DEA Gì B fi A V C I !
Danes je*'potefi) štirideset let od nastanka naše tovarne. Zaradi tega jubileja je tudi ta številka našega glasila izšla kasneje, kajti v glavnem je posvečena, prav našemu internemu prazniku*.,
Skoraj vsi članki opisujejo dogodke iz razveja tovarne od nastanka do danes, s posebnim ozirom na delavstvo, kajti človek je vsemu osnova. Štirideset burnih let je poteklo od 'uradnega vpisa tovarne v register do danes in: v tem času se je tovarna razširjala in tehnično izpopolnjevala; Preživela je začetne težave ob ustanov ;>1, se pre-tolkla skozi veli.	/no gospodarsko krizo po	L930, pre-
stala okupacijo in . -tel .j učila v povojni razvoj iver res zaživela po letu Ì950Y mejniku, ki je prinesel samoupravljanje. In s tovarno so
živeli in delali delavci najprej kot mezdni delavci in po revoluciji kot upravljavci družbenega premoženja.
Ob tej obletnici bomo v podjetju organizirali 1« julija osrednjo proslavo, na kateri bodo govorili naši ..vodilni tovariši, delovni kolektiv pa bo nagradil najstarejše delavce za njihovo dolgoletno in požrtvovalno delo» Proslavo "bosta izpopolnila priljubljena godba leške "Svobode" in radovljiški pevski oktet s svojima programoma, nakar bo še pogostitev gostov in članov delovnega kolektiva»
Uredniški odbor želi vsem članom delovnega kolektiva prijetno proslavljanje 40-letnioe in veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
1	JF %	mai,
h t		% 4 sv. j
d,		~ J
\\,jjUnV^vv'

liAZ VOJ TOVARNE VEHI G V 4 O LETIH j OBRATOVANJA	. j
P±ed 40 leti, t.j» 26. junija leta I922, je Bila v Ljubljani podpisana ih registrirana pogodba za u-stanovitev Tovarne verig v Lescah. Njen proizvodni program naj bi bil-izdelovanje ročno kovanih, elektro-varjenih in patent verig.
Ustanovni občni zbor, ki je bil navedenega dne v prostorih Ljubijan- . ske kreditne banke, je potrdil obliko lastništva tovarne kot delniške družbe s svojim ! ravnim in nadzornim odborom,	P.ja
tovarne pa je bil	:.. avstrijski državljan Hebsr..	. ,1 ravna-
telj Tovarne verig v Boi j.' peči. Iz Bele peči eo bili namreč odkupljeni stroji za izdelavo verig, pa ne samo to, tudi .nekaj strokovnjakov se je preselilo od tam v Lesce, med njimi Vrečko Martin, Kos Alojz, Šo-berle Andrej in Špendal Marija. Za ročno kovanje verig in v&lečenje žice pa so v lesce prišli strokovnjaki iz Krope s Praprotnik Franjo, Resman Florijan, Petrač Lenart, Gašperšič Janez, Rajgelj Miha, Mohorič Frano in Zupan Jože. Proizvodne kapacitete tedanje, tovarne so znašale le oca 30 ton raznih verig na mesec z okoli 50 delavcev. V
V predvojni Jugoslaviji podjetje ni kaj dosti napredovalo, kajti cilj takratnih lastnikov je hil čim več izvleči iz delavcev, ob čim manjših stroških. Edini napredek podjetja pred vojno je bil v osvojitvi nekaterih nc-v ih izdelkov, K. ■ plugov in njih nadomestnih del-.v. kje sc začeli izdelovati sekt . .krampe, lo-
...... . .	•'	.. k.	!
pate, kar so po 1 letu opustili zaradi ostre konkurence drugih podjetij. Okrog leta 1936 so začeli izdelovati žičnike vseh vrst, ki so še danes v proizvodnem programu podjetja. Med svetovno gospodarsko krizo v letih 1931 do 1934 podjetje ni v celoti obratovalo. Podobni pojavi so bili v drugi stopnji krize v letih 1936 do 1938.
Ko je prišlo usodno leto 1941 j je okupator preusmeril proizvodnjo v vojaške namene. Zato so tudi tovarno nekajkrat delno porušile partizanske enote, V letu 1944 pa tako, da je hila skoraj v celoti nesposobna za obratovanje.
Po osvoboditvi je bilo treba tovarno obnoviti. Preživeli delavci so krepko prijeli za delo in v razmeroma kratkem času je tovarna pričela redno obratovati»
Podjetje se nakako do leta 1948 ni bistveno razvijalo. Šele po tem obdobju je iz leta v leto pridobivalo na obsegu in se postopoma razvijalo v pravo industrijsko podjetje.
Kako je podjetje raslo in napredovalo tako po fizičnem obsegu proizvodnje, kakor po brutto produktu, je razvidno iz naslednjega diagramas
Ta veliki skok v kolcčinski proiz- : vodni in še večji v bruttoproduktu je podjetje doseglo z novimi investicijami in rekonstrukcijami zastareli obratov z novimi stroji, z boljšo organizacijo dela ter uvajanjem sodobne mehanizacije.
Podjetje proizvaja danes dve osnov- : ni vrsti proizvodov, in to verige
in vijačno blago. Do nedavnega pa so se izdelovali še razni poljedelski stroji in orodje ter njih deli, katere pa smo prenehali proizvajati, ker zaradi mehanizacije našega kmetijstva za te izdelke ni bilo več povpraševanja na trgu.
Največjo investicijo v podjetju v znesku eoa pol milijarde pa pred-
stavlja na novo zgrajeni obrat za proizvodnjo težkih sidrnih verig, v katerenl je delno stekla proizvodnja že v aprilu 1961, popolnoma pa 2 do 3 mesece kasneje.
Razen za Razširitev podjetja si kolektiv prizadeva tudi osvojiti proizvodnjo novih izdelkov. Tako smo v kooperaciji s podjetjem Industrija traktora i mašina - ITM v Beogradu začeli koncem leta I960 serijsko izdelovati polgosenice za traktor "Ferguson", ki ga po angleški licenci izdeluje to podjetje.
