113 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 Neja Blaj Hribar POMANJKANJE V LJUBLJANI PO VELIKONOČNEM POTRESU LETA 1895 LJUBLJANA PRED POTRESOM »V običajnih časih, je bila Ljubljana videti nekako tako kot katerokoli drugo, naše malo, revno, staro provincialno mesto. Ozke ulice, stare, nizke, ozke, preproste hiše z obsežnimi dvorišči, vmes le prav malo modernih zgradb, ki pričajo o počasnem, a vendar opaznem razvoju, na periferiji vrtovi z zele- njavo s kmečkim prebivalstvom, mnogo cerkva, malo trgov, malo dreves – malo mesto, velika vas, oboje skupaj.« 341 Tako opisuje Ljubljano Heinrich Kanner, novinar Frankfurter Zeitung und Handelsblatt, ki je kmalu po potresu obiskal mesto. Ljubljana se je začela širiti šele proti koncu 18. stoletja, ko so podrli mestno obzidje. V drugi polovici 19. sto- letja je bila v primerjavi z drugimi mesti v Habsburški monarhiji »večje srednje veliko mesto«. 342 Rast prebivalstva je bila največja po potresu, saj se je takrat hitro 341 Studen, Strašen potres, str. 44. 342 Studen, Stanovati, str. 18. 114 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer modernizirala, močno se je razvila predvsem gradbena dejavnost. Leta 1880 je ime- la Ljubljana 26.284 prebivalcev, do leta 1900 pa je številka zrasla za več kot 10.000 (število vključuje v mestu nastanjene vojake). 343 Center je obsegalo staro mestno jedro okoli Magistrata, na desnem bregu Ljubljanice od današnje Kopitarjeve ulice do Zoisove, na levem pa do Gradišča na zahodu in po Vegovi do Kongresnega trga. Mestni občini je pripadalo še sedem predmestji: Šentpetrsko, Poljansko, Ribniško- Krakovsko, Trnovsko, Karlovško predmestje ter Gradišče in Kurja vas. 344 Mesto je bilo le delno industrializirano. Ožji del mesta so sestavljali različni obrtniki in trgovci, industrijski obrati so bili večinoma v predmestjih. Ljubljana ni bila pretirano zanimiva za avstrijski poslovni svet. 345 Vodovodno omrežje se je začelo graditi leta 1888, do leta 1895 pa ga je imel le strogi center mesta. Šele po potresu se je hitreje širil izven mesta. 346 Čeprav temelji kanalizacije v Ljubljani segajo že v sredino 19. stoletja, so prve betonske kanale z okroglim betonskim dnom postavili šele leta 1882, pospešeno pa se je začela graditi šele po potresu. Pred izgradnjo komunalnega omrežja so se fekalije preko komunskih uličic in cestnih kanalov izlivale v Ljubljanico, v predmestjih so večinoma imeli greznice in odprta gnojišča. 347 Javna razsvetljava je bila vse do leta 1898 izključno plinska. Za socialno pomoč ljudem je bila odgovorna njihova domovinska občina. Ljudi je lahko sprejela v ubožnico, jih podpirala denarno ali materialno, oziroma se jim je priskrbela zasebna ali naturalna oskrba. Ubožno oskrbo je v največji meri financiral ubožni zaklad, ki pa so ga zaradi primanjkljajev v Ljubljani leta 1868 priključili mestnemu proračunu. Občina je morala delovati usklajeno z drugimi humanitarnimi podjetji, deželo in cerkvijo, da so bile podpore enakomerno porazdeljene. 348 POTRES IN POSLEDICE T akšno Ljubljano in njeno širšo okolico je v nočnih urah 14. aprila 1895 stresel močan potres. Čutili so ga vse od Dunaja do Splita ter do Toskane. 349 Prvi sunek, do katerega je prišlo ob 23:17, je tresel zemljo 23 sekund. Samo do popoldneva naslednjega dne so opazovalci našteli še 47 popotresnih sunkov, zemlja pa se ni umirila še več mesecev. 350 Potres je terjal 10 življenj, od tega tri otroška, mnogo 343 Fischer, Oris razvoja, str. 138. 344 Drnovšek, Oris odnosa, str. 214, 215. 345 Studen, Stanovati, str. 18. 346 Drnovšek, Oris odnosa, 221, 222 in Šega, Zdravstvene in higienske, str. 82–85. 347 Šega, Zdravstvene in higienske, str. 86. 348 Lazarević, Ubožna oskrba, str. 38, 39. 349 Lapajne, Veliki potresi, str. 61. 350 Govekar in Zarnik, ur., Ljubljana po potresu, str. 11. 115 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 ljudi pa je bilo poškodovanih. Največ žrtev in poškodb je zahteval odpadli stavbni material, neko žensko pa je od strahu zadela kap. 351 Ljudje so se ponoči zatekli na trge in mostove, saj so bili ti zaradi padajoče opeke najvarnejši. Prvo noč, ki je bila hladna, je večina preživela na prostem. 352 Mestni svetnik Ivan Hribar je v svojih spominih opisal trenutke po potresu, ko je sam z družino pritekel na ulico: »… našli smo polno begajočih in tarnajočih ljudi. Večina je bila nepopolno oblečena. Nekateri so bili zaviti samo v rjuhe, drugi v odeje, tako kakor so bili skočili iz postelje. /…/ Tudi ponehal je ves razloček med gospodo in posli, med bogatini in siromaki. Vsi skupaj čutili so se kakor velika rodbina, katero je zadelo ogromno gorje.« 353 Občutek povezanosti v nesreči, ki je prizadela mesto, se je ohranil še v nasled- njih dneh, ko se je izkazala predvsem medsebojna pomoč, celo pred organizirano pomočjo. O tem so veselo poročali tudi časopisi, ki so hvalili požrtvovalnost neka terih in hkrati grajali »zaslužkarje« in tiste »brez srca«. Slovenski narod je poro čal o dobrih delih slaščičarja Kirbischa in krznarja Krejčija. Slednji je ljudem poso dil vso kožuhovino, ki jo je imel na zalogi, slaščičar pa je ljudem brezplačno delil likerje. 354 Pohvalili so tudi pivovarja Petra Koslerja iz Šiške, ki je izpraznil prostor svoje restavracije, tako da je lahko tam prenočilo 40 družin. 355 Po drugi strani pa so pokarali krčmarja v Švicariji, ki je izrabil stisko ljudi in po potresu vse podražil, nekdo pa je za visok znesek posojal snope slame. 