se proda s pohištvom ali brez. .VstanjČnejo se izve" pri Skrtu, trgovcu pri Sv. Luči j i. Oglas. i?. Lucija ciSoS! Podpisani priporoča slavnemu ob- Ifetvu 8VOJO 10 Z Zaloga moke, W. Jochmann v Ajdovš6«nt. T«rilca po Jako nizki ctni. p liii se nahaja zaloga Tita it žganja, -*« Spoštovanjem Ignacij fratnik. Postavno zavarovano. fsako ponarejanje in ponatis je kamjiv. Jedino pristen je TH»ERRY-je.v B^_ balzam i ¦*¦ .,»j z znamko zelena nuna. 1$^"'* *? tcptfckos^ivo s»ej8t7» proti motenja i*», *e..-,j^tiim krCem, koliki, katarja, prsnim •u$\'. lnnuQtu"» W. »M- Cksfta: 12 malih ali 6 dvoj« : *-•; *tuienjc ali i nitka $osi«baa steklenici s pa-i*"**, uaaitan K 5 poštnin* prosto. Sl:HU1*^V0 Cenfeifolijno matito tia V,- DePrekos\Jivo sredstve proti zastarelim raji; A* * ,' PoJkmlbam, oteklinam vseh Trat. Cena: RrtM^f .• 3"° P°Stnino prosto se razpošilja proti » &J'1 HreLP>»CH» tneaka. Lekarnar i. THlEIUlT WitSMLfrl *°Sat«B- Slatini. ProŠura s tisočerimi i«"i«nm ža;.,aiami jc na Ttttpoiago eaatonj in l r.Ahi- poštnino prosto. *Jr»dllaicajJ "•8koraj v vseh YCfijth lek8rMh ,D P. n. gg. izletnikom in turistom ulju-dno priporoča podpisani svojo obnovljeno restavracijo ob kolodvoru v Podbrdu. Gg. gostom so .na razpo-:^^*Sfi^%«?^4M^i^išee,u^ salon in kegljišče. O vsakem dnevneni času gorka in mrzla jedila, loči se najbolja domača vina in vedno sveže, puntigamsko pivo vse po zmernih cenah. Za gosp. turiste najprimernejše izhodišče na Črno p rs t, Po rez en itd. Za obilni obisk se priporoča spoštovanjem luan Sfraus. Poprava in komisijska zaloga i v o ko les Waffenrad z dveletnim — in Baya! z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Duoma štev. 3. Zahuala. Štejem si v prijetno dolžnost se srčno zahvaliti slavni zavarovalnici za življenje „JANUS" na Dunaju, oziroma njeni podružnici v Trstu za popolno in točno izplačilo »avarovalne svote 4000 K, za katero je bil moj pokoj ni soprog Jakob Valentin čič komaj tri leta pri isti zavarovati. k Peter pri Gorici, dne 27. junija 1906 ITlarija ud. Dalentinčič. Na prodaj voz landaver v dobrem stanu, malo rabljen. D Gorici, Tržaška ulica št. 13. Gostilna 2agar ob državnem kolodvoru!! (Pckopalisčna cesta št. 41.) Priporoča potnikom in slavnemu občinstvu sploh svojo dobro vrejeno gostilno. Lahko postreže o vsakem dnevnem easu z mrzlimi Ingforktmi jedili. Toči vedno sveže pivo ter izborna briška, istrska in vipavska vina. Na razpolago so soliš za prenočišča. Postrežba točna, cene zmene Gospioa išče službe kot prodajalka, blagajni-= čarka ali v pisarni. = Ponudbe pod »tujka« na upravo tega lista. fla prodaj so t srnjaški rogoni prirejeni za okinj- t | tanje looske sobe, dalje 2 louski | | izurstni puSki z opravo ured. | | riaslou poue iipraiHiiSluo. "W | t t | Rimske toplice u Tržiču (monfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. D času od 1. junija do konec septembra. Ropelji se priporočajo posebno proti profinu in reomafizmu, bolečinam u kolku In ženskim boleznim itd. itd. bastnina Kr. D. kneza Ihurn-Iaxis. Pozor! Podpisano naznanja, da je začelo »Vinaivko in gospodarsko društvo« v Komnu svoje rodno delovanje. — Otvorilo je v znanih »Š v a rov i h* prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo. Skrbelo se bode vedno za kraš\i teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo. Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročileljem v množinah nad S6 litrov kraški teran in hela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje \ obiskovalce in odjemalce. Načelstvo: »Vinarskega in gospodarskega d uštva". V Komnu, 19. julija 1906. Dražbeni oklic. Proda se v Tolminu dne* 2. avgusta t, L na prostovoljni javni dražbi ki se prične ob 9. uri zjutraj, kakih 2 i konj, nekaj poštnih vozov, konjsko opravo i. t. d iz zapuščine pokojnega Antona Devetaka. V TOlminu, dne 26, julija 1906. Oskrbnik: Dr. Rudolf Gruntar. MI ' "~^^i Od vi okega c. kr. namest-ništva dovoljeni zasebni trgovski tečaji in šola za pisalni stroj državno izpiašanega učitelja trgovskih šol Karol Štefan Keller Gradec, Burgergasse it. 14. r»obri vspehi. Brezplačno posredovanje za službe. Nad 20 pisalnih strojev. Vsporedi zastonj in franko. Nemški poučni jezik. HRISTOFLE laiiin orotfje ii posodji vseb vrst Priznano težko posr«bra]«M najlepše forme. I Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, daj, na- I mlznl podstavki, umetni Isdelki. | Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- O. kr. dvomi založniki ebristofle ft C.^ — Dunaj I. Opernring 5 (Ucinrlehshof). — Dustrovan cenik na zabtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot tamitvo Hvoje izvirnost! fmnjo naSi izdelki V*M$« tovmrailko inaunko m imo C h r is t o fl e. samo, ampak tudi skusiti se mora Steckenpferd lilijno nilefinato mila Bergmann & S.o, Drcsden in DeCin ob Labi prej Berginannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad A 80 vin. = JOSIP ZOENK V GORICI. = Hotel Balkan -Trst. Kavarna in restavracija. -^ Nova zgradb«, 70 elegantnih sob, Lift, električna razsvt lj:ivn, kopelji, cene zmerne. počkaj & R A- Primožič ¦ optik - naznanja, da je otvoril svojo delavnico Eorica - ulica Tettnrim M. 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse števiike, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. 100 — 200 delavcev hi minerjev, plača na uro 31 - 34 Pfon. 10— 20 dobrih tesarjev, „ „ „ 40 20— 40 zmožnih kamnolomcev, „ „ „ do 45 se sprejme takoj za triletno delo pri gradbi v dolini Werda i. V. žel. postaja Bergen, Vogtiand. Stanovanja so oddaljena 10 minut od gradbenih prostorov. Nastani se kuharje za skupno nabavo brano. Liebold & C.o G. m. b. H. Werda i. V. Zaščitna znamka: „Stdro" Liniment. Capsici comp, Nadomestek t* * Paiit-Exp«ll»r je splošno priznano kot lirotno bol bližnjode mai!lo; cena 80 vin., K i-m i o K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljm,. ljenega domaČega sredstva, naj se jen % le originalne steklenice v Skatljah ?. a,J, zaščitno znamko ,Sidro* iz RIchtorjtTe lekarne, potem se je gotovo prcv, originalni izdelek. " '"* Fj^RICHTERJEVA LEKARNA L J J k „riatem leva" v Pragi kA I fj\ Elisabethgasse St. 5 nova, |l^0^/f Dn«rno rsipoilljscje. RAZGLAS. Podpisana si osojata naznnnjati, 6 smeta od 1. avgusta tekočega U u dal-* — vsled pridobljene koncesije o«t obni? oblasti — sprejemati vsa naročila ektrične luči «1 A % M M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v ic stroko. Z ozirom na dolgoletno m-IIk* pri najboljših tvrdkab te stroke < slej tftr zagotavljata solidno in n-no i;. vržitov vsakega naročila spadajo;^ ? naSo stroko. Sprejemata eenj. naročila ter daju razna pojaaoila tpoStovanjsm udana Ivan Potočnik & A. Hup) Mehanična delavnica, Vpeljava plina, vode in električna is!; V Girlci, zawJaWcitev.il „Ottoman-ov" papir za cigarete. cigaretne cevke. . Se Sam hvali ter ne rabi nikake reklame. T^ JaH>g««»»»g«oggfl.»^<>o7>l>^oo<>o«to Gorica -^ts- Gcrica Klimatično zdravišoe, Hdtel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. .— Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. 1» M m ligoffooceoggftOftogKKKt^oanctaftool ^^ '* ŽELODČNE KAPLJICE J( (z varstveno znamko"sv. Marka) \ 500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na ohranjenju traj Varstvena znamka. nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, bledica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prebavljanja, kar provz 5 ducatov po K IT— poštnine prosto, proti predplačilu ali po poštnem povzetju. Edina zatoga ni lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka. 4» • 4* Se dobiva v vseh lekarnah. I Stara Ivria pri kafer! se ste j odjemalci poslužujejo že nad 30 le' Dru#» reklamo ne ; '.