Organi delavskega upravljanja pa pri gradnji novih objektov in rekonstrukcijah niso pozabili na eno svojih! zelo pomembnih nalog, na skrb za človeka - proizvajavca. Ta skrb. se kaže v omogočanju nadaljnjega izobraževanja zaposlenih za pridobivanje poti. “ nih kvalifikacij, v pridobivanju novih kadrov' s štipendiranja..! in individualnem izpopolnjevanju zaposlenih na raznih seminarjih izven podjetja. V
V podjetju je organiziran avtobusni prevoz delavcev na delo in z dela, tako delavci niso izpostavljeni vremenskim neprilikam ter ne prihajajo utrujeni na delo. Da se zboljša delovna sposobnost in zdravje delavcev, je bila zgrajena in sodobno urejena menza za topli obrok med odmorom. Razen tega pa kolektiv vlaga vsako leto precej sredste/za gradnjo novih stanovanj. Zdaj imamo že okoli 127
družinskih stanovanj in 2 samska domova Z okoli 60 ležišči.
Tudi za letni oddih članov kolektiva je preskrbljeno v lastnem počitniškem dömu v Crikvenici, v katerem smo letos pridobili še J ležišč več, tako da bi v domü lahko izkoristilo dopust precej več ljudi* če se ne bi člani kolektiva omejevali na glavno sezono v mesecu juliju in avgustu.
Poleg skrbi za počutje delavca v tovarni pa ima kolektiv tudi precej razumevanja za potrebe komune. Tako je prispeval za gradnjo nove občinske klavnice, namenil sredstva za popravilo šole v Begunjah, za gradnjo ambulante v Žirovnici, investiral gradnjo trafo - postaje in ceste za novo naselje.
Vsa povojna leta so v Lescah močno pogrešali prostor za kulturno - prosvetno ter ostalo družbeno dejavnost. Kolektiv podjetja, ki pretežno giblje življenje v Lescah, ne je odločil, da bo investitor novega kulturnega doma, v katerem bodo dobile prostore društvo "S,voboda" in druge družbene in politične organizacije. Razen tega prispevka daje "Veriga" vsako leto dotacijo raznim društvom in družbenim organizacijam v občini.
Tako prispeva kolektiv "Verige" neposredno tudi k dvigu življenske ravni vseh občanov radovljiške * občine.
J. Ješe
40 LET REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA ;
GIBAUJA v tovarni verig	j
Delničarji, ki so pred 40 leti u-stanovili tovarno, 39 Lili iz vrst magnatov, Lankirjev in trgovcev. Glede na takratno politično stanje in režim v državi so Lile pravice delavcev tóajlme ali.Lelj e rečeno teh pravic sploh ni L o. Ta mali kolektiv se je tal; c.; začetku začel potegovati za ovčje pravice in se je v ta namen povezal z jeseniškimi kovinarji ter ustanovil strokovno organizacijo, ki se je takrat ' imenovala "Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok", katerega prvi predsednik je bil Andrej' Sobrie» V tej organizaciji so Lili včlanjeni prav Vsi delavci»
Vodstvo podjetja, čeprav ne rado, je moralo priznati organizaoijo, ki je takoj v začetku ubrala re-volucinnarno smer v obliki mezdnih gibanj» Iz teh akoij je bil v podjetju leta I923 podpisan dogovor oziroma kolektivna pogodba, s katero so bile priznane zahteve delavcev» Delavstvo ni sodelovalo samo pri mezdnem gibanju, ampak je težilo tudi za kulturno prosvetnim izobraževanjem» To dokazuje dejstvo da je bilo jeseni leta 1923 usta-, novljeno ".Delavsko kulturno prosvetno društvo Svobode,' .v glavnem iz vrst delavstva, M j..; bilo zaposleno v tovarni v ;rij. V okviru tega društva so uspešno delovale seksije, pevski in tamburaški zbor ter dramska skupina.
Delavsko gibanje v Tovarni verig ni bilo pogodu takratnim oblastnikom, predvsem kleru, ki je hotel z ustanovitvijo jugoslovanske strokovne zveze kot protiutež delavskemu gi-
banju razbiti enotnost, kar mu pa ni ; uspelo. Društvo, kpvinarjev in sorod-; nih strok je bilo leta 1925 preosno-: vano v "Ujedinjenje radničkih sindi-i kata saveza Jugoslavije" za. kovinar-i je pod imenom ."Savez metalnih rad- j nika Jugoslavije". K temu društvu je na izrednem občnem zboru pristo- ; pila podružnica Tovarne verig in njen prvi predsednik je bil Anton •; Dežman, tajnik pa Marija Justin, po-i ročena Murgelj.
V letu 1926, 9* maja, je podružnica i razvila svpj prapor, kar dokazuje, da je moč proletariata v tem času bila važen činitelj v političnem življenju. ¥ poletju 192§ je bil v Lescah na Olipovem vrtu prvi večji festival gorenjskih "Svobod", ki sc ga oblasti sicer odobrile, .vendar so ga tik pred pričetkom žandarji ; hoteli preprečiti, kar pa jim zaradi .razredne zavesti delavstva,ni	i
uspelo.	.	,
Z objavo 6. januarske .dikia'ture le- .J ta 192.9 ja. piričela takratna oblast s pomočjPr žandarjev z vso brutal-, f.. j nostjo razbijati ...delavsko gibanje. Delali sp. preizkave pri vodilnih funkcionarjih z motivacijo, da i-ščejo "Komunistični manifest", in iskali vzroke za aretacijo vodilnih funkcionarjev v delavskem gibanju in za razpustitev organizacije. Od tedaj naprej je bilo treba vse sestanke prijavljati Sreskemu načelstvu v Radovljici, ki je imelo pravico, sestanke razpustiti ob vsaki delavski revolucionarnosti. Takoj naslednje leto, to je 1930, se je pojavila svetovna gospodarska kriza, ki so jo občutili tudi
deiavoi v Tovarni verig. Ker ni "bilo dela, je vodstvo tovarne da-" jalo delavcem, predvsem tistim, ki niso bili zaželeni (vodilni sindikalni '-aktivisti), brezplačne dopuste od 3-7 dni na mesec o Pri tem so polpróletaroi in mali kmetje i-meli zaslombo in so kljub krizi stalno delali, Na vse take ukrepe vodstva podjetja so se delavci še bolj strnili okrog svoje organizacije in pridali z organiziranim odporom in do preko svojih zastopnikov in intervencij dosegli, da so delali vsi skrajšan delovni čas, kadar ni bilo naročil. Vzporedno s tem so preko delavske organizacije zasledovali razmere na trgu in ko so se razmere izboljšale', so zahtevali polno zaposlitev in sprejem v službo tistih, ki ji: jo podjetje odpustilo. S tuli-: erganizira-nim nastopom je or-, o : očija v veliki meri uveljavljala svojo zahteve. V