356 Ošvrknili so tudi Rdeči križ, ki je imel v Ljubljani več vozov, a jih ni dal na voljo prebivalstvu. »Če se jim že odrasli ne smilijo, naj bi se vsaj usmilili pod milim nebom ležečih otrok,« 357 so zapisali. NASTANITVE IN ZASILNA BIVALIŠČA V prvih dneh po potresu so se pokazale prave razsežnosti katastrofe. V prvi vrsti je bilo potrebno poskrbeti za varnost ljudi, zavarovati nevarna področja in poskrbeti za prenočišča. Iz mesta so se začele odpravljati »cele karavane« ljudi. Mesto naj bi zapustilo med deset in dvajset tisoč prebivalcev. 358 Najbolj potrebni 351 Prav tam, str. 11, 12. 352 Slovenski narod, 16. 4. 1985, str. 1, Panika. 353 Hribar, Moji spomini, str. 258. 354 Slovenski narod, 16. 4. 1985, str. 1, Panika. 355 Slovenski narod, 16. 4. 1985, str. 2, Šiška. 356 Slovenski narod, 16. 4. 1985, str. 1, Panika. 357 Slovenski narod, 18. 4. 1895, str. 2, Razni dobrotniki. 358 Ocene so različne, Slovenski narod poroča o 20.000, ki je zagotovo pretirana, Leopold Stanek pa o 10.000 prebivalcih. – Slovenski narod, 16. 4. 1985, str. 1, Panika in Stanek, Potres, str. 31. 116 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer pomoči so ostali, a le malo jih je lahko prenočilo v lastnih stanovanjih. Občina je od vojaških oblasti dobila na razpolago šotore. Ljudje so si tudi sami postavljali improvizirana bivališča iz rjuh, španskih sten in zabojev. 359 Fran Jakopič je dal na Mirju na razpolago več kot 150 oziroma 200 zeljarskih sodov, najubožnejšim pa je delil tudi hrano. 360 Deželni predsednik Viktor Hein je nakupil več sto odej, ki jih je med premraženo prebivalstvo razdelila baronica Olga Hein. 361 Prva seja občinskega sveta je bila že 16. aprila. Na njej je župan Peter Grasselli poročal, da je ob »prežalostnem dogodku« že odredil, da si komisije ogledajo po- slop ja in ocenijo škodo, z nalogo, da se ljudje izselijo iz stanovanj, ki so postala ne var na za bivanje. Dimnikarjem je naročil, naj pregledajo dimnike, gasilcem, naj od stra nijo nevarne objekte. Poročal je o obisku pri deželnemu predsedniku Hei nu, pri katerem se je prosilo za denarno pomoč. Župan je predlagal postavitev tridesetih šotorov za tisoč ljudi na različnih koncih mesta, kar je bilo ob glasovanju sprejeto. Ivan Hribar je predlagal, da se najubožnejšemu delu prebivalstva in obrt- nikom, ki ne morejo opravljati svoje obrti, razdeli 10.000 goldinarjev, dodatnih 10.000 goldinarjev pa naj se nameni za izgradnjo barak za družine, ki so ostale brez stanovanja. Županu je predlagal, naj se obrne na deželno predsedništvo in deželni odbor za denarno podporo iz državnih skladov. Govorilo se je tudi že o državnem brezobrestnem posojilu, odredilo pa pošiljanje telegrafske prošnje za izredno pomoč cesarju in pristojni oblasti ter o vožnji sekundarnega vlaka od Ljubljane do Lesc. Določilo se je tudi permanentno – dnevno zasedanje mestnega sveta, kjer bo na vsaki seji prisotna vsaj tretjina svetnikov. 362 Državne železnice so že dan po potresu odstopile nekaj vagonov za začasna bivališča. Samo na kolodvoru v Šiški je bilo še 20. aprila na voljo 300 vagonov (okoli 3000 oseb), nato pa se je število manjšalo. 363 Ljudi so naselili v manj poškodovane javne zgradbe. V eč družin se je sprva naselilo v šolske zgradbe, saj se je pouk začasno prekinil. Prve šole so ponovno odprle svoja vrata šele s 4. junijem. 364 Mestni svet se je zaradi pomanjkanja inženirjev obrnil na deželno vlado, ki je pomagala pri sestavi komisij za pregledovanje zgradb. Sestavili so tri komisije, kar je bilo za količino škode še vedno premalo. Zato je na pomoč priskočila še država, ki je poslala več inženirjev, polirjev in tehnikov v Ljubljano, da se je moglo oblikovati šest komisij. 365 S Ptuja sta prišli dve stotniji pionirjev, ki sta pomagali pri popravi škode, odstranjevanju odpadlega materiala in izgradnji barak. Skupaj so zgradili več kot 359 Govekar in Zarnik, ur., Ljubljana po potresu, str. 16. 360 Prim. Slovenski narod, 17. 4. 1895, str. 1, Razni dobrotniki in Kajzer, S tramovi, str. 124. 361 Robida, Grozni dnevi, str. 26. 362 SI_ZAL_LJU/0488, t. e. 100, a. e. 45, Zapisniki mestnega sveta l. 1895, 67–71. 363 Slovenec, 13. 5. 1895, str. 3. 364 Stanek, Potres, str. 39. 365 Robida, Grozni dnevi, str. 25, 26. 117 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 šestdeset barak. 366 Čeprav so bili prebivalci pionirjem hvaležni za vso pomoč, so časopisi vseeno obžalovali in spraševali oblasti, zakaj so odšli še pred dokončanjem izgradnje vseh barak. 367 Naslednja noč je bila zelo hladna, Frančišek Lampe piše, da je bilo »slane ka- kor bi bil zapadel sneg.« 368 Nekaj dni kasneje pa je začelo še deževati. Šotori so bili premočeni in prehladni za bivanje. Ljudem, ki so morali ostati v šotorih, se je razdeljevala slama, hitelo pa se je tudi z gradnjo barak. 369 Poleg že omenjenega zneska, ki ga je za gradnjo odobril občinski svet, je 25. aprila dežela občini odobrila 25.000 goldinarjev za isti namen. 370 Kljub temu so, ko je sredi maja ponov no začelo snežiti, v časopisju kritizirali prepočasno gradnjo barak, saj so nekateri še vedno živeli v šotorih. 371 Narasla Ljubljanica pri današnjem Ambroževem trgu Vir: Album: Ljubljana po velikonočnem potresu leta 1895 Koliko družin je še konec aprila živelo po šotorih in zasilnih prenočiščih, ni bilo mogoče natančno oceniti, je pa Slovenec štel, da stanuje: »v gimnazijskem poslopju 30 družin (89 oseb), v prvi mestni šoli v Poljskih ulicah 18 družin (75 oseb), v jahalnici 35 družin (176 oseb), v drugi mestni šoli na Grabnu 17 družin (104 osebe), v redutnem poslopju 10 družin (59 oseb). V dveh barakah na cesarja Jožefa trgu 7 družin (34 oseb), v treh bara- kah v Parnih ulicah 5 družin (29 oseb), v dveh barakah na Tržaški cesti 3 366 Kajzer, S tramovi, str. 127, 128. 367 Slovenec, 16. 5. 1895, str. 1, Nasledki potresa. 