A KRANJSKI ZVON -^__ZUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju, j Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1940. Št. 3-4. Posamezna štev. 1 Din. R. F. Da bomo utrjeni za boje sveta... Morda ni bilo še nikdar v zgodovini krščanstva tolikšnega sovraštva do Boga, kakršno vlada na svetu danes. Temne in žalostne so sicer one dobe cerkvene zgodovine, ko so celi narodi odpadali in se izneverjali pravemu Kristusovemu nauku, ko so zavrgli in zatajili od Boga samega razodetc resnice. Vendar se zdi, da je danes še vse huje in žalostnejše, ker je vse ozračje kar prenapolnjeno z bogokletno organiziranim sovraštvom napram Bogu, Kristusu in njegovi cerkvi. Kakor je nekoč strašni velikan Goljat Z nesramnim in zaničljivim govorenjem predrzno izzival Izraelce k boju z njim-nepremagljivim, tako grozi tudi današnje brezboštvo, da bo premagalo in uničilo krščanstvo, premagalo in uničilo Boga samega. Sovražniki božji, sovražniki zveličanja naših duš si podajajo roke, da so od dne do dne močnejši in nas hočejo prisiliti k vdaji, češ: proti tako močnemu sovražniku se pač ne morete boriti. Vsled te navidezne moči zunanjih sovražnikov krščanstva, ki se jim je delno že posrečilo zastrupiti javno mnenje tudi pri nas, se oglašajo močneje tudi notranji sovražniki »asih duš, predvsem slabo poželjenje, ki hoče biti vedno nasičeno in hoče nadvladati razum in pamet. In prav v sredo vsega tega razrvanega časa nas je postavil Bog, da bi nas preizkusil. Ali hočemo ostati zvesti Njemu in se boriti proti iz-kvarjenemu svetu, proti hudobnemu duhu, proti vsemu slabemu v nas in izven nas, ali pa hočemo vstopiti v armado sovražnikov božjih in se boriti proti Kristusu in njegovi cerkvi? Kristus je vedel, da je njegov nauk, njegova vera znamenje, ki se mu bo nasprotovalo .. . Kristus je vedel 2a današnji težki čas . . . Kristus je vedel tudi, da bi celo apostoli njegovi, ki so vendar bili tri leta v njegovi šoli, kaj kmalu podlegli, kaj kmalu opešali, ako jim ne bo na Poseben način pomagal. In zato je poslal tolažnika sv. Duha, ki je apostole utrdil, razsvetlil. .. In kakor so bili apostoli po prihodu sv. Duha na bin-koštni praznik kakor prerojeni, kakor so iz bojazljivih in »©odločnih učencev postali goreči, neustrašeni apostoli in borci za Kristusovo kraljestvo, tako prihaja sv. Duh še Vesele velikonočne praznike, polne milosti in božjega miru želi vsem žup-Ijanom vsa župnijska duhovščina! danes v dušo človekovo zlasti po zakramentu sv. birme, da utrdi mlado dušo v sv. veri in jo usposobi za boj proti sovražnikom našega zveličanja. Bolj kot kdaj prej je treba današnji mladini kazati jasno in svetlo pot življenja ... In da bo to pravo pot hotela spoznati in po njej tudi dosledno hoditi, za to je treba milosti, veliko milosti sv. Duha. In treba je, da zlasti otrok, ki še nima zmožnosti samostojnega zrelega presojanja in ki še nima prave nravne moči za boj proti sovražnikom, prejme učinkovito pomoč: dragocene darove sv. Duha. Tako bo potem kot vojak Kristusov modro izbral pravo življensko pot, imel bo dovolj moči, da se bo mogel braniti pred onimi sovražniki, ki ne umorijo samo telesa, ampak tudi dušo ... V tej izredni pomoči sv. Duha je ves pomen zakramenta sv. birme. Goljat je prišel do zob oborožen nad mladega Davida in bil prepričan, da bo zmagal, zanašajoč se oholo na svojo moč. David pa je stavil vse svoje zaupanje v Boga. In zmagal je . .. Tako bomo vse sovražnike premagali tudi mi in naša mladina s pomočjo sv. Duha! Vsi se hočemo boriti za kraljestvo Kristusovo 1 Vsi hočemo delati za zmago križa