V letih 1933 do 1934 in v začetku leta 1935 je vodstvo podjetja skušalo še holj okrnjevati zakonite pravice in se ja s tem razredna borba v obliki mezdnih gihanj vse bolj zaostrovala. Delavci v tovarni pa so zahtevali preko svoje organizacije vse pravice, katere so jim po obrtnem zakonu in kolektivni pogodbi pripadale. Te so bile v glavnem zvišanje plač, plačani letni dopust, priznanje 6 plačanih bolniških dni ter razne izboljšave delovnih pogojev. Ker vodstvo podjetja ni hotelo ugoditi upravičenim zahtevam delavstva, je bil to povod za še bolj odločen nastop. Ker je vodstvo tovarne začelo preganjati funkcionarje strokovne organizacijo, jih premeščati na nižja delovna mesta, je organizacija poklicala za-
stopnike glavnega odbora iz Ljubija-: ne, da bi skupno z njimi vplivali na. upravo, naj preneha s takimi u— krepi» Ker tudi ta pogajanja niso uspela, so se delavci nekega dne zbrali pred kovačnico in zahtevali od svojih zaupnikov in poslavnec iz : glavnega odbora, da pri pogajanjih zavzamejo odločna stališča za priznanje delavskih pravic. Tudi ha ta ukrep vodstvo podjetja ni prista-
lo.	Zaradi tega so se delavci dveh izmen ponovno zbrali pred pisarno in demonstrativno aahtevali svoje pravice. Predsednik organizacije je bil takrat Janez Justin. Ko je takratni ravnatelj Hieng uvidel, da je zadeva resna, si je skušal,pomagati z orožniki, od katerih je zahteval, da delavce odstranijo z dvorišča. Ko so se orožniki informirali o vzroku demonstracije, so bili pripravljeni intervenirati s pogojem, da vodstvo tovarne pristane na zahtevana pogajanja. Tako so se pogajanja tudi pričela.
Ha njih so delavce zastopali Alojz ■Stojan, Jože Tonejo^ Metod Zrnec, Janez Frelih in Janez Justin. Pogajanja so se za delavce končala uspešno. Konec leta 1934 in v začetku 1935 se je situacija na trgu izboljšala in je bilo treba narediti . vedno več izdelkov. Višale so se cene izdelkom, plače pa so ostale take kot med krizo. Zaradi tega je delavstvo zahtevalo, naj se z revizijo kolektivne pogodbe povišajo, plače, kar je bilo tudi delno doseženo, ko so se po končani stavki junija 1935 začela izvajati določila obrtnega zakona.
V letu 1938 je bila v Lescah ustanovljena partijska organizacija, v kateri je bilo včlanjenih iz tovar-
ne 5 članov. Okrog te.organizacije so se zbrali tudi drugi delavoi in s tem je revolucionarna zavest z dneva v dan naraščala.s čimer je tudi vodstvo podjetja koralo resno računati. Med stavko •z:i':;.avskih rudarjev v jeseni 1939 dota so. delavci iz Tovarne vorig, na pobudo partijske organizacije materialno in moralno podprli to stavko. Istega leta so bili internirani in odvedeni v Bilečo v Hercegovino najboljši revolucionarji iz vse države in mod njimi večje število z Gorenjske. Na pobudo partijske organizacije so bile poslane protestne peti-oije na vse forume z zahtevo, da se interniranci iz Bileče takoj izpustijo. To je dalo povod banski u-pravi v Ljubljani, da je razpustila strokovno organizacijo matalskih radnika Jtigòslavije in kulturno-prosvetno društvo v Lescah, Od tedaj je morala partijska organizacija delati ilegalno, kar je znatno otežkočalo delo.
S tako bogatimi revolucionarnimi izkušnjami je delavstvo Tovarne verig dočakalo leto 1941, ko so nemški in italijanski fašistični okupatorji vdrli in oropali našo deželo. Delavstvo se j... v takem, položaju hitro znašlo in .. . Ho organiziran odpor proti okupatorju. 2e v juniju I94I je kot pivi odšel v partizane tov. Franc Dacar. Kljub temu, da je gestapo takoj po tem dogodku 28. julija aretiral iz tovarne 5 tovarišev in 1 iz vasi, misel na upor med delavstvom ni zamrla. Vse delavstvo razen nekaj .izdajalcev se je vključilo v podtalno borbo proti okupatorjem. V tovarni so bile organizirane OF, delavska enotnost, sabotažne akcije in nedelavnost, V aktivno borbo NOV je v dobi okupacije odšla večina delav-
cev iz tovarne. Od teh jih je I9 žrtvovalo svoje življenje.	-	' f
To so le kratki izvlečki iz borbene in revolucionarne preteklosti dèlav- i; stva Tovarne verig v razdobju od la- ; ta 1922 do 1945» To osvoboditvi in i;; zmagi delavskega razreda leta 1945 se je tovarna z vso paro pričela ob- H navijati in je prešla v last družbb.‘h Preživeli delavci so za obnovo tovarne krepko poprijeli, v kratkem : času je začela zopet obratovati.
.Razvoj tovarne od takrat do danes je prikazan V članku o gospodarskem razvoju. Po osvoboditvi se ni bilo treba več boriti za delavske pravice, ker so kmalu po vojni izšli raz-i ni zakoni, s katerimi so bile regulirane vse pravice kakor v delovni tako tudi v socialni zakonodaji. Takoj po vojni je bilo uvedeno centralno administrativno upravljanje, ki so ga narekovale takratne potrebe. Razvoj pa je kmalu pokazal, da 'j je naše delavstvo sposobno samo u-pravljati in voditi podjetja. Tako so bili leta 1950 izvoljeni prvi delavski sveti in s tem se je pričela doba samoupravljanja. Oblika delavskega samoupravljanja se je razvijala in izpopolnjevala vse do decentralizacije. Okoli 10 let. je obstojalo centralno delavsko sa- ! moupravljanje po CDS in ob konou I leta 1961 se je izvršila decentralizacija tako, da so bili izvoljeni obratni delavski sveti, ki so dobili široke pristojnosti. Sprostitev samoupravljanja in udeležba delavcev pri odločanju o va ž-nejših zadevah bo pripomogla, da se bo produktivnost dela povečala. Danes je v obratnih delavskih svetih in centralnem delavskem svetu I6O izvoljenih članov, ki imajo po internih in splošnih predpisih pravico in dolžnost, da v imenu delov-
; nega kolektiva odločajo o vseh bistvenih .vprašanjih,
V tovarni je bila takoj po vojni ustanovljena nova sindikalna organizacija, to je podružnica kovinskih delavcev in uslužbencev, ki je povezana preko strokovnih 'sindikatov s centralnim strokovnim sindikatom v Beogradu. Tudi v sindikalni organizaciji je bila v' letu I9ÓI izvršena reorganizaoija tako, da so bili izvoljeni sindikalni odbori po obratih, Ti imajo nalogo, da vzporedno z organi u-pravljanja po obratih sodelujejo in s političnega stališča vplivajo na pravilne in.,za skupnost koristne odločitve.