-• . moja krojaška delavnica in trgovina gotovimi obfekam?. Vabim eenj. g. nai ¦»'¦:; * da si oglodajo v> k i' • v moji trgovini to i\v.<-^ dospolo spomladansko in letno blago. == flnfon Krušlč, =* krojaški mojster in trgovec v Gorici lek. frana 3oMpa 35 - tek, 3o.ipa Oerdi 3J Nggboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU je liker Godina ^; ^TJJ?^JtSVSJ!S'^"- -*"•"—»»• -»'• «•""••¦ p" »v. ^.1«*», j«.p a.dln., i Mtaki I m. i. Tnt. m a, ruaoiUI. m..| n.eo 4 .toklonlc proii pomtin .11 ».prej po.l.nlo. nHlnM i ,._ vttltia po|itota,. S$« k \V .*^N je ^oh\, vstopivši v praktiško življenje, ko« temelj za sa- ^& f$V mostojno eksistenco kapital, katerega so stariši za ta slučaj ^ v >^5r zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ob jednem M$^ v priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati in jo v *Qr^0 nemanjši men izkazati svojim otrokom. M* Neposredna posledica tega je pomirljivi faktum, da ne manjka danes /$L& v nobeni rodbini, kateri Je skrb za blagor otrok, življenska polica. NfP »Prva češka eplošna delu. družba za zavarovanje na življenje« v Pr gl, obrača na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost; nje to načelo zasledujoči pogoji, odgovarjajo vsem zahtevam dovršenega zavarovanja, pri tem so zelo racijo-nalni in ob jednem kar najecneji. Ako se torej zavaruje preskrbitelj (oče, mati, boter, strijc itd.) da picskrbi doto svojemu ljubljencu, izvoli si rok za vplačilo zavarovanega zneska tako, da se prilega starosti, v kateri naj bi se dete preskrbelo. Ako pa zavarovatelj sam doživi ta rok, izplača se njemu zavarovani kapital, in on ga zamorc porabiti po načinu, kakoršnega je prvotno določil. Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha plačevanje nadaljnih premy takoj, vendar pa se namišljenemu otroku določeni dan izplača ves zavarovani kapital v polnem zneska. Primer: 30-letni oče zavaruje za svojo hčerko 10.' 00 K, ki naj bi bile plačilne po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadaljno vplačevanje premij in vrhu-tega se izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namišljeni hčerki, ako bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem. Posebna ugodnost tega zavarovanja se javlja iz sledeče prilike: oče, ki je plačeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v I!>. letu po sklenjeni pogodbi; pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo"n. pr. 2 X 391-70 K (toraj za 2 leti plačano premijo brez obresti) ,. PRVA ČEŠKA" niti v tem slučaja zavarovanja ne zruši, ampak izplača za itto 'dnij rodbini popolno zavarovano svoto v zneska 10.000 K. „VRYA ČEŠKA" sploš. del. družba za zavarovanje na življenje ima vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premye stalno po 3"/ft, za glavnice v slučaju vojaške službe in višjih študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitke itd. Vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglase sprejema -----------zastopnik a a GorlSko ——— Josip Rovan komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. !). HOtel Balkan-Trst Kavarna in restavracija. Nova zgradba, 70 elegantnih sob, Lift, električna razsvi»t Ijava, kopelji, cene zmerno. počkaj & Rfi^. Kerševani & Cilk ==L Y Gorici ¦ Sf olni trg št 9 (Pia2za Duama) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev Kaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoies. mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoies, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprava jamčiva od 5-10 let. Odlikovana pekarija in sladčičarna 8 g. v Carici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prednja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkali. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ©P- po jako zmernih cenah. "-1W1 POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoSe dobro in hitro potovati s francoskimi parohrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo najstarejšo firmo Zwilchenbart, Basel (Švica) Gentralbabnplatz 9. Za dobro in hitro eksp edicij o se garantira. s cesarskimi brcopafnikJ »KAISER W1LHELM I!.«, „KRONPRINZ VVUHELM« t in WKAISER VViLHELM der GROSSE". | Prakontoraka vožnja traja lamo 6-B dni. ^a NatmiSen, tanoaljiT poduk In veljavne vozno listke «a parnik« god nevadsa*Rt """^ parobrodneg* draštvs kakor tudi listke za vso proge ameriških žejeinio dobite v Ljub.; Ml edino le pri tN EDTABBD TATCABJD, KolBSTorsie Ulice Št. 35 = f nasproti občeznanl gostilni „pri Starem TiŠlerju". ^ Odhod ii Mnbljaue Je vsak torek, Cetrtekln soboto. — Vsa pojasnila, ki le t*3 tičejo pob inja, točno in brezplačno. — Pos.režba poltena, reelna in solidna. ^3 Potnikom, lenjenJm t rapadne drŽave kakor.* Colorado, Mox?ko, CalJfornljo, ^ i Ari j iftfch, WloonJng, Nevada, Oregon in Wauhington nudi nage dm-^vo r^J I poMbao Bgodao 1* lsred no cfino eroi 6alv«aUa. Odhod na Uj pt gt t*J ff Bremna enkrat mesečno. ^ Tu ae dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na *ae OBtale dele oveta, kakor« V Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. • Goriška Tiskarna" priporoča vizitke ŽELODČNE KAPLJICE (/. varstveno znamko sv. Marka) .r 500 !et je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te že« ¦¦$ lodčne kapljice so izdelane * po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na oliranjenju traj- nega zdravja. Kajti dokazalo | se je, da so aervoznost, * bledica, nespanje, migrena, T glavobol vedno posledic * slabega prebavljanja, L-: f provzroči tudi pamanjkl.n . -> tvoritev krvL Želo \:\Zl . . lodčni šibkosti, pn si.uv prebavljanju. zaprtju in slabem teku. l/pisek iz zahvalnih pisem ki s<- i pošiljajo vsaki dan prostovoljno. Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravile mojo hčer njene d.)!.; leine bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K s še 1 dik.i: S spo^ovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radeutmr-tr Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji ženi proti uk- želodčni bolezni. Pošljite takoj še \2 stekleničk-. S spoštovanjem JOSIP SCHNEiDER, hišni posestnik Dunaj, \\'iu; Haupstrasse. Želodčne kapljice se razpošiljajo: l ducnt po K i- , :t ducata po K i: 5 ducatov po K 17-poštnine prosto, proti predplačilu ali po poštnem povzetju. Edina /,)!.»-: lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo "¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ z znamko „ JE LEN". -*« Varstvena znamka, Ono J« B^" zajamčeno ČiStO "^Mi In bro« vsak* kiodljlvo prlmosl. Poro Izvrstno. Kdor hofio dobiti zoros (omeono prUtno, porilu ttoSkodlJIvo orIIo ooj dobro pozi do bo IoboI voo& fcoojod l«a „SCH!CHT" In vorstvono znamko ,, JELEN". 8aarg %mMm%A Aassl| a. E. - n«]v*eio tovorno to vroio »• »vropojskoni ozamiju! Hribin;! ci> riAiicnHf Zastopnik: Umberto Bozzlni - Gorica, Magistra tna ulica štev. 4. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah — REVMATIZMU in PROTINU - je HkBP GOllina iZlGlftn V Tr-1.^V- leku^I,ah «¦««•" Botflno, lohom« „Alla Modonno dollo Sotuts" pri Sv. Jakobu; Josip Gcdino, ______________l w"«iii» lokorno „Mt* Igoo", VI« dol Fornoto 4. ' eon* ¦»•Minlef E i'40 1» f r«n ie m v%zuom\% manj nogo 4 bteM^he proti povzetju sli naprej poalsnltn zneekom K 7- proato pofttniao. ^===^1^'^==^^ NajcenejSa in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki »Severonemškega LioydaM. j