Kristusovega! K temu smo bili vsi poklicani oni trenutek, ko smo pri sv. birmi bili potrjeni v vojake Kristusove ... Ali si na to že pozabil? Če si zapustil vrste Kristusovih zvestih, vrni se! Ne bodi strahopetni dezerter! . . . Prosimo sv. Duha, naj pride z vso obilnostjo svojih darov in milosti v tisoče src naše mladine, naj jo potrdi v vsem dobrem, da ne bo nikdar klonila, ampak z nami vred ostala zvesta v zmagoviti armati Kristusovi. Po sv. misijonu Z nekim strahom sem pričakoval, kako bo potekel sv. misijon v naši župniji. Hvala Bogu, uspeh je prekosil vsa pričakovanja! Vso župnijo je misijonska misel zajela, nikjer ni bilo čuti niti najmanjšega nasprotovanja. Ze prvi večer, pri prvem govoru se je moglo videli, da bo velika udeležba pri misijonskih govorih. Naša župna cerkev Stran 12. je bila že prvi večer polna poslušalcev in ta vnema je rastla dan za dnem. Celo popoldne, ko smo pričakovali le slabo udeležbo, je bila vedno cerkev skoro polna, zvečer pa je bila vedno nabita poslušalcev. Tudi takrat, ko so isti čas bili stanovski govori v Roženvenski cerkvi, oziroma v dvorani Ljudskega doma, je bila kljub temu župna cerkev vedno polna vernikov. Izredno lepo so bili obiskani stanovski govori. Možje so tako napolnili Roženvensko cerkev, da jih je mnogo moralo oditi domov, ker niso mogli v cerkev, ki je bila nabito polna tudi okrog oltarja in v zakristiji in na koru. Fantje so pri stanovskem govoru napolnili dvorano v Ljudskem domu do zadnjega kotička, tako da je bil tudi oder poln poslušalcev. Spoveđnice so bile oblegane ves dan od jutra do pozne noči, saj so misijonarji morali presedeti do 11. ure zvečer in celo do polnoči v spovednici. Posebno sem se bal pred misijonom, da bi se od kake strani pojavila kaka misel, kakor da ima misijon kak političen značaj. Iu tega sem bil pri vsem poteku sv. mi-sijona še najbolj vesel, da ni bilo prav nikjer in od nobene strani čuti kakega podtikanja političnih tendenc misijonu. Vsa župnija je pravilno pojmovala misijonsko prireditev, tako, kakršna je v resnici, le kot strogo versko prireditev. Sv. misijona so se udeleževali verniki vseh raznih političnih atrank in struj v Kranju. V »Kranjskem zvonu" in na prižnici smo prosili, da bi vsa društva upoštevala sv. misijon in bi ta čas odpadle vse društvene prireditve. Moram res pohvalno omenjati, da so v Narodnem domu na ljubo misijonu odpovedali celo lutkovo gledališče za otroke in tudi na Primskovem pri Gasilskem društvu so hvalevredno skušali upoštevati te naše želje. Vse to je bilo nam duhovnikom v veliko veselje. Ob dnevih sv. misijona je naša župnija res nudila lepo sliko edinosti, miru, dobrohotnosti in verskega mišljenja. Vsem župljanom se za to umevanje in spoštovanje sv. misijona prav iskreno zahvaljujem! Pred misijonom smo spovedali našo šolsko mladino. Pred spovedjo in skupnim sv. obhajilom so bili na mladino primerni nagovori. Tako je bilo spovedanih dijakov, ljudskošolske mladine, dijakov meščanske šole, obrtnih in trgovskih vajencev okrog 1.800. Odraslih so spovedali gg. c misijonarji okrog 3.500, tako lahko računamo, da je bilo s šolskimi spovedmi vred spovedanih nad 6.000 spove-dancev ob misijonu. Sv. obhajil je bilo razdeljenih nekaj nad 9.000. Tako je pač očividen božji blagoslov rosil na kranjski sv. misijon. Nad vse veličasten pa je bil misijonski zaključek. Župna cerkev je bila ob zaključku tako nabito polna, da je obstojala nevarnost, da se zgodi nesreča radi gneče. Veličastna je bila procesija s sv. R. T., ki jo je vodil sam prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rozman. Vsa