Ob 40-ietnici je prav,' da se vsaj bežno spomnimo na vse dogodke in revolucionarna dejanja delavstva Tovarne verig v preteklosti, zlasti pa v predvojnem .c'., . bju, Ge bomo to pravilno re eueoli, nam bo
jasno, da bomo težave, ki se danes pojavljajo in ki se bodo še pojavljala, lažje in z veliko manj truda premagali, kor se nam ni več potrebno boriti proti kapitalističnem režimu. V naši družbeni ureditvi ne more in ne sme biti tedenc izkoriščanja, kot je to bilo v dobi kapitalizma. Proti negativnim pojavom imajo naši delavci možnost preko svojih delavskih svetov in sindikalne organizacije izvajati vse ukrepe, da so ti odpravijo* Ko proslavljamo 40 let obstoja tovarne, naj nas preveva;misel in želja poJ napredku tovarno, olajšanju delovnih in drugih pogojev, po dvigu produktivnosti in izbo!jšanju živ-ljenske ravni vseh nas, ki smo od tovarne odvisni. Pri tem naj sodelujejo prav vsi zaposleni, ker le tako bo mogoče doseči cilj, za katerega so mnogi delavci žrtvovali svoja življenja, a to je socializem, katerega cilj je doseči blagostanje,in mir v svetu.
0"b priliki proslavljanja 40 letnice naš ega •podjetja- sä 2p0ttu.ja.jata«. ; tudi vseh tistih tovarišev iz naše tovarne, ki so dali svoja življenja v ljudski revoluciji kot borci NOV v letih I94I - 1945»
DACAR FRANC '	LESCE
HROVAT ANTON	SMOKUČ
HROVAT VINKO	Sivi OKU č
HUMEK CA A, TuSJ'	LESCE
JUSTI.: KANC	'HLEBCE
KNAFELJ IVAN	DOSLOVČE
KORUZA JOŽEF	ERZELJ PRI VIPAVI
KRISTAN VINKO	HLEBCE
KRIVEC JOŽEF	ZALOG PRI KAMNIKU
MAGUŠAR JANKO	... LESCE
MULEJ ALOJZ ,	STUDENŠČICE
RADOVAN. BENEDIKT	ŠTEVERJAN PRI GORICI
PETERNEL JAKOB	SLATNA
PODOBNIK JOŽEF	HLEBCE
ŠEBAT JOŽE	STUDENŠČICE
ŠILER ANTON	VRBA
UCHAN MIRKO	VELIKI CEROVEC
ZRNEC KAREL.	-RADOVLJICA.
ZRNEC METOD	RADOVLJICA
Čeprav so mrtvi,
'ivi njihov duh naprej. SLAVA JIM !
BE VOLU CI OK AMA DL J..LT DE.uAVSTVA j|
BAŠE TOVARNE
Kratek odlomek iz let 1938 - 1941
Razredno-revolucionarna zavest delavstva tovarhe "Verig" v Lescah je bila že v birši Jugoslaviji močno razgibana in utrjena. Vse akcije za uveljavitev delavskih pravic, ki jih je takratni kapitalistični sistem na vse načine skušal okrnjevati, so bile izvedene s podporo pretežne večine zaposlenih.Za uspešno vodenje razredne borbe se je delavstvo takrat poslužilo edinega razpoložljivega orožja, močne sindikalne organizacije SMHJ (Sa-V9Z metalskih radnika Jugoslavije) in delavsko prosvetnega društva "Vzajemnost", ki sta bili v Lescah obe trdni. Prva je združevala delavstvo v mezdnih gibanjih proti kapitalističnemu izkorišČanju,druga pa je vzgajala	'Iturno-
prosvetnem podre c.	n dvigala socialistično zave.,	hotnega ktaja.
Vse bolj pomembno vlogo pa sta ti dve delavski organizaciji odigrali od leta 1939 dalje, ko je bila v Lescah ustanovljena prva ilegalna partijska organizacija. Ker je partijska organizacija v "Tovarni verig" imela za takratne razmere kar močno število članov in še večje število dobrih simpatizerjev, je kmalu prešlo vodstvo teh delavskih organizacij v njihove roke.
Ravno v tistih časih, to je leta 1938, se je pojavil na naši .meji, v sosedni Avstriji, nemški fašizem, dočim je bil italijanski fašizem že prej usidran, tako da smo bili vsak čas v neposredni nevarnosti
njihovega vpada v našo državo. Ta bojazen se je stopnjevala v glavnem zaradi tega, ker je bivši jugoslovanski protiljudski režim že odkrito paktiral s fašizmom. V septembru 1939 pa je fašizem sprožil val druge svetovne vojne.
Iz navedenih razlogov je hilo nujno, da je delavstvo Tovarne verig po teh organizacijah pričelo uresničevati nakazane direktive Partije in poleg horhe za utrditev delavskih pravic v tovarni s sistematično vzgojo krepiti socialistično revolucionarnost proti proti fašističnim zavojevalcem. Samo oh sehi umevno je hilo, da vse večja revolucionarnost delavstva, ki se je kazala zlasti v raznih protestnih resolucijah z zahtevo, naj takoj izpuste internirane in zaprte politične jetnike, med katerimi je bilo več vidnih revolucionarjev v Bilači, Ivanjici, Lepoglavi, Sremski Mitroviči, Beograjski Glavnjači in drugod, ni ostala neopažena pri takratnih policijskih oblasteh.