368 Lampe, Ljubljanski potres, str. 286. 369 Slovenski narod, 20. 5. 1895, str. 2, Barake in šotori. 370 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 2242, fasc. 2088, Prvi ukrepi in sklepi, reg. št. 816. 371 Slovenec, 16. 5. 1895, str. 1, Nasledki potresa. 118 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer dru žine (13 oseb), v dveh barakah pod Tivolijem 2 družini, v baraki na Nemškem trgu 2 družini, v štirih barakah na Grabnu 10 družin (42 oseb), v dveh barakah v Trnovem 5 družin (32 oseb) in v delavski baraki 23 oseb; v Krakovem v petih barakah 20 družin (48 oseb), v Zvezdi v petih barakah 8 družin (39 oseb), v petih šotorih v Parnih ulicah 20 družin (62 oseb), na T ržaški cesti v štirih šotorih 17 družin (56 oseb), pod Tivolijem v štirih šotorih 7 družin (33 oseb), na Nemškem trgu v jednem šotoru 6 družin (26 oseb), v Krakovem v jednem šotoru 2 družini (9 oseb), v Zvezdi in na Kongresnem trgu v 20 šotorih 43 družin (212 oseb). V železniških vozovih: Na južnem kolo dvoru v 101 vozu 1000 oseb, pod Zelenim hribom v 15 vozovih 150 oseb, na državnem kolodvoru v 50 vozovih 500 oseb. T orej biva sedaj še 257 družin (2834 oseb) v 166 železniških vozovih, 27 barakah in 35 šotorih. Zdravstveno stanje je povoljno, ker med naštetimi je le 11 bolnikov.« 372 Nekateri so si barake za bivanje in opravljanje svoje obrti gradili z lastnimi sredstvi. Za izgradnjo barake so potrebovali dovoljenje občine, nanjo pa so se obra čali tudi zaradi finančne ali materialne pomoči. Kmalu po potresu je zače lo primanjkovati lesa, žebljev in drugega stavbnega materiala, oziroma jim je moč- no narasla cena. 373 Tako si je na primer Antonija Koutny, ki se ji je ob potresu porušila hiša v Hribarjevi ulici 6, na lastne stroške zgradila barako za silo v Lattermanovem drevoredu (Tivoli), kjer je živela in hkrati opravljala krčmarsko obrt. Na mestno občino se je obrnila 25. junija ter prosila za pomoč. Ker ni imela veliko premoženja, je bila baraka slabše zgrajena in neprostorna. Zmanjkalo ji je tudi lesa za ureditev poti do barake. Gostje so se zato njene krčme raje izogibali, saj bi morali do nje po blatu ali prahu. Ker je morala preživljati družino, je občino prosila za deske in količke, da barako popravi. 374 6. septembra se je na občino po pomoč obrnil Leopold Mlakar. Šele ko mu je zbolela žena, je prosil za podporo za izgradnjo barake. Sprva je z družino bival pod »milim nebom,« nato so stanovali v veži hiše. Vse njihovo imetje je uničil dež. 375 Bolne iz močno poškodovane bolnišnice so sprva naselili v bolnišnici »za silo«. 18. aprila je bil z Dunaja poslan telegram, da je vodstvo Rdečega križa pos la lo v Ljubljano šest barak in 72 postelj za bolnike (postavili so jih na vrtu dežel ne bolnišnice, pri današnji Ajdovščini). 376 Ljubljano je v soboto, 20. aprila, obiskal predsednik Rdečega križa, grof Franz Falkenhayn, in obljubil, da pošlje 372 Slovenec, 30. 4. 1895, str. 1, Nasledki potresa. 373 Slovenski narod, 22. 4. 1895, str. 1, Barake. 374 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 2243, fasc. 2088, Zasilne nastanitve, reg. št. 888. 375 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 2243, fasc. 2089, Prošnje za podpore in posojila, reg. št. 196–197. 376 Slovenec, 19. 4. 1895, str. 4, Telegrami. 119 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 še štiri barake ter zaboje hrane za bolnike v barakah. 377 Maja je ponovno prišel v kranjsko glavno mesto. Obljubil je še šestnajst barak, ki so jih nato postavili pri ostalih barakah. Opremljene so bile s pečmi in skupaj so imele tudi pet kadi. Tako se je bolnišnica za silo lahko izpraznila in služila prvotnemu namenu. 378 Barake Rdečega križa Vir: Das Rote Kreuz, 2. 12. 1908, str. 265 Pomoč so ponujali tudi ljudje izven Ljubljane. Le nekaj dni po potresu so se v časopisih in pismih občinskim službam pojavile ponudbe o oddaji stanovanj izven Ljubljane. Tako je na primer gospod J. Saje, nadučitelj in hišni gospodar iz Šentjerneja na Dolenjskem, brezplačno ponujal štiri sobe ljubljanski družini. 379 T omo Zupan pa je Ljubljančanom brez strehe nad glavo zastonj ponujal svojo hišo na Okroglem, pri Št. Joštu na Gorenjskem. 380 Vsi sicer niso oddajali svojih sob in hiš brezplačno, a so večinoma (stanovanja so se oglaševala tudi v inseratnem delu časopisa) obljubljali zelo ugodne pogoje najema, občasno tudi prehrano. Le redki so ponujali stanovanje le izbranim prebivalcem, na primer Josip Maze iz Logatca je javil magistratu, da odda stanovanje »imovitnejši« družini. 381 377 Slovenski narod, 22. 4. 1895, str. 2, Rudeči križ. 378 Slovenski narod, 4. 5. 1895, str. 2, Rudeči križ. 379 Slovenski narod, 18. 4. 1895, str. 3, Stanovanje na ponudbo. 380 Slovenski narod, 22. 4. 1895, str. 4, Stanovanja in Slovenec, 22. 4. 1895, str. 2, Stanovanja na razpolago. 381 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 2242, fasc. 2088, Zasilne nastavitve, reg. št. 704. 120 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer PREHRANA PO POTRESU Velik problem niso bile le porušene ali poškodovane stavbe, ampak tudi pre- hrana. Poleg samega pomanjkanja se je zaradi uničene lastnine in premoženja pre- bivalstva pojavil še problem priprave in distribucije hrane. Zaradi poškodovanih zgradb in porušenih dimnikov si ljudje niso mogli skuhati obrokov. Prav tako je večinoma zastalo delo, kar je pomenilo, da je prebivalstvo ostalo brez dnevnih prihodkov. Pred organizirano pomočjo in razdelitvami podpor ubožnim so naj- revnejši živeli le od »podarjenega kruha in krompirja.« 382 Slovenski narod je že 19. aprila opozarjal, da med revnimi vlada velika beda, »ljudje stradajo in vse išče pomoči pri mestnem magistratu.