okna po trgu in ulicah so bila razsvetljena, med procesijo je svetilo nad 2.000 bakelj, samo moških smo našteli nad 1.200 v sprevodu! Mogočno je iz vseh grl privrela po sv. misijonu zahvalna pesem, ki jo je pela vsa cerkev. Te Deum laudamus! Cerkvene določbe o birmancih in botrih Starše in botre hočemo spomniti na nekatere cerkvene določbe, da ne bi nastalo kako nerazumevanje ali nepotrebno razburjanje. Sv. cerkev želi, da se birma ne deli pred sedmim letom in da se ne odlaša do dvanajstega leta. Pred sedmim letom se sv. birma deli, če je otrok v smrtni nevarnosti ali če se škofu iz pravičnega in tehtnega razlog« tako prav zdi. Da bi smel otrok iti pred sedmim letom k birmi, to presodi in dovoli škof, ne pa župnik ali katehet. Da bo otrok prejel sv. birmo tem bolj vredno, je prav, da je v krščanskem nauku in še posebej o sv. birmi vsaj toliko poučen, kolikor so učenci prvega razreda ljudske šole. V naši župniji ne bi bilo prav siliti otroke k birmi pred sedmimi leti, ker gredo lahko čez nekaj let bolje poučeni v Ljubljano, če nočejo čakati prihodnje birme v domači župniji. Da more kdo zakrament sv. birme veljavno prejeti, mora biti že krščen in če je pri pameti, mora imeti namen prejeti sv. birmo. Da pa prejme sv. birmo tudi dopustno in vredno, mora biti v posvečujoči milosti božji in zadosti poučen. Če se kdo zaveda, da ima smrtni greh, mora. iti k spovedi ali pa vsaj obuditi popolno kesanje. Spoved pred birmo torej ni ukazana, se pa svetuje. Pr' nas bodo oni otroci, ki še niso bili pri prvem sv. obhajilu, pred birmo opravili prvo spoved, k prvemu obhajilu bodo šli pa po birmi, mesca maja. Takoj, ko se začne obred sv. birme, morajo biti bir-manci navzoči. Škof razprostre nad njimi roke in moli, da bi jim Bog dal sv. Duha s sedmerimi darovi. Prav tako morajo biti navzoči ob koncu, ko škof moli sklepne molitve in birmance blagoslovi. Na to naj pazijo zlasti botri, da ne bodo zamujali in da bodo res tudi pri zadnjem blagoslovu, ,ki spada k odredu sv. birme. Stara navada je, da so, kakor pri krstu, tudi pri birmi botri, če je mogoče. Boter naj ima enega ali dva bir-manca, če škof iz pravičnega razloga ne odloči drugače. Da more biti kdo veljavno za botra, morajo biti i*" polnjeni sledeči pogoji: , 1. Sam je moral že prejeti zakrament sv. birme, bit' mora pri pameti in imeti mora namen, da bo za botra. 2. Biti mora član katoliške cerkve, ne krivoverec, »e razkolnik; tudi tak ne, o katerem je Cerkev posebej izja" vila, da je izobčen ali nesposoben za botra. Botri sprejmejo nase dolžnost, da bodo svoje varovance učili in vzgajali v krščanskem življenju, če bi starši to zanemarili ali če bi jim umrli. Zato je umljivo, da Cerkev izključuje od botrstva nekatoličane, odpadnike in take, ki so si s hudimi pregrehami nakopali cerkveno 'z* občenje. 3. Za botra ne more biti oče ali mati svojemu otroku, ne zakonski mož svoji ženi, ne ona njemu. Sme pa biti za botra brat bratu, sestra sestri. Lahko pa oče nadomestuje botra pri sv. birmi, prav tako more mati nadom' s' vati botro. Štev. a KRANJSKI ZVON Stran 13. 4. Botra mora izbrati birmanec ali njegovi starši ali varuhi; če teh- ni ali če ti nočejo izbrati botra, pa izbira botra škof ali župnik. 5. Med birmovanjem se mora boter aii njegov namestnik birmanca dotaknili. Da pa more biti kdo tudi dopustno za botra, morajo biti izpolnjeni li pogoji: 1. Riti mora drugi od krstnega botra, razen, ko bi škof iz pametnega razloga dovolil, da bi bil krstni boter tudi birmanski boter, aii ko bi kdo precej po krstu prejel zakrament sv. birme. Če bi kdo hotel imati krstnega botra tudi za birmanskega, naj to pove v župni pisarni, da bo dobil od škofa potrebno dovoljenje. 