Policija iz Radovljice je vse bolj pričela preganjati delavstvo, predvsem pa vodilne revolucionarje. Delali so hišne preiskave, pošiljali ovadbe na sresko načelstvo v Radovljico, ki je zasliševalo in nalagali o denarne kazni. V poletju 1940 pa j-policija po.nalogu banske uprave v Ljubljani 'zaradi tega, da bi uničila revolucionarno dejavnost, razpustila obe delavski organizaciji, "SMRJ".in "Vzajemnost" v Lescah.
Kljub vsem ukrepom banske uprave v Ljubljani, sreskega načelstva v Radovljici in policijskim šikanam pa se jim ni posrečilo odkriti organizatorjev. Partijska organizacija, ki je po razpustu omenjenih organizacij zaradi globoke ilegale in primerne konspiracije edina še ostala, je prevzela revolucionarno dejavnost v tovarni in na vasi. S povezovanjem delavcev in malih kmetov za skupnp borbo proti fašizmu, ki je bila takrat že neizbežna, je v celoti opravičila svoj obstoj.
Iz navedenih dejstev izhaja dokaz, da se delavstvo tovarne Verig ob vdoru fašističnega okupatorja v našo domovino v aprilu 1941 ni le slučajno Vključilo v borbo, pač pa je bil to sad dolgoletne vzgoje,ki je bila globoko ukoreninjena. Delavstvo je okupatorja pod silo razmer sprejelo z vsem prezirom, zavedajoč se krutosti fašističnega nasilja, in s trdnim sklepom, da se v danem trenutku pridruži splošnemu uporu za osvoboditev naše domovine.
Že v mesecu aprilu 1941 so na poziv Partije najbolj aktivni pričeli z zbiranjem, in to predvsem o-rožja, municije in ostale vojaške opreme. V mesecu maju 1941» takoj po ustanovitvi Protiimperialistič-ne fronte, kasnejše Osvobodilne fronte, so se pričele organizirati
3-5 članske vojaške skupine, ki so imele nalogo, pripravljati oboroženo vstajo proti okupatorju. Vzporedno s tem so organizirali iz bivše "Rdeče pomoči", ki je oskrbovala politično preganjane "Slovensko narodno pomoč" za žrtve fašističnega terorja.
Vse te akcije so bile v tesni povezanosti s prebivalstvom izven tovarne zavestno in dosledno izvršene. V kratkem času so bile shranjene po raznih krajih precejšnje količine orožja, municije, ostalega materiala in finančnih.sredstev.
Te priprave so delavci morali opravljati v strofei konspiraciji, saj je bilo med njimi, čeprav majhno število, vendar le nekaj okupatorjevih privržencev. Od teh je bil najbolj vnet i’ilip Mezgolj, kovač doma iz Maribora. Ta je stalno zasledoval vidne revolucionarje, pa zaradi budnosti ni mogel odkriti jedra organizacije. Dne 24. junija I94I je odšel prvi delavec tovarne tov. Franc Dacar iz Lesc« v ilega- j lo in se pridružil prvim partizan- I skim enotam na Jelovici.	.1
Priprave za oboroženo vstajo proti okupatorju so na aplošno potekale z vso naglico. Partijska konferenca, ki je bila dne I7. julija 1941 na Jelovici, pod vodstvom Staneta Žagirja, učitelja iz Srednje Dobrave pri Kropi, Lojzeta Kebeta in Toma Brejoa iz Ljubljane, je sprejela sklep, da se takoj povežejo vsi ilegalci v partizanske enote in se prične oborožena borba do končne zmage na okupatorjem. Te konference se je Udeležil tudi zastopnik iz Lesc, Zaključke in navodila je takoj pbsredoval organizatorjem v tovarni in okolici. Takoj naslednja- dni so se pričele širiti predvsem napisne in trosilne akcije s pozivom na borbo proti 0-kupatorju.
Dne 22. julija 1941 že počila prva partizanska puška na nemškega
policista v bližini Kamnika. Po teh dogodkih, ki so močno prestrašili okupatorja, je gestapo z vso . silo pričel zapirati najbolj vidne revolucionarje. Begunjske zapore je spremenil v taborišče talcev, računajoč s tem, da bò v kali .zatrl upor, kar se je pa izkazalo ravno nasprotno.
Dne 28. julija 1941 je v opoldansk kih urah vdrl gestapo v Lesce in aretiral pet delavcev iz tovarne Verig in enega iz vasi, nekaj pa jih je" pred aretacijo pobegnilo.
Da ta okupatorjev ukrep so se še isti večer zbrali ostali organizatorji upora. 14 mož in fantov, iz tovarne in vasi je nato z vsem o-rožjem in municijo odšlo v smer Jelovice ter se pridružilo prvim partizanskim enotam.
Kljub vrzeli, ki je. ir.j.la po to j. aretaciji 'in o.dhc Ju . kega. števila
članov v partizane, pa organizacija odpora ni bila uničena. V tovarni in na terenu so ostali še taki, ki so imeli vse sposobnosti, da so u-trjeno delo odpora proti okupatorju kaj kmalu dobro okrepili z novimi močmi*
Zaprti v Begunjah so se zadržali, da od njih ni bilo mogoče izvedeti prav nič, kar -bi omogočilo okupatc ju izvajanje nadaljnjih represalij, Borci, ki so odšli v‘partizane. so pa že v začetku avgusta J. 941 opravi-
li.	prvo .borbo s 'nemškimi policisti na Jeloviai in jim prizadejali nekaj izgub:, 'Odi:-teh prvoborcev jih je večje, števila' darovalo 'za našo' svobodo najdražje, svoje življenje. Be živeči od tsh-j •• toV'. : Dežman Anton-Tončekj pa je bil pò*osvoboditvi proglašen,za; narodnega heroju.
;	,	%	' J. Strgcvšek
- :. C. . jolu'-'-cv.
jNAJSTAREJŠIM ČLANOM BOMO DALI ! PRIZNANJE
: Ob 40-letnici obstoja tovarne bo ; kolektiv našega podjetja s skrom-; no nagrado izrazil priznanje svo-; jim članom z več kot 25 leti slu-ì ib'é'v tovarni: Oblaku Vilku,, ..iz : vijakarne, Svetini Francu,KIiriar-I ju; Francu, Primožiču Valentinu, j Hanžiču Janezu iz verigarne, Pre-: šernu Jožetu, Grilcu Stanku, Žem-I vi Franou iz kovačnico, Skumavcu p 'Frideriku, ' Plemlju Janezu iz oro-' i djarne, Mandeljcu Viktorju iz mi-i zame ter nameščencema Gašperinu riväriu ih 'Žagarju Lovru. Vsi ti so. ! še aktivni.