« 383 Kljub splošni draginji potres ni pretirano vpli val na cene hrane. Te so, če primerjamo tržne cene v Ljubljani po potresu, ni h a le minim a ln o . Tržne cene v Ljubljani Vir: Slovenec, 13. 7. 1894, str. 6., 17. 4. in 30. 5. 1985 382 Robida, Grozni dnevi, str. 21. 383 Slovenski narod, 19. 4. 1895, str. 2, Podpore. 121 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 Mestna občina je gostincem prepovedala, da bi zapirali svoje lokale, če le niso preveč uničeni. 384 Ukazalo se je tudi postavitev premičnih peči in ognjišč, da so si ljudje lahko kuhali. Ognjišča so se postavila povsod, kjer so taborile več je skupine ljudi. 385 V virih najdemo več opisov kuhanja na prostem. V svojem član ku Heinrich Kanner opisuje dva. Ko je obiskal realko, je na dvorišču stavbe videl žensko, ki je kuhala na prenosni peči, medtem ko ji je druga držala dežnik. Na Kongresnem trgu pa se je zapletel v pogovor z moškim, ki je prav tako kuhal na prenosni peči. 386 Konec aprila je deželni predsednik naročil kupiti in razdeliti štedilna ognjišča, ki so se postavila v stanovanjih za silo. 387 Problem so bile barake, ki so si jih ljudje zgradili sami, saj večinoma niso imele dimnikov, tako da niso omogočale postavitve štedilnih ognjišč. T ako je na primer Fani Gestrin sicer dobila dovoljenje za gradnjo barake, niso pa ji odobrili postavitve štedilnega ognjišča. 388 Dunajska ljudska kuhinja je pred prihodom v Ljubljano, po južni železnici poši- ljala že pripravljeno hrano, ki se jo je razdelilo med prebivalstvo. Hrana je priha jala tudi od drugod. Komiteju na Dunaju za pomoč Ljubljani so že ob ustanovitvi darovali 10.000 konzerv kuhane prikuhe. 389 Mesne konzerve pa je na prošnjo magistrata poslala vojska – prodajale so se po nabavni ceni pred mestno hišo. 390 Mnogo ljudi je darovalo v naturalijah in ne le v denarju. Časopisi so vseskozi beležili, kdo je kaj poslal v Ljubljano. Predvsem na začetku so zabeležili več pošiljk hrane: »Gospod farmer Atkinson, amerikanski turist v Eppanu, poslal je ljubljan- skemu županstvu telegrafično deset goldinarjev za kruh in mleko ubožnim ljudem. Gospod Karl Luckmann, ravnatelj kranjske industrijalne družbe, je dal na razpolaganje brezplačno 1000 kg pšenične moke za kruh iz ljub ljan- skega parnega mlina. Gospod Janez Matheusche v Trstu, po rodom Ljub- ljančan, je poslal v zaboju 50 volnatih odej. Gospod Janez pl. Albori, veliki trgovec v Trstu, pa 200 goldinarjev gotovine za podporo takim, ki trpe po- manj kanje, in gospod Gruber v Opatiji sedem vreč kruha.« 391 384 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 2242, fasc. 2088, Prvi ukrepi in sklepi, reg. št. 27. 385 Slovenski narod, 19. 4. 1895, str. 2, Ognjišča. 386 Studen, Strašen potres, str. 47, 48. 387 Robida, Grozni dnevi, str. 25. 388 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 2242, fasc. 2088, Zasilne nastanitve, reg. št. 751. 389 Slovenski narod, 20. 4. 1895, str. 4, Brzojavke. 390 Slovenski narod, 28. 4. 1895, str. 2, Vojaške mesne konzerve. 391 Slovenski narod, 19. 4. 1895, str. 2, Darila. Več o dobrodelnosti v nadaljevanju. 122 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer TRI LJUDSKE KUHINJE IN ORGANIZIRANA PREHRANA Najbolj je prebivalstvu pomagal prihod treh ljudskih kuhinj, ki so sprva brez- plačno delile pripravljene obroke. Peter Radics ocenjuje, da je ravno pomoč ljud- skih kuhinj pomagala preprečiti epidemije. 392 Med prvimi se je odzvala ljubljanska študentska in ljudska kuhinja. Ljudska kuhinja v Ljubljani je začela delovati leta 1877. Vzdrževala se je z različnimi do bro- delnimi prispevki, že od začetka jo je financirala kranjska hranilnica, pod prla pa jo je tudi občina. 393 Zgradbe ljudske kuhinje potres ni močneje poš kodoval, zato so lahko hitro organizirali pomoč prebivalstvu. Pet dni po potresu so na starem strelišču (na Streliški ulici) že razdelili prve obroke med prebivalstvo. Največ stroškov kuhinje je pokrila Kranjska hranilnica, prejeli pa so tudi več darov. 394 Dan kasneje pa sta z Dunaja skupaj s kuhinjskimi vozovi prišli še Du najska reševalna družba (Fereiwillige Rettungs-Gesellschaft) in Dunajska ljudska kuhinja (Volksküchenverein). Prva je na prošnjo deželnega predsedstva v Ljubljano poslala potrebno osebje s tremi kuhinjskimi vozovi ter svojega vrhovnega zdravnika. 395 Deželna vlada je pokrila stroške hrane, južna železnica prevažanje vozov in materiala, dodatno pa so družbi darovali tudi nekateri Dunajčani. 396 Tretja, Dunajska ljudska kuhinja, ki je, kot že omenjeno, že pred prihodom pošiljala v Ljubljano pripravljeno hrano, je nato postavila tudi kuhinjo za silo. 397 Pomoč pri razdeljevanju hrane je prevzela baronica Olga Hein, ki je že 19. aprila objavila poziv vsem »dobrodelnim damam«, da njej in društvu dam krščanske ljubezni pomagajo pri pripravi in razdeljevanju hrane. 398 Za svoje prizadevanje sta bila zakonca Hein imenovana za častna člana Društva dunajske ljudske kuhinje, istočasno pa se je društvo odpovedalo plačilu hrane, ki so jo pred postavitvijo kuhinje dovažali v Ljubljano. 399 Zakonca pa je odlikoval tudi cesar, baronica Hein je za svoje humanitarno delo dobila zaslužni križec s krono, baron Hein pa za svojo angažiranost po potresu red železne krone drugega reda. 400 Hrana ljudskih kuhinj je bila namenjena predvsem tistim, ki so ostali brez stanovanja in so živeli v barakah ali šotorih. 401 Kje in kdaj se bo delila hrana, se je oznanjalo na letakih in v časopisju. 402 Pred kuhinjami so se zbirale velike množice ljudi, česar niso pozabili omeniti ne v časopisih ne očividci, ki so opisovali razmere 392 Radics, Die Laibacher, str. 16, 17. 