2. Biti mora istega spola kakor birmanec. Iz pametnega razloga pa more škof dovoliti izjemo. 3. Bili mora že v 14. letu, razen če škof iz zadostnega razloga drugače ne odloči. 4. Za botra ne sme bili lak, ki je zaradi očitne velike pregrehe izobčen iz Cerkve ali nesposoben za botra. Prav tako ne sme biti za botra javen grešnik. Za botra ne sme n. pr. biti: kdor bi se vpisal v ne-katoliško versko ločino, kdor bi oskrunil sv. hostije, kdor je zagrešil umor, požig ali veliko tatvino, kdor se je hudo Pregrešil zoper šesto božjo zapoved, kdor se je dvobojeval. Prav tako se ne spodobi, da bi bil za botra tak, o katerem je znano, da je presestnik, da živi v divjem zakonu, da je bil zaradi zločinov proti šesti božji zapovedi °bsojen. Prav tako more Škof izključiti od botrslva take, ki 80 poskusili sami sebe usmrtiti. Navodilo sv. stolice daje škofom tudi pravico, da odstranijo od botrslva tudi ženske, ki se nedostojno oblačilo« Ta določba je prihajalo v poštev zaradi mode pred 10 leti, ki se dostikrat res ni spodobila za svetost cerkve. 5. Boter mora znali osnovne verske resnice. Da bo mogel svojega varovanca poučevati v verskih resnicah in Qa mu bo dajal zgled lepega verskega življenja, mora biti sam dober katoličan. 6. Za botra ne sme biti redovnik ali redovnica. 7. Prav tako ne sme biti boter duhovnik, diakon ali sUbdiakon, razen z izrecnim dovoljenjem svojega škofa. Iz zakramenta sv. birme izvira med birmancem in l,otrom duhovno sorodstvo. To sorodstvo pa po novem žako!iiku ni več razdiralni zakonski zadržek. Veže pa du-h°vno sorodstvo botra, da mora skrbeti za krščansko Pgojo svojega birmanca. Obred sv. birme Sv. birmo deli škof po sledečem obredu: Po sv. maši Pristopi k oltarju v belem ornatu z mitro na glavi s pastirsko palico v roki. Birmanci v cerkvi pokleknejo. Na to Škof moli s sklenjenimi rokami nad birmanci: Sv. Duh pridi v vas in moč Najvišjega vas varuj grehov. Odgovor: Amen. Nato se škof prekriža od čela na prsi in govori: Naša pomoč je v imenu Gospodovem. Odgovor: Ki je ustvaril nebo in zemljo. Škof: Gospod, usliši mojo molitev. Odgovor: In moj klic naj pride k tebi. Škof: Gospod z vami. Odgovor: In s tvojim duhom. Nato škof razprostre roki nad birmanci in prosi, da bi prejeli sedem darov sv. Duha. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki si te svoje služabnike dobrotljivo prerodil z vodo in svetim Duhom in si jim odpustil vse grehe: pošlji vanje iz nebes svojega svetega Duha, Tolažnika s sedmerimi darovi. Odgovor: v\men. Škof: Duha modrosti in umnosti. Odgovor: Amen. Škof: Duha sveta in moči. Odgovor: Amen. \ 0 Skof: Duha vednosti in pobožnosti. Odgovor: Amen. • Skof: Napolni jih z Duhom svojega strahu in zaznamuj jih z znamenjem Kristusovega križa t, da jim milostno podeliš večno življenje. Po istem našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti istega Svetega Duha, Bog na vse veke vekov. Amen. Nato gre škof k birmancem, ki stoje v cerkvi z birmanskimi listkih v sklenjenih rokah, preko rok jim visi birmanski trak, za birmanci stoje botri, ki med birmanjem polože roko na desno birmančevo ramo. Na birmanskem listku jo napisano birmansko ime, ki ga prejme birmanec pri birmi. Duhovnik, ki gre pred škofom, vzame iz rok birmanca listek in glasno napove birmančevo ime in nato ga škof birmuje. Skof najprej imenuje birmančevo ime in na to položi desnico na birmančevo glavo, ga prekriža na čelu s sv. krizmo in govori: 1. (Ime birmanca) Zaznamujem te z