! Pfiztiätijä 'ih nagrade bodo 'deležni
Mencinger Alojz, Žilih Jože, Zupan Jože, Triplet Rudolf in Murgelj Marija.
"' v ' 'yt': "	' c"
Na kratko vam predstavljamo \ štiri člane kolektiva*::;ki se vstopili na delo :v tovarno leta.. .1922: -,
Marija. Spenda!, rojena, 18$5y v naše^. podjetju dela že skoraj 40 let. Pred upokojitvijo je bila finančni knjigovodja, po upokojitvi dela pri nas honorarno.	c V :
Karol Bopavs, rojen I907,.. V-, našem .podjetju je delal 40 let. Pred upokojitvijo je bil kontrolor kvali-
tudi:'upokojenci, ki so še hono-‘rarno zaposleni:'špendal Marija,
tete izdelkov.
; Smerke Matilda,'Kirin Anton, To-; nejc Jože,' Muhovec Ivanka in Pie-: melj Gabrijel ter upokojenci, ki ; so bili nad 2% 'let zaposleni ' v jtiaši tovarni': Mulej Alojz,. Grčar 'iAna, Prešeren Valentin, Vovk Alojz j Prešeren Marija, Beravs Karol,Pe-i I teliti1 Avgust, Prešeren Anton, Be- i j iravs Gizela, Stojan Alojz, Avse- j f nik Alojz, Zupan'Vinko, Deri ing j. j-Ivanka, Resman Alojz, Rajgelj Mi- i : haj RÖzar Valentin, Rajhard An-i ; drej, Brence Martin, Plešnar Ma-i prija, Plešnar Francka, Kos Alojz, i
, Franc Svetina, rojen leta 19075 v našem podjetju je že 39 let in pol. Je še vedno redno zaposlen, in sicer v verigami kot strojni ključavničar II.
I	....	* -v ‘	" fi
Janez Plemelj, rojen .1.907;, jojprav tako pri nas., že 39 let in, pol, še vedno aktivno dola v orodjarni kot VK strugar L	p.
ŠE NA MNOGA LETA, DRAGI TITO!
V mesecu maju smo praznovali vsi državlgani Jugoslavije, še prav posebno pa mladina, praznik mladosti« Ta je najbolj prazničen zato, ker praznuje naša mladina praznik mladosti prav na dan, ko pbàznuje naš maršal Josip Broz -» Tito svoj rojstni dan«	-
Vsi delovni ljudje Jugoslavije in še posebno mladina se mislih s ponosom zbiramo okrog svojega predsednika ter mu želimo vse najboljše, Želimo, da bi nas še mnogo let tako uspešno vodil na‘ naši poti v socializem in gospodarski napredek. Kajti le po njegovih smernicah bomo ustvarili lepšo prihodnost za sedanja in bodoča pokolenja,
Titova živi jenska'pot je pot nenehnega boja za pravico delavskega razreda, To je pot revolucionarja, ki je vse svoje življenje posvetil za dobro jugoslovanskih narodov. Že preko pol stoletja je minilo, odkar je zapustil domačo vas Kumrovec ter se napotil na pot, ki je bila za delavca v stari kapitalistični Jugoslaviji vse' prej kot rožnata. Kmalu je spoznal zatiranje in izkoriščanje delavskega razreda. Kot mlad član KP je začel boj proti buržoaziji in tiraniji v stari Jugoslaviji. Zaradi tega je preživel mnogo, temnih dni v ječah, vendar se je tu istočasno obogatil s teorijo marksizma in leninizma. Tako obogaten je Tito že pred petindvajsetimi leti stopil na čelo KPJ, jo očistil frak-cionaštva ter jo nato pogumno vo-
dil, učil; in pripravljal jugoslovanske narode ter jih ob razsulu stare vlade dvignil.v.boj proti okupatorju. Leta 1941 bi bili ostali prepuščeni na milost in. nemilost sovražniku, ko bi ne bili imeli KPJ in njej na čelu tovariša Tita, ki je prvi zanetil plamen odpora ter povedel vse svobodoljubneiin pošteno misleče državljane Jugoslavije v neizprosen boj za osvoboditev naše dežele,-v boj proti buržoaznemu jarmu, proti izkoriščanju človeka po človeku, v boj za enotnost in bratstvo jugodlovanskih aarodov ter za srečnejšo prihodnost sedanjih j in bodočih pokolenj. Z njim.so čutili in njegove pravične težnje pra- ! vilno'doumeli vsi pošteni ljudje od ,'Bitoija dò Triglava, zato so se	?.
vključevali v vrste narodne osvo- ; bodilne vojske, ki se je pod vodstvom tovariša Tita iz leta v leto večala in bila tako sposobna izvo-jevati jugoslovanskim narodom svobodo, ki je bila temeljni pogoj za izgraditev socializma v Jugoslaviji.j
Za vse to se imamo jugoslovanski na-i rodi zahvaliti Titu, ki je znal v ; natežjih trenutkih hrabriti in pra- ; vilno voditi delavski razred Jugoslavije in bil z njim tako neločljivo povezan. Zato je bila in je v nas trdna, neomajna vera v Tita ter v dokončno zmago delavskega ra- j zreda, v zmago socializma.
Tito pa ni samo uspešno vodil ju- j goslovanske narode skozi štiriletno borbo, ampak je tudi pripomogel k vse bolj čvrsti enotnosti in
bratstvu vseh naši narodov. Ih ravno bratstvo in enotnost jugo-'1 slovanskih narodov je ena glavnih garancij za naš nadaljnji gospodarski in socialistični razvoj.
Vsi naši uspehi pri premagovanju težav po vojni so povezani s tovarišem Titom in danes skoraj ne moremo govoriti o Jugoslaviji, ne da hi obenem govorili tudi o njem. Njegova življenska pot je tesno povezana z zgodovino naše domovine. Ponosni smo lahko, da imamo takega ideologa, kot jo tovariš Tito, da smo dosegli zavidanj a vredno stopnjo gospod iškega razvoja, da imamo dolarrio oziroma družbeno upravljanje, decentralizacijo in tako dalje.■
Tovariš maršal je bil vedno za to, da kolektivi prevzamejo sami upravljanje podjetij, ker zaupa delavskemu razredu, njegovi moči in u-stvarjalnosti. Vsi smo pa priča našim največjim uspehom, ki smo jih . . dosegli prav v dobi samoupravljanja.