393 Prav tam, str. 9, 10 in Drnovšek, Oris odnosa, str. 231. 394 Radics, Die Laibacher, str. 17. 395 Robida, Grozni dnevi, str. 22. 396 Prav tam, str. 24. 397 Prav tam, str. 22. 398 Slovenski narod, 19. 4. 1895, str. 3, Oklic. 399 Slovenski narod, 6. 5. 1895, str. 2, »Weiner Volksküchenverein«. 400 Slovenski narod, 18. 5. 1895, str. 4, Odlikovanje in Slovenski narod, 21. 5. 1895, str. 3, Čestitanje. 401 Radics, Die Laibacher, str. 19. 402 Robida, Grozni dnevi, str. 23. 123 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 v Ljubljani. Slovenski narod je zapisal, da »povsod, koder se je delila hrana, so se ljudje kar trli in tu se je šele videlo, koliko je pri nas siromaštva«. Dodali so še, da je hrana izvrstna. 403 Ivan Robida pa je opisal celoten potek od priprave do deljenja obrokov. Množica se je zbirala pred kuhinjami že pred predvidenim ča som delitve, »iz vseh delov mesta vreli so skupaj otroci in starčki, bolni in zdra vi, moški in ženske, lačnih obrazov, marsikateremu se je poznalo, da že več dnij ni imel gorkega jedila v želodcu«. Red je vzdrževala policija, prostovoljni gasilci in žandarmerija, a ko se je začela delitev, so se ljudje vseeno drenjali in suvali. 404 Prihajalo je tudi do zlorab. Pojavljale so se pritožbe, da v kuhinjah hrano jemljejo tudi tisti, ki je zaradi svojega finančnega zaledja sploh ne bi potrebovali, posledično pa jo je zmanjkalo za druge. 405 Podobno se je na magistratu pritožil Franc Dergan. V svoji prošnji za podporo je občino obvestil tudi, da redarji pri delitvi hrane naprej spuščajo poznane ljudi, njegova otroka pa zaradi tega nista dobila obroka. 406 Prve dni so vse kuhinje delile hrano brezplačno. Vsaka kuhinja je dnevno razdelila več kot 1400 obrokov. 407 Od začetka deljenja in do konca junija je samo Ljubljanska ljudska kuhinja razdelila 50.563 obrokov. 408 Konec meseca se je potreba po brezplačnih obrokih zaradi umirjanja raz mer zmanjšala. Hkrati so ugotovili, da pripravljeno hrano potrebujejo tudi premo- žnejši, zato so obroke ponekod tudi zaračunavali. S 24. aprilom je Dunajska reše- valna družba en kuhinjski voz zaprla, enega je prestavila na Vodmat (za bolnike), v tretjem pa so hrano začeli prodajati. 409 Kuhinja za silo v Trnovem je obroke v za to prirejenih posodah pošiljala na pet krajev po mestu. 410 V ljudskih kuhinjah pa ni jedlo le lačno prebivalstvo. »Dobri gostje« so bili tudi vojaki iz domobranske garnizije. Ker je bil obrok dober in poceni, so tja ho- dili na večerjo. To naj bi jim nato prepovedalo vodstvo, saj naj bi bila zaradi tega na izgubi vojaška kantina, je ogorčeno poročal Slovenski narod. 411 403 Slovenski narod, 20. 4. 1895, str. 1, Razdelitev hrane. 404 Robida, Grozni dnevi, str. 23. 405 Slovenski narod, 22. 4. 1895, str. 2, Zloraba. 406 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 1325, fasc. 1098, reg. št. spisa 161. 407 Prim. Slovenski narod in Slovenec, 20.–29. 4. 1895. 408 Radics, Die Laibacher, str. 20. 409 Slovenski narod, 24. 4. 1895, str. 3, Razdelitev hrane. 410 Robida, Grozni dnevi, str. 24. 411 Slovenski narod, 22. 5. 1895, str. 4, Neverjetno! 124 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer Kuhinja za silo Vir: Album: Ljubljana po velikonočnem potresu leta 1895 V manjšem obsegu se je hrana delila še več kot mesec dni. Kuhinja za silo je zaprla svoja vrata 27. julija, voza, ki sta ostala od dunajske reševalne službe, sta se vrnila na Dunaj. Kuhinjo za silo v Trnovem so zaprli in jo zaščitli z leseno kolibo (če bi se jo potrebovalo v prihodnosti). 412 PRESKRBA Z VODO Na vodovodnem omrežju je potres pustil le manjše poškodbe. 413 A ker je ob segal le center mesta, so večjo težavo predstavljali vodnjaki. Ti so utrpeli večje po sle dice, nekaj se jih je porušilo, eni so se zamašili in zaradi poškodb je prihajalo tudi do onesnaženja vode. Največje probleme s pitno vodo so imeli prebivalci šoto rov in drugih zasilnih nastanitev . Občinska uprava si je med prvimi ukrepi za da la postavitev vodnjakov ob nekaterih barakah. 414 Maja so zaprli star vodnjak na Kongresnem trgu in novega priklopili na mestni vodovod. Obljubili so tudi, da se bodo vodnjaki postavili povsod, kjer je mogoč priklop na javni vodovod, drugod pa se bo dovažala voda v posebnih sodih. 415 Vseeno pa je novembra na občino več prebivalcev barak v Lettermanovem drevoredu naslovilo prošnjo za posta vitev vodnjaka, saj je bil naj bli- žji več kot četrt ure stran. Zadevo je občina ozna čila kot rešeno. 416 Tudi v Cukrarni, 412 Slovenski narod, 30. 7. 1895, str. 2, Kuhinja za silo. 413 Šega, Zdravstvene in higienske, str. 82. 414 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 2242, fasc. 2088, Zasilne nastanitve, reg. št., 848. 415 Slovenski narod, 2. 5. 1895, str. 2, Javni vodnjaki. 416 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 2242, fasc. 2088, Zasilne nastanitve, reg. št. 928. 125 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 kjer je bilo nastanjenih 213 oseb, je bilo novembra v uradnem poročilu zaradi sanitet nih razlogov občini priporočena posta vitev vodnjaka vsaj v pritličju. Vodnjak pri bara kah pri Cukrarni pa je bil potre ben obnove. 417 Problem s pitno vodo je bilo potrebno rešiti tudi v bolnišnici za silo. Za po- daljšanje vodovoda do bolnišnice je del stroškov prevzel deželni odbor. 418 HUMANITARNOST IN MEDSEBOJNA POMOČ Medsebojna pomoč ali kar »poživljiv komunizem, pri katerem molčijo vse civilizacijske strasti, kot so zavist, nevoščljivost in razredni predsodki,« kot je sobivanje prebivalstva po potresu imenoval novinar Kanner, 419 ni bilo edino člo- vekoljubno dejanje po potresu. S pomočjo časopisja, politikov in dobrodelnih druš tev se je glas o katastrofi v Ljubljani razširil po celotni monarhiji. Ljudje so se hitro odzvali in začeli pošiljati darove. Najprej so se odzvali nekateri posamezniki, občine in podjetja, ki so samo- iniciativno pošiljali materialno ali denarno pomoč. Zagrebški župan Adolf Mo šinsky je že 20. aprila poslal 600 goldinarjev, 3000 goldinarjev je darovala Trboveljska premogokopna družba, 420 pek iz Opatije, Josip Gruber, pa je večkrat poslal vreče kruha. 421 Nato so nastala še razna združenja za zbiranje sredstev, organizirale so se dobrodelne prireditve in plesi. Darove se je pošiljalo na občinsko ali deželno oblast, župnijskim uradom, časopisom ali pa raznim lokalnim dobro- delnim društvom. Med prvimi so se odzvali na Dunaju. Za cesarjem Francem Jožefom, ki je sprva daroval 8000 gld. ljubljanskemu prebivalstvu, 2000 gld. pa okoličanom, nato pa še dodatnih 5000 gld., 422 je darove poslalo še več članov cesarske družine. Organizirali so se tudi na Dunaju živeči Kranjci. S pomožno akcijo je začel Fran Škuklje, ki je mnogo pripomogel k ustanovitvi Dunajskega pomožnega komiteja za Ljubljano, ki mu je načeloval grof Karl Hohenwart. 423 Akcijo zbiranja darov je začel na primer tudi lastnik kavarne v Praterju, princesa Aleksandra Windischgratz je organizirala dobrodelni bazar za ponesrečence, dunajski mestni svet pa je kar po hišah pošiljal nabiralne pole. 424 V Pragi je Anton Trstenjak izdal knjižico Zemětřesení v Lublani, ki se je prodajala za 10 417 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 2242, fasc. 2088, Prvi ukrepi in sklepi, reg. št. 156. 418 Slovenski narod, 27. 4. 1895, str. 4 Iz občinskega sveta ljubljanskega. 419 Studen, Strašen potres, str. 50, 51. 420 Slovenski narod, 20. 4. 1895, str. 1, Pomoč prihaja. 421 Gl. npr. Slovenski narod, 19. in 27. 4. 1895. 422 Slovenec, 19. 4. 1895, str. 1 in Slovenec, 20. 4. 1985, str. 2. 423 Slovenski narod, 26. 4. 1895, str. 2, Dunaj za Ljubljano. 424 Slovenski narod, 19. 4. in 4. 5. 1895. 126 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer krajcarjev, čisti dobiček pa je šel za poškodovance v potresu. 425 V Ljubljani se je oblikoval meščanski pomožni odbor za Ljubljano in okolico. Ob ustanovitvi so se zavezali, da bodo »naslanjajoč se na požrtvovalno delo c. kr. vlade, deželnega in mestnega zastopa, sodelovali pri dobivanju podpor.« 426 Darove je zbirala tudi cerkev. V ečino podpor so poslali Ljubljanski nadškofiji. V lavantinski škofiji so do druge polovice maja zbrali 3440 gld, ki so jih nato poslali v Ljubljano. 427 Mnogo je k promociji Ljubljane in posledičnemu darovanju pripomogel tudi cesarjev obisk mesta, 7. maja. 428 Tako Slovenec kot Slovenski narod sta sproti objavljala, kdo je poslal kaj ter tudi kdo organizira ali poziva k dobrodelnim akcijam. Objavljali so tudi različne pozive k darovanju. Večinoma so direktno pozivali k darovanju, se zahvaljevali za darove, sočutje do prebivalstva pa so zbujali tudi bolj posredno. Večkrat so opisovali primere nesebične pomoči ter z njimi vplivali na bralce. Ena takšnih zgodb je bila naslovljena »Zlato dunajsko srce«. Član dunajskega pomožnega komiteja je namreč časopisu poročal o gospe, ki je s sinom z radostnim obrazom prinesla denar komiteju. Zanj ni želela ne potrdila niti ni hotela, da se objavi njena identiteta. V evidenco so, po ideji prisotnega člana, zapisali le, da je daroval »majhen Dunajčan«. Sestavek se zaključi z mislijo: »Zlato dunajsko srce ni bajka iz davnih časov, ampak živi in je dovzetno za gorje in žalost drugih.« 429 Napisanih je bilo tudi več pesmi. Josip Stritar je v Slovenskem narodu objavil dve, v bolj znani »Slovenska Lizbona« je tako pozval k pomoči: »Glas gré po zemlji: Bratje, pomagajte! Vsi enega očeta smo sinovi; Odprite srca in roké in dajte! Sad dober blagi obdaré darovi; Hitite lajšat vsi nesrečo grozno, Na pomoč, bratje, da ne bo prepozno!« 430 Odziv na prošnje za pomoč ponesrečenim je bil nad pričakovanji. Časopisi so hvalili sočutje vseh prebivalcev monarhije kot tujine, razlog za tak odziv pa so videli tudi v tem, da gre za deželno stolno mesto, čigar gospodarsko in kulturno življenje vpliva na celotno državo. Radodarnost so pripisali tudi avstrijskemu patriotizmu. 431 425 Stanek, Potres, str. 33. 426 Slovenski narod, 27. 4. 1895, str. 2, Oklic meščanskega pomočnega odbora. 427 Slovenski narod, 22. 5. 1895, str. 3, Za Ljubljano. 428 Podrobno so cesarjev obisk spremljali časopisi, izšla pa je tudi knjižica: Velikonedeljski potres v Ljubljani dne 14. aprila 1895. l. in cesarjev obisk. 429 Slovenski narod, 27. 4. 1895, str. 3, Zlato dunajsko srce. 430 Stritar, Slovenska Lizbona. 431 Slovenski narod, 4. 5. 1895, str. 1, Pomožna akcija. 127 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 Cesarjev obisk v Ljubljani Vir: Album: Ljubljana po velikonočnem potresu leta 1895 Dunajski pomožni komite je do 5. junija zbral 151.267 gld. in 39 krajcarjev podpor. 432 V razpravi v državnem zboru 26. junija je bilo predstavljeno, da se je do tega dne zbralo že 600.000 gld. zasebnih darov iz vseh kronovin. Država je prejela iz Nižje Avstrije 84.000 gld., Zgornje Avstrije 14.000 gld., Salzburške dežele 10.000 gld., Štajerske 17.000 gld., Koroške 6000 gld., Kranjske 7000 gld., Primorske 16.000 gld., iz Tirolskega in Predarlskega 13.000 gld., Češke 15.000 gld., Moravske 22.000 gld., Šlezije 16.000 gld., Galicije 3000 gld., Bukovine 1000 gld., Dalmacije 2000 gld. in iz dežel ogrske krone ter tujine 28.000 gld. (skupno 250.000 gld.), ostalo je bilo poslano kranjski deželni vladi. 433 Finančni odsek je na seji mestnega sveta, 26. novembra, poročal o prejetih darovih za ponesrečence, ki so jih prejeli do konca septembra. Skupaj je prispelo 162.750 goldinarjev in 57 krajcarjev, od tega iz: - Češke 30.386 gld. in 52 kr., - Moravske in Šlezije 2299 gld. in 90 kr., - Hrvaške in Reke 21.092 gld. in 96 kr., - Dunaja 5869 gld. in 23 kr. ter 20.000 gld. mesta Dunaj, - Kranjske 22.447 gld. in 16 kr., - Primorske 15.124 gld. in 692 kr., - Koroške 2541 gld. in 20 kr., 432 Slovenec, 7. 6. 1895, str. 1. 433 Slovenec, 26. 6. 1895, str. 1, Državni zbor. 128 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer - Štajerske 4803gld. in 42 kr., - raznih krajev Cislajtanije 11.358 gld. in 74 kr., - Ogrske 2124 gld. in 17 kr., - Nemčije 2030 gld. in 59 kr., - in drugod iz tujine 2671 gld. in 99 kr. 434 V primerjavi prejemkov državne in mestne uprave je razvidno, da se razmerja med deleži glede na dežele razlikujejo. Najverjetnejši razlog je, da so uprave, uradi, časopisi in posamezniki različno aktivno agitirali za pomoč po različnih deželah. DELJENJE PODPOR Preskrba s hrano in vodo je bila ena večjih težav prebivalstva. A zaradi zaprtja obratov, tovarn in delavnic je za več dni zastalo delo ter s tem tudi zaslužek. Vrata je za nekaj časa zaprla papirnica Vevče, odpuščenih je bilo 200 delavcev. 435 Do 23. aprila je bila zaprta tudi T obačna tovarna, zaposleni pa so ta čas dobivali podporo, polovično dnevno plačo (delavci 70 kr. in delavke 40 kr.). 436 Del zaslužka so obrt- niki izgubili tudi, ker so premožnejši zapustili mesto in so tako ostali brez po- tencialnih strank. Zadruge in obrtna društva so pozivala oblasti k ukrepanju ter pomoči obrtnikom. 437 Odbor konservativnega obrtnega društva je oprostil svoje člane letne članarine, v Slovencu pa so v inseratnem delu uvedli rubriko »Mala oznanila konservativnih narodnih obrtnikov« in bralce pozvali, naj se v prvi vrsti obračajo na njih. 438 Časopisi so pozvali vse, ki imajo možnost, da pri obrtnikih poravnajo svoje dolgove, saj so ti večinoma ostali brez vsega. 439 V prvih dneh so revnejši sloji živeli predvsem od podpor. Med prebivalstvo je bilo prvo razdeljeno darilo cesarja Franca Jožefa, najmanjši znesek pri delitvi je bil 10 gld. 440 V istem obdobju so se začele deliti tudi podpore, ki jih je odobril občinski svet. 441 Prva državna podpora, ki se je razdelila med ljudi, je znašala 25.000 gld. 442 434 SI_ZAL_LJU/0488, t. e. 100, a. e. 45, Zapisniki mestnega sveta l. 1895, 323–324. 435 Slovenski narod, 27. 4. 1895, str. 3, Iz Polja. 436 Slovenec, 19., 20. in 23. 4. 1895. 437 Prim. Slovenski narod, 2. 5. 1895, str. 2, Za obrtnike in Slovenec, 3. 5. 1895, str. 1, Nasledki potresa. 438 Slovenec, 3. 5. 1895, str. 1, Tobačna tovarna in Slovenec, 4. 5. 1895, str. 5, Tobačna tovarna. 439 Slovenski narod, 23. 4. 1895, str. 2, Obrtniki. 440 Slovenec, 20. 4. 1985, str. 2. 441 Slovenec, 20. 4. 1895, str. 3, Razdelitev podpor. 442 Robida, Grozni dnevi, str. 25. 129 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 Občina je denarno podporo delila le nekaj dni. Že 22. aprila je bil izdan sledeči razglas: »Kedor potrebuje jedi, dobi jih v kuhinjah razpostavljenih po mestu. Kedor nima stanovanja, naj se oglasi na magistratu. Denar se ne bo delil. Nakazilni listi se ne dajo več.« V Slovencu so razglas pozdravili, saj je bila možnost zlorab tako manjša. 443 Ivan Robida pa je ocenil, da je to normalno, saj se je zemlja že umirila in je možno začeti popravljati, »dela pa gotovo ne bode zmanjkalo«. 444 Do zlorab pri deljenju podpor je seveda prihajalo. Franc Štrukelj je opozoril, da se razdeljuje podpora tudi tistim, ki je ne rabijo (in jo zapijejo), a očitek je župan Peter Grasselli zavrnil. Magistrat naj bi podeljeval podpore le tistim, ki so v stanovanju in imajo bolnike (za zdravila, obleko in obutev), drugi pa do- bijo nakazilo za stanovanje ali za bivanje v šotorih, »hrano pa itak lahko dobe povsod«. Kako drugi uradi razdeljujejo podporo, pa ne more biti krivda mestnega magistrata. 445 Vseeno se je nekaj dni kasneje na seji ponovno odprlo vprašanje razdeljevanja podpor. Tokrat je Ivan Murnik izpostavil, da se podpor ne deli pravično. In to tako s strani občine kot vlade. Zato je predlagal, da se oblikujejo odbori po vseh mestnih župnijah. Sestavljeni naj bi bili iz župnika-kaplana, okrajnega predstojnika in petih župljanov, ki bi jih določil mestni magistrat. Odbor bi sestavil kataster podpor, pregled rodbin in posameznikov, tega pa nato predal osrednjemu odboru. Tega bi sestavljali župan, štirje člani občinskega sveta in dva člana mestnega magistrata, en odposlanec odseka za uboge, odposlanca Kranjske hranilnice ter načelniki župnijskih odborov. K odboru bi se povabilo tudi deželno vlado. Osrednji odbor bi dovoljeval podpore, ki bi jih nato razdeljeval mestni magistrat. 446 Razdeljevanje poslanih darov v obliki podpor ter druge pomoči pa se vseeno ni vršilo tako gladko. Ne seji 22. avgusta je občinski svetnik Vinko Gregorič po- stavil vprašanje, kaj se dogaja z nabranimi darovi, z izjemo tistih 15.000 gld., na menjenim obrtnikom in trgovcem. Župan je potrdil, da se nič drugega še ni izplačalo. 447 Tudi na novembrski seji, ko je bil predstavljen skupni znesek darov, je bilo povedano, da se je do sedaj porabilo 92.616 gld. in 31 kr. ter da je ostalo še 71.240 gld. in 68 kr. 448 Na isti seji se je dogovorilo, da se ostanek darov naloži v mestno hranilnico, kjer se bodo nabirale obresti. Zneske od prodaje barak pa naj se vrača v mestno blagajno, dokler se ne pokrije 10.000 gld., namenjenih gradnji, ostanek naj se dodaja v potresni »zaklad«. 449 443 Slovenec, 23. 4. 1895, str. 1, Razdeljevanje podpor. 444 Robida, Grozni dnevi, str. 25. 445 SI_ZAL_LJU/0488, t. e. 100, a. e. 45, Zapisniki mestnega sveta l. 1895, 82. 446 Prav tam, str. 88, 89. 447 Prav tam, str. 207. 448 SI_ZAL_LJU/0488, t. e. 100, a. e. 45, Zapisniki mestnega sveta l. 1895, 323–324. 449 Prav tam, str. 324. 130 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer Problem se je pojavil tudi pri izdajanju potrdil za poslane darove. Še 31. oktob ra ni bilo poslano nobeno potrdilo, saj jih župan ni podpisal. Občinske svet nike je skrbelo, da zaradi tega nekateri ne bodo želeli ponovno darovati. 450 DOLGOROČNA POMOČ Na pomoč so ponesrečenim v potresu prišle vse tri oblasti, občinska, deželna in državna. Sprva se je največ energije vložilo v direktno pomoč ponesrečenim v potresu – od zasilnih nastanitev, hrane, vode do denarne pomoči. Kmalu po potresu pa so se začele voditi bolj dolgoročne politike. Za vzor je bila večkrat postavljena modernizacija Zagreba 451 po potresu leta 1880. Že na prvi popotresni seji mestnega sveta se je predlagalo, da se prosi državne oblasti za brezobrestno posojilo, da bi se kot Zagreb lahko modernizirala tudi Ljubljana. 452 Francevo nabrežje (današnje Cankarjevo) in zadaj Ljubljanski grad Vir: Album: Ljubljana po velikonočnem potresu leta 1895 Državna pomoč se je osredotočila predvsem na prenovo mesta, izgradnjo no- vih in prezidavo starih zgradb. Oblasti so ocenile, da za druge potrebe (preskrbo 450 Prav tam, str. 282. 451 Več o zagrebškem potresu: Ladović in Premerl, Potres u Zagrebu 1880. 452 SI_ZAL_LJU/0488, t. e. 100, a. e. 45, Zapisniki mestnega sveta l. 1895, str. 68, 69. 131 Blaj Hribar: Pomanjkanje v Ljubljani po velikonočnem potresu leta 1895 hrane) zadostujejo darovi, mestna ter deželna pomoč, tako da drugih sredstev (poleg že izdanih 25.000 goldinarjev) temu ne bodo namenjale. Ves denar se je namenil popravilu škode, ki jo je povzročil potres. 453 Predlog o brezobrestnem posojilu ter izredni podpori je v državnem zboru predlagal Josef Schwegel. Z več mo difikacijami je bil zakonski predlog sprejet konec junija. Odobrila so se sred- stva za brezobrestno (in 3%-obrestno) posojilo ter izredne podpore za popravilo zasebnih, mestnih, deželnih in cerkvenih poslopij. 454 Prav državno posojilo in izredne podpore so omogočile razvoj mesta. Po po- tre su se je v Ljubljani veliko gradilo. Leta 1895 se je zgradilo le pet stavb, je bi lo pa toliko več prezidav (236) in prizidav (35). Naslednje leto je bilo zgrajenih 10 stavb, narejenih pa 37 prezidav in 21 prizidav. Medtem ko je v naslednjih letih število prezidav in prizidav nihalo okoli podobnih številk, je število novih stavb v letih 1897, 1898 in 1899 močno naraslo (52, 48, 62). V letih med 1900 in 1909 se je število novih stavb gibalo med 12–42. Skupaj je bilo od potresa do aprila 1910 v Ljubljani zgrajeno 436 novih stavb. 455 Gradbena dejavnost je naraščala so raz- merno z rastjo števila prebivalstva. T ako je Ljubljano še naprej pestilo po mankanje stanovanj. Eden izmed glavnih problemov je bil tudi ta, da so se na veliko gradila draga stanovanja, majhna in poceni pa premalo. 456 Podoben problem v politiki občinske uprave se razbere tudi iz razprave občinskega sveta 18. julija 1895. Predlagalo se je, da bi višje posojilo dali le tistim, ki so svoja stanovanja temeljito in moderno preuredili, ostalim pa nižja. Po burni debati o tem, da si nekateri tega ne morejo privoščiti, je sledil sklep, da to velja le za tiste, ki bi to lahko storili, pa tega niso hoteli. 457 Mnogo se je vložilo tudi v modernizacijo mesta. Med pogoji za brezobrestno (ali 3-%) posojilo je bila kvalitetna gradnja, torej po stavbinskem redu. 458 Ljubljani so spremenile zunanjo podobo predvsem razširjene ulice, novonastali trgi ter nasadi. Velik korak naprej za modernizacijo so bili tudi novi higienski standardi. V obdobju med 1895 in 1910 so kar 2 % sredstev za obnovo mesta namenili ureditvi stranišč in greznic. 459 Gradila se je kanalizacija in razširilo vodovodno omrežje. 453 Slovenec, 20. 6. 1895, str. 1, Podpora po potresu poškodovanim krajem. 454 Slovenski narod, 21. 6. 1895, str. 1, Državna podpora Ljubljani in drugim po potresu oškodovanim krajem. 455 Govekar in Zarnik, ur., Ljubljana po potresu, str. 142, 143. 456 Studen, Stanovanjske razmere, str. 181, 182. 457 ZAL_SI/0489, t. e. 100, a. e. 45, Zapisniki mestnega sveta l. 1895, str. 171, 172. 458 Slovenski narod, 22. 6. 1895, str. 4, Brzojavke. 459 Šega, Zdravstvene in higienske, str. 89. 132 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer ZAKLJUČEK »Toda sicer in na splošno Ljubljančanom ne moremo odreči priznanja, saj ni so iz gubili poguma in vztrajno delajo pri organiziranju pomoči. Zato lahko tu di upajo, da bo ljubljanski potres – podobno kot zagrebški leta 1880 – konec kon cev imel vsaj dober učinek, torej, da bo iz starega, grdega mesta nastalo novo in lepše mesto, resnično “bela Ljubljana” .« 460 T ako zaključuje svoje poročilo o obisku Ljubljane po potresu Heinrich Ka nner. Potres je res omogočil Ljubljani nadaljnji razvoj, k čemur je mnogo pripomogel hiter odziv oblasti. Potrebno je poudariti, da je bila tista prva, v začetku najbolj potrebna pomoč, medsebojna – med samimi prebivalci. Hitro so se odzvali tu di razni dobrotniki in dobrodelne organizacije širom monarhije. Preskrba s hra- no in vodo ter higienski ukrepi so pripomogli, da se med prebivalstvom ni so razširile epidemije. Kljub napakam so humanitarna, deželna in občinska po- moč poskrbele, da so prebivalci Ljubljane preživeli katastrofo ter dočakali tudi dolgoročnejše ukrepe. 460 Studen, Strašen potres, str. 51.