znamenjem križat in te potrdim s krizmo zveličanja v imenu Ofčeta in Sif na in SvelegafDuha. Amen. Nato škof lahno udari birmanca na lice in ga pozdravi: Mir s teboj. Ko je birmanec prejel sv. birmo, mu boter s trakom zaveže čelo preko mesta, kjer je bil maziljen in ga odvede proti oltarju, kjer mu odveze duhovnik trak in zbr^e s čela sv. krizmo. Nato gresta z botrom iz cerkve in ste vrneta nazaj, k zadnjemu blagoslovu. Ko so bili že vsi birmanci maziljeni, si škof s krušno sredico otare in umije roki, molijo duhovniki odlomek iz 67. psalma: Utrdi, o Bog, kar si izvršil v nas, iz svojega svetišča v Jeruzalemu. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in na veke vekov. Amen. Utrdi o Bog, kar si izvršil v nas, iz svojega svetišča v Jeruzalemu. Vsi pokleknejo, škof obrnjen k oltarju moli: Škof: Izkazi nam Gospod, svoje usmiljenje. Odgovor: In daj nam svoje zveličanje. Škof: Gospod, usliši mojo molitev. Odgovor: In moj klic naj pride k tebi. Škof: Gospod z vami. Štev. 3. Odgovor: In s tvojim duhom. Škot': Molimo. O Bog, ki si svojim apostolom dal Svetega Duha in si hotel, da ga oni in njih nasledniki podeljujejo drugim vernikom: ozri se milostljivo na službo skromnega služabnika in daj, da bo srca teh, katerih čela smo mazilili s sveto krizmo ter zaznamovali z znamenjem svetega križa, prišel isti Sveti Duh, da bo v njih prebival kot v templju svoje slave in jih vodil do popolnosti. Ki z Očetom in istim Svetim Duhom živiš in kraljuješ, Bog na vse veke vekov. Amen. Glejte, tako blagoslavlja Gospod slehernega, ki se ga boji. Nato škof slovesno blagoslovi vse birmance rekoč: Blagoslovi f vas Gospod s Siona, da boste vse dni življenja gledali dobrote jeruzalemske in imeli večno življenje. Amen. Za sklep birmanci skupaj s škofom glasno molijo apostolsko veroizpoved, očenaš in zdravo Marijo. Spored ob dneh sv. birme V petek 26. aprila je prihod prevzvišenega škofa popoldan ob treh. Na Mestnem trgujse vrši slovesen sprejem. Župljani se razvrste v špalirju od vrat župne cerkve proti Prešernovi ulici. Pred Majerjevo in mestno hišo na Mestnem trgu se bo na obah stranah ulica razvrstila šol. mladina. Pred mestno hišo pozdravi prevzvišenega g. mestni župan in predstavniki oblasti. Nato se razvije sprevod v župno cerkev, kamor gredo tudi otroci ljudske šole in sicer dečki na moško in deklice na žensko stran, meščanska šola pred oltar. Nato je blagoslovitev z Najsvetejšim. Izpostavi se sv. R. T., moli se trikrat Očenaš, Zdrava Marija in Čast bodi. Nato zapojo pevci blagoslovilo pesem, blagoslov. Po blagoslovu odidejo otroci kranjske ljudske šole takoj v šolo v svoje razrede, kamor za njimi pridejo škof, ki obiščejo vse razrede. V soboto 27. aprila je škofova sv. masa ob 6.30. Ob 8. obiščejo škof meščansko šolo in ob 10. - tretjo uro -gimnazijo. * Popoldan ob 3. obisk podružnice na Primskovem in ljudske šole na Primskovem. Pred podružno cerkvijo pozdravita škofa cerkvena ključarja in deklica ljudske šole. Zvečer ob 8.30 priredi Prosvetno društvo v Kranju škofu podoknico. Nedelja 28. aprila. Sv. maše bodo ob 6. 7. 8. 