Delavski razred se še nadalje želi ravnati po tvojih napotkih, dragi . tovariš Tito, svojo vdanost in hvaležnost pa bomo dokazovali z delom za srečnejšo prihodnost nas vseh.
Še na mnoga leta, tovariš Tito, in da bi še naprej vodil narode socialistične Jugoslavije!
J. Vovk
V MAJU NEKOLIKO BOLJŠA PROIZVODNJA
Kljub'temu, da količinski plan v maju še vedno ni bil polno dosežen, je- bila količinska realizacija že večja kot v mesecu februarju, marcu in aprilu.
V tekočem mesecu juniju pa je pričakovati, da bo operativni plan že nekoliko presežen ter da se bo v naslednjih mesecih proizvodnja še stalno večala.
Poleg popolne, zasedenosti kapacitet v obratih kovačnici,.vijakar-ni in tudi v verigami (razen o-premjjenih verig) se je tudi že pričela proizvodnja sidrnih verig v obratu OTV. Proizvodnja teli se bo iz meseca v ir, v. i povečala, kar bo pozitivno vplivalo na proizvodne rezultate in boljšo realizacijo celega podjetja.
Novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in uvajanje akordnih cenitev dela, ki sta bila uveljavljena s.1. maj^m 1962, bosta ob dobri organizaciji dela in zasedenosti ka:" pacitet občutno dvignili delovni u-činek, povečala proizvodnjo in realizacijo: ter zvišala osebna dohodke, Seveda.bo za doseganje boljših proizvodnih rezultatov in večjih'o-sebnih dohodkov potreben večji- proiz» vodni elan vsakega posameznika, boljše izkoriščanje kapacitet na delovnih mestih, večja.„osebna delovna disciplina in bolj ekonomično izkoriščanje surovin in pomožnega materiala. Posebno pa je potrebno povečati skrb za zboljšanje organizacije dela ter težiti k uvajanju raciona-lizacijskih delovnih postopkov, ki nam ob istem vloženem delu dajo mnogo boljše proizvodne rezultate.
J. Ljubič
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
: Kljub temu, da je ta številka na-: šega glasila posvečena v glavnem ! prazniku kolektiva ob priliki 40. iobletnice ustanovitve podjetja,ne ibi bilo prav, da bi manjkalo redno : poročilo o zaključkih naših samo-: upravnih organov.
[Zato želimo naše bravoe seznaniti 'I z nekaterimi pomembnejšimi sklepi : upravnega odbora in delavskega i sveta.
I Dne 14* maja je ~	1 centralni
; delavski svet in .• ravljal o I sledečih važnejših zadevahs
j a/ o predlogu plana investicij za leto 1962,
;b/ o predlogu "Pravilnika o raci-1 ■ onalizacijah", do/ o poročilu izvršitve plana za obdobje januar-marec»
: Nerazporejena sredstva za investi-; cije, ki se-lahko v letošnjem le-: ta izkoristijo, znašajo Din 749
I 500.000.-
; DS je odločil, da se v tekočem le-: tu uporabijo ta sredstva za sle-: deče investicije?
; 1, Za nadzidavo objekta orodjarne :	z namenom, da se pridobijo pro-
stori za garderobe režijskih ! obratov in za pisarne Din
i 10,000.000.-
I 2. Za gradnjo družinskih stanovanj i Din 28,000.000.■ i 3« Za kulturni du- Lescah Din
i 15,000.000.-
4.	Za odkup zemljišča za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo Din 1,000.000,-
5.	Za dovršitev ,.garaž Din 1,000.000,-6» Za velika popravila stanovanjskih hiš v naselju pri obratni ambulanti
■ Din 500,000,-	' "
7,	Za nabavo mikrolovnega generatorja za obsevanje revmatičnih bolnikov v OA Din 800.000.-
8.	Za razno drobno opremo v obratih Din 4.000,000,-
.9. Za pisarniško opremo, računske in pisalne stroje Din 4»000,000.-
10.	Za dotacijo sindikalni organizaciji in počitniškemu domu Din
3,5OO.0Q0,-
11,	Za družbene organizacije in.društva Din 2,500.000.-
'Skupaj Din 70j300.00G.- ■
Ostala "sredstva v znesku Din 4j200. OOO0-, ki jih DS ni razporedil, pa
bi se uporabila za eventualne nepredvidene it vesticije v tekočem letu. '
Nadalje je DS 'potrdil tudi osnutek pravilnika o racionalizatorstvu, ki bo v bodoče urejal postopke ir e nagrajevanje ru racionalizacije, izboljšale in i. najdbe.
Upravni odbor pa je, na svojih sejah v tem obdobju sprejel naslednje pomembnejše zaključke 5
1.	V primerih, kadar posamezni delavci samovoljno prekinejo delovno razmerje, naj podjetje po 317° členu zakona o delovnih razmerjih uveljavlja pravico do
odškodnine, ki zaradi nepredvidenega odhoda delavca nastane v proizvodnji. Vodje ekonomskih enot naj v takih primerih p'oš- • ljej° prijave s .potrebno. utemeljitvijo. oziroma podatki o .. škodi, ki je nasta-zaradi nelz-poljnjenega delovnega mesta.
2.	Centralnemu delavskemu svetu se predlaga sprememba delitve čistega dohodka v ekonomski enoti Verigarne na ta način,da se procent dohodka, namenjen za sredstva osebnih dohodkov, poveča za 3 kar gre v breme sredstev za sklade v ekonomski
—-../enoti OTV, ki je prevzela nekatere stroje iz verigarne.
3.	Upravni odbor je odobril razdelilnik sredstev v znesku Din
j'UREDNIKI TOVARNIŠKIH GLASIL SO T ZBOROVALI
Koncem prejšnega meseca so se zbrali v Kranju uredniki in sodelavci tovarniških glasil iz vse Slovenije. Namen top. posveta, ki ga je organiziraj;. . koija za tovarniški tisk pri :• .čustvu novinarjev LRS, je bil spregovoriti o vlogi in mestu glasil delovnih kolektivov in o problemih uredništev ter se pomeniti o tem, kako izboljšati kakovost časopisov.
Poswet je dal nekakšen okvir v katerem naj se razvijajo tovarniška glasila, ki naj vzgajajo pro-izvajavce v smotrne upravljavse' družbenega življenja, &ih seznanjajo z njihovo vlogo v podjetju in komuni, jim tolmačijo potrebo strokovnega usposabljanja in jih
2,500.000.-, ki jih je CDS namenil organizacijam in društvom za 1. 1962.
Odobri se predlog komisije za štipendije, da se za leto 1962 razpišejo naslednje štipendijes
2	štipendiji na strojni fakulteti 1 štipendija na ekonomski "
1.Stipendija na tehnični srednji šoli - strojni oddelek 1 štipendija na ekonomski srednji šoli
1 štipendija na tehnični srednji šoli - strojni oddelek - za odrasle za delavce v delovnem razmerju s skrajšanim delovnim časom na 5 ur dnevno.
Iz pisarne splošnega sektorja
seznanjajo z važnimi dogodki v podjetju in komuni. Poleg tega naj časopisi utrjujejo pridobitve ljudske revolucije in razširjajo splošno obzorje bravcev.
Zanimivo je vedeti tudi to, da v Sloveniji izhaja 113 glasil delovnih kolektivov, in ta glasila prejme mesečno okrog 740.000 ljudi. Skoraj polovica teh glasil je tiskana, o-•stala so še ciklostirana, izhajajo pa vsakih 14 dni, 3 tedne, mesec dni ali tri mesece.
Vzporedno s posvetom so organizatorji pripravili tudi razstavo glasil na -kateri smo tudi mi sodelovali.
A. Vidic
NAGRADNA KOR I Ž A N K A
i	i	\i		'c;			jv	;Äl	t	9				it>	il	a—	
m						'i-a?.	.' *	té			■10	Ho	ko	»			
	1$				ko					lo	lo '	u	n	lo	li	'	
		.		ko	IS			-	Ho	16				7?	ko	fi	
V)			UO	lo		i		HO	ìi		■ ;		Ito	u	»	ko	
i«		ko	bS				v	Ho	&			Ho	2>?			HO	
	ko	!»6			HO	» tej		Ho	*<0		‘(O	u				Ho	
	i|«9	tòj		bo .... -1	hrj			HO	■a							Ho	
H1«			■il	«.S	ko			5»	HO	«		V			ho	.0	
Vi					ko	I1#			m	ko	a		1	Ho	f? ■		
rs	'■ -,				ko	3D				(co	HO	Ho	HO	ti			a
(A							*	t«t									

izdelek tovarne ve-
VODORAVNOs 1 rig, 8. vrsta strojev v naši tovarni , 14«, ključavničarsko orodje, piristroj,- ,l-5c, znak za višino tona, 171 zvijača, 18* grški log vojne, 19. vrsta motorja zC poč V OTV,
23. števnilc, 24- ut _ ah, 25» vrh v Julijskih Al.p£ .; hi važna ladijska oprema, 23. sivvriik,'- 29, reka v Nemčiji, 30- vrsta tekmovalnega ..polna , 3.1 « žensko imej o. ■320 začetnici slovenskega, pesnika , predstavnika moderne (1870-1899); 34„ simbol za akt irli m , 35» žival, 36. vzvišena lirska pesem (mn.), .3.7. je buden, 38. tovarna v radovljiški komuni, 39 > začetnici hrvaškega pisatelja (Kmečki punt), 40. kratica za akademski naslov, 4I0 beseda s katero označujemo množenje, 42. država v Evropi,
44. glavno mesto ČSSR, 49» konica,
51. prizorišče v cirkusu,. 52. popularni tednik, 53» izdelek TVI*,
54. razbit, zlomljen, 56, oblika pomožnega g.lagola, 57» osebni zaimek, 58. vrsta vina, 59« s.ovjet-: ska bvltiška republika, -61. poljski pridelek, 63- ženski poklic v TVL, 64. vr.s ta p oklica.	a- ... ;.
NAVPIČNO: 1. kratica za '."zadnja pošta", 2. prebivalec polotoka v Aziji, 3. priimek enega.izmed naj-starejsih delavčev v naši tpvarni,
4.	zidna obloga, 5» nedoločni zaimek, 6. otok v srednjem Jadranu,
7,	Nasprotniki fašizma, 8. št\vnik,
9.	kazalni zaimek, ,10. arabski žrebec, 11. krativa ene naših republik, 12. žeska pričeska, I3. gospodarstvenik, 16. naš kontrolni oddelek, .19» pragozdna žival, 20. včasih zelo pomemben stroj za TVL,
21« moško ime, 22. tovarna radio-aparatov v Srbiji, 24, avion, 25. kovinarska šola v Mariboru (narobe)
26.	vrsta verige, 27« emisija, 30. glej 8. navpično, 31. najnovejši kroj ali noša, 33. splet, 35» Rudolfovo število, 37« vrsta grma (dvojina), 41» prostor v hiši,
* » / .
Rešitve pošljite uredniku do 7« julija 1962.	.
Nagrade s
1,	2,000.- dinarjev-
2,	I.5OO.- dinarjev
3,	1.000,- dinarjev
Žrebanje dobitnikov bo 7» julija ob 13. uri v zbornici.
43. kratica za humano službo, 45» poljedelski pridelek, 46. rimski bog ljubezni, 47» žensko ime (ljubkovalno), 48» prostor v gledališču, (narobe), 49. domača žival (dvojina), 50. vinorodne rastline,'52. reka v Vojvodini, 55» tovarna na Gorenjskem, ki praznuje 40-letnico, 57« nasprotno ..od manj, 60. začetni si predsednika našega UO, 61> grška ;šrka, 62. ploskovna mera.
■ - ’ / *
. POSETNICA
/ . / MIRA TERN
Kaj je tovarišica?
VSEBINA
-v-.: ...v	.	Stran
Bravdšm J1	1
•Razvoj tovarne v	40 letih obratovanja	2
40 let revolucionarnega delavskega gibanja v Tovarni verig	5
Revolucionarna dejavnost delavstva naše tovarne v letih 1938 - 1941	10
Najstarejšim članom delovnega	kolektiva bomo	- .iS;
dali priznanje	13
Še na mnoga leta, dragi Tito	'	14
V maju nekoliko boljša proizvodnja	15
Delo samoupravnih organov	16
Uredniki tovarniških glasil Slovenije so zborovali	17
Nagradna križanka	■ - .•:> 18

Izdajaš Tovarna verig Lesce:pri Bledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Andrej Vidic - Izhaja I5. v mesecu, ta številka je izjemoma izšla 26. zaradi 40-letnice tovarne