9. škofova in zadnja po končani sv. birmi oziroma ob pol poldan. Pridig ni. Ob 9. uri je slovesen vhod škofa v cerkev. Ob vhodu škofa v cerkev zapojo pevci „Ecce sacerdos magnus", nato se pojo pripadajoče molitve pred oltarjem, oznanilo popolnega odpustka, škofova pridiga in nato sv. maša. Po maši se takoj urede birmanci v vrste, za vsakim birmancem stoji boter. Po birmi odpelje boter birmanca skozi zakristijo ven in pride nazaj z njim k zadnjemu blagoslovu. Po blagoslovu so molitve za mrtve. Škof odidejo iz Kranja okrog 3. ure proti Predosljam. Izpraznitev župne cerkve med sv. birmo V kranjski župniji bo letos pri sv. birmi okrog 1060 birmancev. Če bi {(prišli vsi ti s svojimi botri k škofovi sv. maši, bi bila vsa cerkev z birmanci in botri že polna. Svetujemo, da gredo birmanci vsaj bližnji k sv. maši že zjutraj. Takoj po škofovi sv. maši pa bodo morali iz cerkve vsi, ki nimajo nič opravka pri birmi, da bodo v cerkvi ostali le birmanci in botri, ki se razvrste po sredi cerkve v dve vrsti in tudi na obeh straneh cerkve. Iz cerkve naj odhajajo vsi skozi glavna in stranska vrata na ženski strani, birmanci z botri pa naj prihajajo v cerkev skozi stranska vrata na možki strani in skozi vrata pri zakristiji. Izpraznitev cerkve in prihod birmancev z botri v cerkev se mora hitro izvršiti, da ne bo treba čakati z birmanjem. Oni, ki žele ostati v cerkvi med sv. birmo, pa niso botri, naj gredo na kor, kjer lahko ostanejo tudi med sv. birmo. Župnija Kranj OZNANILA ZA MAREC: 16., 17, in 18. Trldnevnica v čast sv. Jožefu, zvečer oziroma popoldne v nedeljo litanije sv. Jožefa. 18. Soseskina sv. maša na Hujali. 19. Praznik sv. Jožefa, oh 6. sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T., ob 10-30 v župni cerkvi tiha sv. masa, ob 10. sv. masa lin Hujali z darovanjem. Popoldne v župni cerkvi ob poli treh litanije sv. Jožefa in nato ob 3. na Hujali pete litanije Matere božje in darovanje za cerkev. Sv. maša se bo brala o velikem torku s trpljenjem Gospodovim. 20. Sv. maša na Mujah. Veliki teden v sredo, četrtek in petek popoldne ob 4. V°ie jutranjice. 21. Veliki četrtek. Sv. obhajilo se deli prvič ob <>., zadnji med slovesno sv. mašo, ki se prične ob 9. 22. Veliki petek. Sv. opravilo se prične ob 8. uri zjutraj, °^ 7-30 uri zv. jo rožni venec, litanije presv. Srca Jezusovega, postu* pridiga, in petje žalostink. 23. Velika sobota. Ob 7. uri blagoslov ognja, krstne vode i'1 slovesna sv. maša. Blagoslov velikonočnih jedli se vrši v Roženvenski cerkvi ob 3. in nato še ob 5., v Struževem ob 4., v Oirčičah ob 3., "a Hujah ob poli 4., na Rupi ob poli 5. Pop. ob 6. slovesne jutranjice, velikonočna procesija, valna pesem, Regina coeli, blagoslov. Uro molitve pred sv. R. T. molijo: Na veliki četrtek pop- °; 3. dekliška Mar. družba, na veliki petek ob 3. tretji red, na veliko soboto ob 3. ženska Mar. družba. Post preneha na veliko 90" boto opoldne. 24. Velika noč. Ob 6. sv. maša z dvema blagoslovoma in °b poli 11. slovesna peta sv. maša z dvema blagoslovoma, popolvka, Huje 36. por. 11. iobruarja. Šimenko Adolf, čevljarski pomočnik, Primskovo 143, in Pog-"kn Ivana, šivilja, Klanec, poročena 25. februarja, j Lavrič Franc, mesar, Mestni trg 4 in Us Angela, zasebnica, Jayerjeva 2, poročena 3. marca. UMRLI ln Nadižar Anton, kovač, Čirčičo 41, rojen 27. II. 1903, umrl • ^bruarja. j Perko Janez, čevljarski pomočnik, Križe 31, rojen 23. maja l5> utonil v Savi 12. februarja. lg . končan Roman, sin mesarskega pomočnika, Čirčiče 43, roj. " M- 1939, umrl 20. februarja. Kalan Luka, čevljar, Kranj, Trubarjev trg 1, rojen 10. okt. umrl 24. februarja. Koželj Jožef, Primskovo 139, roj. 16. III. 1939. umrl 5. marca. Požgaj Marija, roj. Bizjak, Kranj, Kokriški breg 2, rojena 6. avgusta 1881, umrla 5. marca. Bizjak Marija, roj. Demšar, Kranj, Prešernova 5, roj. 16. jun. 1859, umrla 5. marca. Namre Marija, roj. Žnidaršič, Struževo 30, roj. 2. februarja 1816, umrla 8. marca. Primskovo OZNANILA ZA MAREC IN APRIL Glede obredov velikega tedna, glej oznanila za Kranj. 24. marca je Velikonočna nedelja, pela sv maša ob 9. uri, popoldne ob 3. uri pete litanije Matere božje. 25. marca sv. maša ob 9. uri, popoldne ob 2. uri litanije Ma. tere božje. 31. marea je Bela nedelja. Služba božja ponavadi. Med službo božjo bo darovanje za cerkvene potrebščine, perilo, prte, itd. 5. aprila je prvi petek, sv. maša ob G. uri, po sv. maši litanije Presv. Srca Jezusovega. 7. aprila je prva nedelja. Sv. maša ob 7. uri. 16. aprila je celodnevno češčenje. Oznanilo glej na drugem mestu. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA MAREC 1. Prvi petek sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom. 3. IV. nedelja v postu. Božja služba ob 6., 8. in poli 10. Popoldne ob '2. postna pridiga. 10. V. nedelja v postu. Božja služba ob 6., 8. in poli 10. Popoldne ob 2. postna pridiga in litanije. 17. Cvetna nedelja. Božja služba ob 6., 8. in poli 10. Ob poli 10. uri blagoslov oljke in lesa, popoldne ob 2. postna pridiga in litanije. Od 16. do 19. triducvnica za mir. 19. Sv. Jožef. Božja služba ob 6., 8. in poli 10., ob 2. postna pridiga in litanijo. V sredo, četrtek in petek cerkveno molitve. 21. Veliki četrtek. Spomin zadnje večerje. Ob 9. peta sv. maša, med mašo sv. obhajilo, po maši se prenese sv. R. T. k oltarju Matere Božje, potoni odgrnenje oltarjev. 22. Veliki petek. Spomin smrti N. G. J. Kr. Ob 8. pasijon, odgrnenje in počeščenjo sv. Križa, maša s prej posvečeno sv. hostijo in prenošenje sv. R. T. v Božji grob, kjer ostane izpostavljeno do procesije vstajenja. 23. Velika sobota. Ob tri četrt na 7. blagoslov ognja, velikonočno sveče, krstne vodo, potem peta sv. maša. Popoldne ob 5. molitve in procesija vstajenja Gospodovega po navadnem redu. — Skupne molitvene uro bodo v petek od 2. do 3. za šolarje, od poli 7. do poli 8. za dekleta, od poli 8. do poli 9. za može in fante. Blagoslov velikonočnih jedil: V soboto na Bregu, ob 2. v Drulovki, ob 1. na Laborah, ob poli 2. v Št. Petru, potem pri treh križih na Kalvariji in na Gorenji Savi. Ob 2. v Srednjem Bitnju, potem v Zg. Bitnju, ob 3. v Stražišču. V soboto po procesiji in v nedeljo po 6. sv. maši v farni cerkvi. 24. Velika nedelja, praznik vstajenja Gospodovega. Ob 6. in 8. Božja služba z blagoslovom, ob poli 10. slovesna sv. maša, ob poli 3. popoldne pete litanije. 25. Velikonočni ponedeljek. Sv. maše ob 6., 8. in poli 10. 31. Bela nedelja. Božja služba ob 6., 8. in poli 'o. Stran 16. KRANJSKI ZVON Štev. 3. OZNANILA ZA APRIL 4. Zvečer ob poli 7. molitvena ura. 5. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom. 7. II. nedelja po Vel. noči. Božja služba po navadi. Zjutraj obhajilo apostolstva mož, popoldne ura molitve. 14. III. nedelja po Vel. noči. Božja služba po navadi. 21. IV. nedelja po Vel. noči. Božja službe ob 6. in 8. v farni cerkvi, ob poli 10. pri sv. Uršuli. 25. Sv. Marko. Po maši ob 6. prošnja procesija v Drulovko. 28. V. nedelja po Vel. noči. Božja služba ob 6. in 8. v farni cerkvi, ob poli 10. pri sv. Joštu. Procesija križevega tedna: 29. IV. v ponedeljek v Stražišče, 30. IV. v torek v Zg. Bitnje, 1. V. v sredo k sv. Uršuli. 1. V. Popoldne okrog 4. prihod prevzvišenega knezoškofa, sprejem prod farno cerkvijo. 2. V. Vnebohod Gospodov. — Sv. birma. POROČENI 18. II. Vladimir Rot, inžinir in Matajc Danica, posestnikova hči iz Stražišča. * 25. II. Jurij Sohalič, sodarski pomočnik iz Št. Jerneja in Vida Cimprič, tovarniška delavka iz Kočevja. 10. III. Perdan Jožef, tkalski mojster in Hafnar Pavla, šivilja. UMRLI 2. II. Avpič Ljudmila, tovarniška delavka iz Kovorja, stara 30 let, pokopana v Tržiču. 16. II. Debelak Jera, samska sitarica iz Stražišča, stara 58 let. 20. II. Leopold Oman, delavec v tovarni, star 16 let. 24. II. Rakar Terezija, žena telovadnega učitelja stara 35 let. 1. III. Videmšek Marija, zakonska hči delavca, stara 1 mesec. 13. III. Gašperšlč Gregor, hišar v Stražišču, star 59 let. Razno Podatki za sv. birmo. 1 Za sestavo izpričevala o zadostnem pouku in za vpis prejete sv. birme v matične knjige se potrebujejo osebni podatki o birmancu in botru, ki naj jih vsak birmanec na listku odda svojemu veroučitelju. Napisani naj bodo v temle redu: 1. birmančev priimek, 2. birmančevo krstno ime, 3. očetovo krstno ime, 4. materino krstno ime, 5. materin prejšnji priimek, 6. birmančev rojstni dan, 7. birmančev krstni dan, 8. krstna župnija, 9. župnija sedanjega bivališča, 10. botrovo krstno ime, 11. botrov priimek, 12. botrov poklic in 13. botrovo bivališče tako natančno, kakor je potrebno za pisemski naslov. Če imata boter in birmanec enaki imeni, naj starši zapišejo, kako ime naj se da birmancu pri sv. birmi. Navadno se daje ime botra, če imata pa z birmancem enaki imeni, je pač treba izbrati kako drugo ime. Odrasli birmanci. V Kranju je nekaj odraslih oseb, ki še niso prejele sv. birme. Vse te vabimo, da letos ne zamude lepe prili- ke in prejmejo sv. birmo. Vsi oni, ki ne hodijo v šolo, pa bi želeli prejeti sv. birmo, naj se zglasijo v župn1 pisarni. Darovi botrov. Starši naj skrbe, da ne bodo otroci imeli pred očmi le darov, ki jih jim naklonijo botri. Darovi botrov spominjajo na darove Sv. Duha, ki jih prejme birmanec pri sv' birmi, neredko se pa zgodi, da se več misli na gmotne darove, kakor pa na duhovne darove sv. birme. Lepo 111 primerno je, da botri po svojih zmožnostih obdarujej0 birmanca, nikar pa naj pri tej priliki ne pozabijo darovat' svojemu birmancu rožnega venca in mašne knjige. Prosi* mo, da ne kupujete otrokom raznih malovrednih masnih knjig. Edino primerna mašna knjižica je „Pri Jezusu" a'' pa „Večno življenje". Devetdnevnica. Pred sv. birmo se opravlja devet' dnevnica na čast sv. Duhu, ki naj se je udeležujejo p0' sebno otroci, ki bodo šli k sv. birmi. Prične se opravlj"*' 19. aprila ob poli 8. zvečer in se molijo litanije Mater Božje in molitev k Sv. Duhu. Trakovi. Trakovi za vezanje sv. birme se rabijo ta* kole: Med birmanjem naj trak visi birmancu preko rofc po birmi pa boter zaveže trak birmancu preko čela, h"11 kjer je bil maziljen s sv. krizmo. Ko pridela boter in b'r manec k zakristiji, odveze boter trak in duhovnik t8"1 izbriše sv. krizmo z bombažem. Odpustki. Vsi, ki pri birmi pobožno obiščejo župn0 ' cerkev, prejmejo sv. zakramente in molijo v papežev n8 men, prejmejo na dan sv. birme popoln odpustek. Odpu stek 50 dni prejmejo na dan sv. birme vsi, ki prejineJ° škofov pontifikalni blagoslov. Čuden slučaj. V Kranju sta dne 5. marca umrli " en dan mati in hči, to sta Bizjak Marija in njena Požgaj Marija. Obe smo pokopali v skupnem sprevodu- Cerkveno perilo pri podružnični cerkvi na Pr''" skovem je vsled starosti v precej slabem stanju. S k" neuporabni so postali zlasti čipkasti oltarni prti; pa tu . j albe, koroki za ministrante, purifikatoriji, itd. so po ve 1 < večini že doslužili. Zato bo na belo nedeljo na Prim9 vem darovanje za nabavo novega ..cerkvenega perila. "l da bi tudi članice ženske Mar. družbe pomagale s *a j nabirko? Ali pa bi se našla dobra duša, ki bi kak °*f h0 prt ali kako drugo potrebno stvar sama darovala? Saj Bog za vse bogat plačnik! Podpirajte Vincencijevo Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec. /upnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj