Wien
St. 36. (Jragi aalis.)        V Gorici, 3. septembra 1880.
„So2a" izhaja vsak peiek s in velja s pofcto prejemaria ali v Gorici na dom pogiljana:
Vse ieto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
(Setvrt leta    .   .   .   .   ,,1.20 Pri ozuanilih in prav tako pri „po-slanicah" se placuje za navadno tristop-no vrsto:
8 kr. de se tiska 1 krat 7   „   „   „ •   „   2   „ 6   »   »   »     »   3   „ ZaveCe crke po prostoru.
Posaraezne §teviike se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki nlici blizo „trek kron". in na starem trgu.—V Trstu v tobakarni-ci „Via della caserma 3".
Dopisi naj se Magovoljno pogijjajo umlniStvu „So5e"v Gorici v Hilarijanski tiskarni, nnrocnina pa opravni§tvu„So<?ew na Korenji v Sticsa - vi MSi fit. 25S II. nadstr.
Rokopisi kj ne vraCtjo; dopisi naj se Magovoljno frankujejo. — Dolalcem in drugiro* nepromoznim se uaroCnina zDi?,a, akoie oglate pri nrednffetvu.
Kdo naj bo na§ dviavni poslanec?
Fas' list dozdaj ni nikogar priporocal za dr.*av- j no poslaustvo; „Socatt spoStuje misli, cute in pravice na§tli voUlnih mo2, in v prvi vrsti ne zeli biti dru- j zega kot zvesto glasilo, v katercm naj doniaeuii pri- | obCujejo svoja presojevanja in menenja. nSo5au rada vidt, da se uaSi mo2aki in veljaki brez priporoCil sami kolikor toliko vzrejajo v pogovorih in medseb'ojnih razsodbah, in da jim potem ujik sklepe objavi, Oua ve\ da zdaj je se samostojnost tezka ua to stran; ali ona je prepriCana, da po taki poti dozarjajo mozaki scasoina do politico vedno zrels>ga kretauja in gi-banja. Zat6 pa tudi danes ne nasvetujemo nikogar, kateiega naj bi se naSi Ijudj6 kar slepo okienili, in mocno naglasamo, da nam je pred vsem nmvi za na-rod. Brez Jjubezni poStevamo posaraezne osebe, ali pa da resnicmSe govoriino, z enako ljubeznijo iiuanio radi vsakega posameznega narodnega poltenjaka. Narod nam je stvar in namen, osebe pa srcdstvo, s katerim naj se nnrod vzvisuje in oplemenja. Nam tedaj ni na tern, alijjekdo iz gonnjega ali dolenjega dela nafic po-krajine, pad pa da bi z dobrim prevdatkom za sedaujo dobo kar je mogoce sposobnega in vrednega mozaka izvolimo za prihodtijega nafiega zastopnika v drzav-nem zboru.
Zatd pa si stejemo v dolznost, da pojasuimo ne-koliko staiiSea, o katcrih naj volilci nasi piesojajo one veljake, katerim bi utegnili dati svoj glas z najboljSo vestjo. Pripovedujejo, da sedanja vlada nc mara pri* tiskati na volilce; vendar je na§ namestnik razglaseu j kot tak, kt nasprotuje sedanjemu miuisterskemu pied- I sedniku. DrugaCe bi se tie bilo bati; ali uradnika nam ni veC voliti nikdar. Winkler je bil poStena in redka izjema; pomisliti pa je, da uradnik se nikdar ne more pogajati vspesno za narodue in dezelne tez-nje, ako ima vlada nasprotne namere, iu najprijazniSa vlada uam na kako stran ne ugaja. Neodvisen na-rodov pooblaSCeuec pa utegne celo od sovrazne vlade kaj ugoduega dostfii s tern, da se z njo modro po-gaja. Ako vidi vlada, da ne more prodreti se svojimi predlogi brez glasov od nasprotniSke Swiaui, vda se tudi v manjSini stojeCini nasprotnikom za to ali ono zabtevo.
Kolikor je dosedaj slutiti, ne bodo imeli na§i volilci pretresovati uradniskih kandidatov. Med ne-odvisnimi narodnjaki, ko bi bili dozdaj §e neznaui, pa tudi ni takih, katerih bi se bilo bati zaradi po-sebno nesreCnih lastnosti. Po nasi pokrajini ne bodo ge tako hitro nastavili zelezniskih mrez\ vsled katerih bi na§ poslanec po mastnib dobiCkih hrepenel, kakor so n. pr. pod prejSnjo vlado mnogi ustavaki boga-telikot svetovaki^n vsakoVrstnih Spekuladvtiihpocetjih. Enako se zana§amo, da med nami ne postanejo
USTEK.
izdajice ali rcnegati, kakorSni  Se ziv6 na Slovenskem na pr. pod imeuom  Uczmana.   Upamo  tudi, da ne VBtane pri naSi volitvi noben tak kandidat,  ki bi bll ' takd hudoben ali bolje, takd kratkoviden, da bi I v verskih praianjib ne gledai na potrebe in razvoj ( naSega priprostega naroda.
Ko bi slo v drzavucm zboru samo za priborje-vanje doraCih M in slovenskih uradov, ne potreboval bi uaS kandidat mnogo znanja, ker se U 20 let bo-rimo neprenehoma doma in po naSem Casopisji v taki meri, da bi skoro la otroci ogluSeli samo o glasnib naiih pritozbah. AH v drlavnem zboru bodo se hudi boji s sonstiko zagrizenib nasprotnikov, Krivicnili iz-vodov iz prikritih paiagrafov zapletenih zakouov ui mogo^c pobijati drugemu, kakor izvedencu, ki je ob euem izurjen v dialektiki doticnih strok.
Zii zugajo sedaujo vlado nguati s linanCnimi in narodnogospodarskimi doktrinami tisti ustavaki, kateri so, kakor znauo, nase drzavno go-spodarstvo najbolj puteptali in izinozgali. Kakd se bo uvtonomistna hcdanja vecma ustavijata nasprotnikom in podpirala nji'j prijuzuo vlado, ako ne posljejo tudi Slovatu izvedeuib sttokovtijakov v navoduem gospo-darstvu v drzavni zbor? Mi, ki imamo samo enega poslanca, kakd moramo biti previdui, da voSCega mo-Uka poSljemo v diiavno zustopniStvo! Finance dr-zavne segafo tudi do na§ih 2uvljev; invsinarodipri-Cakujcjo, da se nam dotuaca, de/olua i'a drzavna go* spodarstva zboJjSajo in povzdiguejo.
Borba velika bo v driiavnem zboru tudi gled6 na histori^no in naroduo pravo, zaradi katerega se je bati, da se poblasCeuci razuili pokrajiu razprejo med seboj. Zlatsti imamo strah, ua bi zgodoviusko bogatejSi in inogoCniSi Slovani ne priSli navskri^ in iz zacasnih ali samo relativuo vrednib dobiLkov ne po-pustili na cediiu zgodoviusko in stevilno nezuatnisih narodov slovanskih, k katerim moramo priStevati v prvi vrsti zlasti nas Slovcnce. Na§ poslanec po ta-kem ui, da bi znal povdarjati ob pravem Casu samo pokiajinske ali iokauie potrebe in dobicke. Njemu bo treba kazati pogostoma na potrebo skupnega po-stopanja vecih inmaujsih. slovanskih narodov v Avstriji. Brez zdruzenega delovauja oslabe" tudi mo-goCui oddelki slovanskega plemeua. Poljaki iu C'ehi morajo to resnico sliSati od naSega zastopnika, kedar koli bi na nas pozabili v svojih terjatvah. NaS poslanec tedaj mora spozuavati prihodnjost, za katero je vredno zacasne dobicke tu ali tam, gori ali doll Mvo-vati. Tega pa ne bo mogel storiti, akOjni sploSno, ne samo strokovnjasko izobrazen narodnjak.
Ustavoverna prejSnja vefiina nam je n. pr. v So* lab vsiljevala nepraktifna nacela iu zakone, za ka« kor§ne mi nimamo ne razuma, ne potrebe. SkuSnja in prakticeu pogled naj spremlja tedaj nagega glasnika.
Nesreone vesti. Segavka (Poslov. G—r.)
(Dalje.)
Malka ntkoli le ni dvomila o sr<Sni ljubezni SreCkovi; kaj, Le se je varala? Je-lipa6radi nje vedno se tolikaj mudil v sobi, kjer jo je poducevala Ne-da, in ali je res edinO ona bila divni maguet, ki ga je v gozdi6 vladil? Ni morda povsod bila zraven ed-gojiteljka? Iu Keda je tako ne2na, tako zala in lju* ba! Res ni bele rndeCkaste polti kot Malica; brala pa je aekod, da ba§ oni zagoreli Cisti ohlip polti, ki krasoti obraz francozinji, oMara vse mozake in snore" dela. Da bi se ne vlile solze iz ocl, grize z belimi robei fino rato in misel, delati spletke in homatije, pre§la jej je popolnoma.
Med tem pripeljal je Srefcko zalo spremljevalko krog gozdiea razlagaje z nenavadno zgovornostjoi kako potrebno in koristno je, da se uie malim otrokom stavijo koze,   Blizu hise zapusti jo in  prikloniv^i se
Na§i Casopisi nampogoitoma fikodujejo s6 evojo dobro voljo, ker prijavljujo it pa tam nepraktiCne piograme; enako bi nam naS pooblaficenec SkodovaU ko bi nekoliko parlamentarne m politifine modrost, ne itnel, vsled katere naiii korak za korakom po sto-pinjah na&ih pravih potreb in vsakodobne z.elOBti do seza in doseze za^eljeuib prayic.
Kaj pa pomaga poslancu vse potrebno znanje in vsa politiCua modrost, ako nima poguma sprcgovoriti o pravem fiasu na dr2avnem scdezi I Preteklost, v re* snici skusnje o preteklosti naSih kandidatov naj vo-dijo uafio volilce pri bli^nji volitvi,
Naj bi kaudidati tudi ne bill izvistni govomiki, ne Skoduji1, ako imajo skusnje in znanje na one stmni, katere sino tukaj navujali, in I katerih gotovo vemo, da jih bo poslanec ^ivo| potreboval naslednja leta v parlamentarnem vojskovanji. Denasnji dan m s stro-kovnja^kim znaujem inpravimi ra/logi vefi opravi uego s podlo softstiko in puidimi frazami. PolitiCni klubi in poprej§nja pOBvetovanja in obfiinstvo odlo6ujejo dun-daues tudi za pavlamentne debate in sklepe.
Po§tenja§tva iu zna$ajno«ti nam ni treba otne-njati, ker med Slovcnci ni pr&akovati doma&h kandidatov, ki bi so drznili iskati z drugimi Iastnostmi pri skoz in skoz poStonem slovenskem ljudstvu takd iastno in vzviSeno mesto.
Upamo po vsem, da nasi volilci po svojem ra-zumu izberejo takega zastopnika, ki ne bo samo za-stopal pravih dobiCkov ,in potreb ote nase domoviue, ampak ki se bo tudi z znanjem in skuSnjo in obair-nim razgledom bojeval skupuo z drugimi slovanskimi kolegami za skupuosti Sirje vsled zgodovinskih spo-miviov in geograt'skcga polozenja nam usojene kakor priljubljene Avstrije. Ravno zdaj pa je easiojrazlogov dovolj, da bo razkiil izvoljcnec ueprestra§eno velike in pomuolene nevarnosti, ki prete ne samo Primorcems poginom, ampak tudi Avstriji ua zunanji moci in v gmotnih obzirih, ako mejuih primorskih Slovencev ne okrepi s podelitvijo potrebnih driavnih sredstev in toliko zaz>ljenih narodnih in deZehnh pravic.
Priporocamo tedaj predragim pokrajincem nagim, naj se med seboj poduciijejo in posvetnjejo prav po prijateljsko, da pripbmorejo do srecne in sijajne zmage pricakovane, ali ne Se pridobljeue ediuosti. Naj bo vsem sreCa milal   _______&
odide v vrt. S Tarkom skoz drevored hod6 obstane pes. SreCko na uho vlece, kaj je — iz gozdiea Cujc se udu^eno stokanje, kojemu SreCko sledi.
Svetli 2arki medle luue pritresajo se skozi'lisye in tiha narava okrog sanja. sredi grmovja pa sedi Malica jokaje, da si ravuo si prizadeva upokojiti svojd nemirp^ razburjeno sree. OpazivSemu jo Sreiku vsi kri k sreu vr6; poklicati jo hofie, bli^e, Stopi. K»i sli§i glas njega, kterega nikakor ni slutil tu in ta trenutek, glas nesrecnega, izdanega brata.—
6.     .,                                     -. j
Ozrimo se nazaj za nekaj ur, Svetovna vesoljna; bol, pekoiia vest in nrayiti jad burijo sree Bogomild Farnu, sedeSemu v brzovlaku napotu v glavno mesto. A ne samo omamljive te du§ne bolefiine ga muf fiijo; tudi pod sreem stode nekdo: lakpta ga tare! Bogomil pa ni vajen laeen.biti. Narava ga.je nam* reft zabila obdaiiti pri rojstvu z zmo^nostjo,, na tesc ukvarjati se z va^nimi mislimi, DokonCno ga pokon-cu spravi inisel, da hi bil lehko doma n a k o s i 1 ;se in sicer ^b godi, konebi bil takosilil nemirni SreC* ko.; Tiho mu srd kipi nad bratom, da mu «i nazna-* nil nesrednih vesti po kosilu. Vstane* cujjico-vzame v roko,' plet na ramo vrle iu pri<Sakuje, da vlak ob-
stane.   NesreCnemu biti je hudo, lacnemu huje — in on hoce jestil
Za pol ure pOzneje -je;.Bogomil drugak 5iovek. 2idane volje sedeC, v gostilnici stiska migdale odpo-mizka med prsti; ne ve, zakfj paft je napotil se na D. Da ni naspametneje, pogovoriti se z Morjeto, ka* ko in kaj? Le zenske solze in vstopi! Sedaj, o sedaj je vsem kos. V obCe, vsa red je kaj neverjetna. ver-jetna le lacnemu nejedlemu dloveku. In ce je tudi za trenutek namerjala Marjetica, draga 2enica, lo-diti se (kakor mrzlica ga vendarle strese ta misel), kdo ve\ ako ni uz"e ovrgla te nespametnosti. Vseka-ko pa zamorejo ljubeznjivi nraviti opomini... kro2nik spred sebe porine in prasa tocaja: BKedaj gre vlak nazaj v G. ?" — Bilo je okoli osme ure na veccr, ko vstopi v Farnovo hi§o Bogomil, soprog Marjetin pri-Seusi 6rez dvoriSCe. — Marjetina soba je prazna, ni je, v pritieaej pa Cuje ljudi govoriti.   Tiltoma odpira
Tu sedita, obsija jima vneta obraza. 0 n pisari, o n a pa s prikrivanim vezilom v uarocji pridno iSCe v konverzadnem slovaiji. Lepo razviti 2ivot naprej nagnen preWra objokanim oSescm razae odstavke.
s        I
Kopitarjev dan.
(Izv. dop.)                               I
$0 Kopitatja ne fostimo, jo prod naSa niirodnost, 1 ter nesrao vrccJni imenii Slovenci," —              J
Tako pisal je uze I. 1846 Slovenstvu prevred I zamerli Oroslav Cafov s Stajarskega v „Novice,B | spodbujajofc rojake svoje slovenske, naj sc vendar 1 JarnejuKopitarju postavi v Ljubliani spominek, I tsaj on da go je vreden, da 1 najvredniSi! — All izza j tega poziva vrSelo jc mnogo prebridkih let med na-rodom slovenskim, vrli Oroslav sam uze po&va — Kopitarju ni se postavilo vidno znamenfe hvalez-nosti slovenske, znamenje ponos~ slovanskegaf Doba ta pa je preotito zasekana v narod sloveaski, da bi ne vedeli — zakaj. Jarsej Kopitar se ni spoznuval, torej tudi ne pravedno Cestil in poCestil! Pac" so mu koj po smrti ljubitelji poklouili priprost nagrobnik na Dunaji — pac so ga uceuci, ucenjaki slavai, preslav-Ijali slavno in vredno po stolicab, katerim zacetnik bii je Kopitar sam — paS so se posebe cestiti slovenski moZje vglabljali v duhovite pa vckovite spise njegove ter zajemali si iz njih ucenostt in domovin-ske Ijubezni v dejanjski prid rojakom svojim. Tak kultus bii je svet, prevreden Kopitarja! Ali malo | raz&rjen, malo raz&rjen I Fo Kopitarji srao zasloveli j Slovenci (pi§e prof. Mara v Tovarisl 1880) — a tudi' I oziveli smo! Sam6, da nisrao vec'eli — kako? Sto-prav, ko so nam doll od izvora ucenosti slovan-ske prihajali mozje sloveuski, ter vredni ucite-Iji po nemSkih udilnicah razlagovali vredno slovan-skega Kopitarja, vnemali na podlagi tacih monumen-talnih idej patrioticnih ncence svoje, rojake svoje v narodno, prosvetno delavnost — tedaj jele so se za-sluge Kopitarjeve za denasuje stanje Siovencev preu-darjati, obcudovati in prehvaIe2no ceniti I Tedaj pro-I drl je kultus Kopitarjev v hvalezni narod I Kakor so j odsle opisavali cudovite sile dusevne Kopitarja velika-I na ucenosti pa modrosti, razai pisatelji slovenski, po I listih in knjigab, — kakor so pretehtavali sosebao I scdaj cvetoce in nevenljive zasluge Kopitarja — cara I slovinskega — za znanstvo slovansko in veljavo Slo-I vanov spToh, Siovencev se posebe mnogi slovstveniki I in politiki — kakor je Kopitarja, vzornika domoljub-I nega dela, castila in slavila mladina, sosebno visoko-I solska, v soglasji hvaleznega naroda s tern, da ma je I p. na Dunaji „Slovenijaa 1. 1877 priredila slavnost I ltd. ter da mu od nekedaj sem vsako Ieto o „vseh I svetih" prinasa na grob venec spoStovanja — tako I je slovenski narod obnovil skupno, pokazai jasno in I glasno svoje castenje, ki jo obdolzuje veleumu Kopi-I tarju, o njegovega rojstva stolefcniei. Uze med I letom prihajale so na dan slovstvene cestitke in spo-I menice (cf. U&teljskiTovariS, prof. Mama: .Ternej Ko-I pitarj dalje „Slov. matice* sklep i. dr.) — a domo-j jubi, na eelu jim dr. V. Zarnik, pripravtfali so naro-{ da slovenskemu veselo in slovesno svecanost v spo-I min stoletnice rojstva Kopitarjevega. In pripravili so I jo, da red! se sme: ta dan, 22. dan augusta meseca I 1880, za Slovenstvo in narod ni §el v izgubo 1 Cesar I bi ne zmogla cerka in begeda v letih, to zmogla je 1 ta priprosta slavnost ne z mecera ni z ogajem, a kot
meS in kot ogenj 1 Kot me6 in ogenj prerodila in prenovila je po§tena, dovzetna ali do sedaj svoje na-rodne Ijnbezni ne zavedajoea se srca slovenskih pro-stakov, kamor je segla tje v prijazne gorenjske vasi-ce pod Smarno goro. Ali koliko §e v rojstvenej varji-ci silnega Kopitarja, v Eepnjah, katerim se paene pozni, da bi bile rodile tacega sina — koliko narod-ne zavesti pa napredka — prasam — vsadilo se je tu samo v 6nih svetih trenotkih, ko govoril je govor-nik, ko razkrival je Cudefiemu se narodu plo§Co, rav-nokar vzidano v Kopitarjev dom? Gospoda moja: ve-nvvidi, vici! — Dal To je bilgospodov danr ta Kopitarjev dan!
Slavnost prelepo Kopitarjevo opisali so uiferaz-ni listi slovenski. Deloma je povrSno klicati morem i jaz ditateljem flSoCe" v spomia epomine lepe Kopitarjevega dnL!
MoI5im naj, kakd da sprejemal nas je narod glasno in prijazno, ko stopau smo sem od V i I m a-rijske postaje skozi narodno okraSeno vas Viima-rje fiez dolgi posavski most v vasico T a c e n ! Mol-Cim naj, kaka bila je vo2nja dolge vrste med sad-nim drevjem kako* lepd domace pozdravljali so ves pot prlprostaki godbo in „Sokol" od spredaj, dijake v sredi, veljake od zadajl Slovenci Slovence! Govo-riti pa bi bilo tudi zastouj o slabem vremetiu, o ne* prestanem dciEji, ki je paC kazilo, kar velja veliCastno, a ne, kar velja pravo veselo I— Tak6 dosli smo pred Inglifievo goatilno na Skaruclno, kjer ugledalo je ok6 mnogo odiicnih gostov od vseh rod. Td uaj bi se oddabnili ter okrepCali. Gg. pevci „eitamiee ljubljan-skea so zapeli slovenskih in hrvatskih pesni. Navdu* Senje je rastlo. — Veselje je bilo videti, kak6 pri-drnzevali so se „SokolovcjB konjici iz okolice ter Ka* menika vrli kmetje na konjih se slovenskimi zastava-mi drug za drugim. ^ivelil Ti stvorili so tudi vrsto vdz, ko odhajali smo z gostoljubnega kraja proa Eepnjam.
Repnje, rojstni kraj Kopitarjev, so majhna a prav prijazna vasica v lepej, samotnej naravi gorenj* skej tik Smarne gore. Iz prosfornega samostana ta-moj§DJega, lastnine neke gospe v Bepnjah, izgnali so bili pred Ieti jezuite; a na njihovo mesto pridejo bojda Solske sestre. Ne daleC poleg tega samostana stoji malo vzviScno nizka Ocepkova hiSa, kjer porodil se je pred sto Ieti duhoviti JarnejCek. — Pred hiSo nizdok zbralo se je bilo to nedeljo mnogo domacega ljudstva, ki prieakaloje ncnavadne goste ob lU/2urL, Med petjem, vselimi pozdravi iu odzdravi dospe-li smo pod holmec. Tu sprejel je goste v o d i S k i iupan g. Grmovnik — na strani si novih jahaCev — z lepim ogovorom, in potem smo jo krenili pod sla-volokt in mimo majev pred Kopitarjevo rojstno hiso, kamor se je bila vzidala kameuena ploSCa, katero za-krival je Se beloviSnjevo-rudeC ztistor. Poslopje bilo je vse v slovensk.h zastavah. Nad plo§eo slonela je po-doba(?) Kopitarjeva, na desno in levopaso se vrsti-I li izreki slavnih ucenjakov ter pesnikov o vrednosti ! Kopitarjevej in talentu slovenskem. Okusno in pri-[ merno je bilo vse! A za to hvah pa zasluga gre gosp. Globocniku, prof, na ljubljanskej realki! — Treba pa je bilo posloviti se za uekaj easa od prelepega prizora.
Dobro eetrt ure stopaii smo v hrib do crkvice sv. Tilna, kjer daroval je sv. maso prof. Toma Zu-pan. SvetiSCe bilo je prenapolneno, a velika ve5ina ljudstva morala je ostati zvunaj. Misli in cute vredne povzdigovalo je lepo in ubrano petje LitalniLarjev in pSokolcev* pod vodstvoui gosp. V. Valeute! Prerano i je minilo sv. opravilo, prerano petje! — I                             ___.      (^Je P'ih.).
Dopisi.
Slavno uredniStvo!
Prosim, da bi priobcili slede^e vrstiee. V dopi-sn*. S Krasa 29. avgusta, t st. 35 „Edino-sti" podpisan Bdvanajst podpisov odlianib KraSevcev* je brati, da ni resniano to, kar semjaz: izjavil pri volilnem shodu 24. avgusta o kandidatari gosp. dr. Abrama, in kakor je bilo v zadnji „S o t i* priobCeno.
Na obrekovanje nepoznanih „dvanajst podpisov odiiCnih KraSevcev* moram §e enkrat vse to po-trditi, kar sem povedal o kandidaturi gosp. dr. Abra-ma, ker to je gola in fiista resnica. Imel sem o tem z gosp. dr. Abram-om dva pogovora, prvega v vecer dne 29. julija preteklega na njegovem domu, drugega v petek vefier, dne 20 avgusta preteklega na spreho-du, kedar sem ga §e osebno vabil, naj bise tudi on udelezii volilnega shoda dne 24=. avgusta, Pri tej priliki mi je zopet to potrdil, kar mi je bii prvikrat odgovoril gled§ svoje kandidature, kakor semjaz izjavil, in to z besedami „gled6 kan didature o-stancm pri tem, karsem Vam 2e nazna-nil*. Gospod dr. Abram ni tajil, in taj:ti ne more resnice, kakor se n jo objavil o njegovim kan-didovanju; drugi pa nimajo niti poklica niti poobla-stila kaj takega storiti, in ako bi utegnil gosp. dr. Abrnm mojo izjavo tajiti, priobdil bom eel pogovor z njim, in pripustua potem bladne krvi volilcem, da o«
ni sodijo,   ali je bolj  poSteno  in  hvalevredno moje ocrtno postopanje v tern velevaznem polozaju, ali pa tiliotapno kandidovanje gosp. dr. Abrama. V Gorici, dne 2. septembra.
Dr. JOSIP TONKLI.
Dodatek urednigtva. Mi pa opomnimo danes samo toliko* da smo sestavili porofiilo o volilneiu shodu od 24. av-gusfa na podlagi zapisnika, in da je torej to poroSUo vso re-sniCno.
Ker smo se bili udele5ili sami tega shoda, moramo na-ravnost izreSi, da nismo vidili in sliaali nobanega Jiava!,Ij*jn-ca, da bi bil nasprotoval izjavi gosp. dr. Tonkli-a o kandida-turi gosp, dr. Abrama, ker v nasprotnom zmislu so ni bil ni-kdor oglasil.
0 dopiau v „Edinosti," ki je poln prekoslovij, utegne-mo, ge bo treba, fiastitim braleom podati veS pojasnil. Dopis zali ves shod 24. avg., ker oSita deleznikom, da so obeCali glasovati za dr. Tonkli-a iz prijaznosti, no pa iz pro-prifianja. Shoda so so udelezili zreli izobrazenci, kateri utognejo sami povedati „12 odlifinim KraSevcom" v „E-dinosti," kar zasluzijo. Danes pritakriemo samo se to, da so nam Cudno zdi, da sc dr. Tonkli ni na la2 postavil od najkom-petentniSo Btrani, ako bi bil on opeharil narodnjake, ki se po nasem ne morodajnem menenji vsled svojega preprifianja po-tegnjejo za dr. Tonkli-a. Ako sebo pokazala taka ediaost pri piihodnji volitvi, kakorina se bere mod vrstami ime-novunega dopisa v BEdinosti," dojdomo do prav earkastiC-no naglaSeno ediaosti!
Iz flOHike Okolice, 31. avg. (Izv. dop.) (Tudi vnebovpijodi grehi.) Ako bi ranjci vedeli, kako se godi se Stipendiji, koje so zapustiii v podporo siromaSnim dijakom, gotovo ne bi bili tega nikoli storili, ker me-sto da bi jih dobili ubogi, dobe jib navadno le pravi bogatini. Ked6 da je tega naj bolj kriv, je ze lani povedal nek dopisnik „Slovenskega Naroda" iz po-stonjskega okraja rekoC, da iupani in zupniki, koji se ne sramujejo narejati bogatinom uboznih listov, kakor da bi bili ti v restrict liajpotrebniSi revc^i na svetu. Da tedaj bogatiui na podlagi tegoljufije dob6 Stipen-dije, tega ni dvomiti.
Kakor pa se Stipendiji, tako se godi tudi z nckirai zavodi, kojim se pravi: mala semeaiSca. Tudi tu sc znajo kaki prav debeli bogatini prilizovati in spraviti svoje sinove v ta zavod, Le je rnogoCe seveda Se cel6 brezplacno, To se sedaj, ko je „pravica Sla v nebesa", prav pogosto zgodi v goriSkem, kakor tudi ljubljanskcm malem semeniScu. Opomniti je, da pri nas mora veled. duhovS&na podpirati omenjeui zavod z vsakoletnimi doneski, da se la2e vzdtiuje. SnicSnol kak ubog. dulioven naj daje miloS&no v podporo tega zavoda, noter pa naj se sprejemajo tudi bogatini in se jim podeljujejo „werdenberSkia Stipendiji, vstauov-Ijeni menda prej za revne dijake kot pa premozne! Morda je sedaj moderno, da se podpirajo bogatini, da bogatini vzivajo to, kar je v prvi vrsti za uboge biio namenjeno ? Skoro je neverjetno, ker iraajo duhovni to stvar v rokah, pa vendar je tako" in ne drugaee.
Op. uredu.: Krivice pri podeljevanji Stipendij so se vsaj nekdaj v malem goriSkem semeniSci tudi na znotraj mnoSile po isti poti, ker ubogi dijak, Sti-peudist, smel je Solo obiskovati v najuboruiSi oble-kij bogatin pa jepogostoma dobival na maloseme-niSke stroSke uajspodobniSo noSo. Sicer pa bi bilo vredno mnogo spregovoriti na to stran, kar bi vedeli najbolje osvetiti duhovni, ki so gimnazijska leta pre-zlveli v malih semenis&h. Sedanjih razmer mi ne poznamo.
IZ Solkana, l. sept. (Izv. dop.) (Cesarjeva pc-desetletnica. Sagra.) sSoca8 je v zadnji Stev. le po-vrSno objavila, kako se je 50letni dan naSega vla-darja po naSi dezeli praznoval, in je le nektere ob-Cine omenila, ki so bolj slovesno ta dan praznovale. Poslednjim pa je treba priSteti tudi naS Soikan. Na predveCer se je zanetil na humu nad Solkanom velik kres. Molnarji so pokali, zvonovi nabivali in nakrat je [bil ves Soikan razvetljen. Pred zupanovo hiSo spuScali so se umetni ognji, v tern ko je §olska mla-dina pela cesarsko himno in „Hej Slovani". Drugi dan 18. avg. je bila slovesna ma§a s zahvalno pes-mijo, katere se je udeleSilo na§e stareSinstvo, veliko gosposke in drugega Ijudstva. Tako 80 Solkanci ob bregu bistre „SoLe" e^itno pokazali, komit da so zve-sto vdani, in da M6 ostati zvesti avstrijski Slovenci.
Preteklo nede^jo je bil pri nas velik pies, kate-terega so v Gorici po zidih naznanjali tudi slovenski plakati. Bedka prikczen; zato pa ga hocem omeniti, dasi bi bil jaz zadnji, ki bi plese zagovarjal. Pa se v6: drugod pleSejo; na§i fantje pa tudi nocejo za-ostati. Reel pa moram, da je bil pies popolnem na-rodno okinean. Vihrale so slovenske ir dezelne za-stave. V kiu6 bilo je tudi ve6 slovenskih lepo raz-stavljenih napisov. Bil je zunanji li§p za tukajsnjega Slovenca nekaj nenavadnega. Ali je bila lastna volja na§ih fantov, da so napravili pies tako narodno, to mi ni prav znano. Govori se, da je na§ v obee spoSto-vani 2upan mnogo delai v to, da so priredili pies tako narodno, in skoraj je verjeti; kajti, dasi nas" zu-pan ni tistih goreCih narodnjakov, vendar, ko gre za i narodno stvar, rajSi podpira, kot aasprotuje, Naiemu |
2upanu gre tudi vsa cast, da so 50 letnico tako slovesno obhojali, in tako tudi ob vsaki priliki, ko se kakSen praznik cesarjev praznuje. Tudi svoj posel tocno in uatan5no spolnuje. Zato pa ima nal zupan pri obemstvu tudi veliko zaupanja, in 2elimo si, da bi nam §e mnogo let 2upanoval. Bog ga 2ivi!
___________Bodoljub.
Iz Kostanjevice, 28. avg. (Izv. dop.) Gospod dopisnik iz te vasi je v 35. broji velecenjene „SoceK v svojem humoristidnem zlogu raed drugim bBal tudi tukajgnjo Solo. Zgodi se pa Lestokrat najboljgemu porofievalcu, da poroia, o cemur je 1 e s 1 i § a 1 od nekompetentne strani, men6, da je vse tako. Zato mu ni prav za prav zameriti. Taka je tudi v tern slu-Laji; ker razkrivajoLemu napake, katere so v istini, mora biti vsak resnicoljub Se hvale^en. Da je g. dopisnik gorea Sololjub, mora se povdarjati s posebno zahvalo. Ali g. dopisnik gotovo ni vedel, da je pod-pisani vse leto bolehen tako, da bi si bil smel izpro-siti na doticjiein mestu zaLasnega poditka. Ker muje pa domaCa Sola in nje napredek na sici, prosil in dobil je dovoljenje, tiauk okrajSati, dokler bi trajal ta nevSecni primerljaj. To je pa le izvanredno polozje za nialo 6asa, Ko oboli kdo drug, ki je tudi le L)o-vek, letajo buletiui na vse Stiri vetrove, in vse; kar ima srcL, I njim soc'ustvuje po pravici — in da bi u5itelj, ki je Clovek, vsled svojega telavnega poklica, dosta trpincen, ne imel pravice v svoji bolehnosti do — potrpljenja?
Vendar je pa g. dopisnik kostanjsko Solo nekam previsoko povzdignil rekofi, da se v nji ucl samo zgo-dovina, zemljepisje, analitika, geometrija in flzika. Sembrano, to bi bila u2e mala univerza ( Kje so pa v skromni ljudski Soli taki posluSalei? S kratka tudi v Kostanjevici se uci po postavnih uLnih uaCrtih. G. dopisniku je gotovo znano, da o takih stvareh poro-cati gre samo c. k. okr, nadzorniku, ki podpisanega, kakor druge gg. u&tclje, po gostem v Soli obiSce, Drugemu, in naj je Se tako utien, ni vere v teh raz-merab. V tern je kompetenten samo veledastiti g. c. kr. nadzornik, na legar dotiCno zvedenost in nepri-stranost se podpisani sklicuje kakor tudi nanj in na kostanjske prcbivalcu glede na to, da uconui brat!, pisati in ratiiiuiti znajo, kakor drugje, kjer je Sola dobra.
Da po letu obiskovanje Sole ni nikjer tako Nivalin o, kakor po zimi — to je na debeli — to ve vsak. 0 ostalem, o tern namioC, kar piSe g. dopisnik o „in-Spehtarstvu" itd. 6ital je podpisani te humoristifine opazke, kakor menda vsak 6. bralec, z obcittom po-sebue veselosti, nikakor ne zamerivSi pisatelju, samo •Mciu da obrne svojo humoristiciio 2ilo na manj — rc^ne stvari. To je v tern prva in zaduja beseda. Bog t UCitelj v Kostanjevici.
Iz Seiane, dne 30. avg. (Izv. dop.) V soboto dne 28. t. m. se je tukaj Solsko leto zaklju&Io. — Predpoludne je bilo v vseh treh razredih javno iz- I praSevanje. NavzoC je bil kraini Solski svet in tudi | druga gospoda. Popoludne ob 6. uri — je bila v sa-louu g. viteza pi. Scaramanga „§olska veselica." 0-troci so deklamovali in peli razliCne slovenske pesmi, KoneCno je-sledila igra: „Stari vojak in njegova re-jenka." (Iz Vrteca). Igrali so: Bizjak Alojzija, ucen-ka I. razreda (Katinka); Florijan Ida, uCenka II. ra-zreda. (Aucika); Kcpi6 Autonija, ucenka III. razreda (Tinica); Tavcar Matija, udenec III. razreda (Rado-van6ek); Bekar Leop., ucenec III. razreda (Stepanek) in g. ucitelj Anton Leban (MiSko-stari vojak). Vse se je vrSilo izborno, posebno „igra" se je obLinstvu prav dopada. — Po Bveselici" je „krajni Solski Bvet" na-pravil u&teljstvu ?banket". Udele^ilo se je nbanke-ta" 18 najodlidniSih gospodov.
Ko je bilo vse 82idane voljefc — za8ele so se vrstiti napitnice za napitnico. Prvi ustane g. 2upan Mahorfii5 ter napije „otefai nove Sole8, Nj. Velicanst-vu. G. c, kr. okrajni glavar selanskemu u6iteljstvu, povdarjaje njih trudoljubivost. G. Ant Leban se v imenu uciteljstva zahval; g. glavarju za napitnico. Na* pil je potem g. dr. Ostertag, g. glavarju, kateri ima kot predsednik c. kr. okraj. Sols, sveta velike zaslu-ge za razvoj Solstva. Gosp. Ant. Leban napije g. De-lenu, predsedniku krajnega Solskega sveta kot neu-trudnemu,' marljivemu delavcu za razevit sezan-skega Solstva. G. Delena ves ginjen se zahvaljuje za napitnico in napiva uciteljstva. Ta Solska veselica nam gotovo ne pojde hitro iz spomina. Pri tej vese-lici se je razdalo tudi 250 „Solskik poroCil," katera je zalozil naS krajni Solski svet in dal tiskati v „Na-rodnej tiskarni" v Ljubljani.
Sinoci je k nam doSel g. Dobrila, Skof trzaSki. Sprejet je bil jako slovesno. Se2an^i so mu napravili krasen slavolokz napisom: „Dobro doSli." Na vseh hiSah so visele narodne zastave. Solska mladina je stala pri slavcloku z narodno zastavo v „Spalirua. Zvonovi so pritrkovali, topici so pokali, in naSe ob-Cinsko svetovalstvo s6 2upanom na Celu se je poklo-nilo v „Stimano Se2anoa doSlemu Skofu.
Starfiek bil je ves iznenadjen, gledal je narodne zastave, a jaz sem mu na obrazu videl, da jo: Slo-van. —                             •                    MHko,
Od beneSke meje 31. avgusta. (tzv. dop.)
Cvolitve). „Delaj in upaj.tt Dne 23. t. m, bila je vo-litev I. razreda v dolenskej zupaniji, kakor je u2e „SoCa" v zadnji Stevilki porocala.    •   .
Ako preudarimo, koliko so se lahi in lahoni, tedaj naSi nasprotniki, trudili, da bi v obCini So dalje ohranili svojo vrhovno oblast, moramo se reB Cuditi; da so Slovenci vkljub temu v vseh razredih zmagali. Dasiravno je tukaj okoli 30/0 Jahov, — tedaj so ve5i-delj slovenski prebivalai in volilci, -^vendar so lahi „ vladali, in naSi mo2aki so tako plesali, kakor jim je B. ali nasprotna stranka veievala. Le-ta stranka je velik izvon nosila ter je bila Se celo merodajna, kajti vsaka stvar, ki se je le sproMa ali projektovala, se je tudi zvrSila, ce tudi na rafiun Slovencev, kateri so vedno ie kimali, a vgovarjati laSkim trebuSkom niso bili si v svesti.
Opompiti moram, da Slovenci te ^upanije so kaj mvtvi za ^ivljenje ozirotna za politiko in osobito na-rodnost jim je bila deveta briga ali Spanjska vas. Njim je bili vse eno, naj Peter ali Pavel zupanuje, zadovoljni so bile, da jim ni polenta s cvenkom pre-manjkovala, in z ob6. oskrbniStvom se niso prav nifi peCali, — z eno besedo, obdajala jih je nekaka na-rodna letargija all rartvica; in daje bila zmaga nafia itnamo se le uekaterim gospodora zahvaliti, ki so, ne glede" na ogromne stroSke in zamudo zlatega Casn, mnogo, mnoga truda v to svrho z>tvovali, s trdnim prepricanjem, da le za narodno svetigce delujejo. Sto-kratna jim hvala I —
Mnogo truda je stalo, predno se je narodnja* kom pobieCilo, nafie soobCane izdramiti in jih k &• vahniSemu delovanju na politicnem polju spodbuditi. To se je slednjie dognalo, in sad tega je, da je po vseh volilnih razredih naSa alternativna zmaga.
Sploh, kakor je use L. g. fiitateljem znano, je gosp. B. glava tej strauki; od ujega so izvirali, se* veda vsi artozl, kako naj bi se naia stranka piema-gala, in on ni gledal ne na denarno stro&ke, kakor tudi ne oa druge mnogobrojne i5rtve, le da bl svoj namen dosegcl.
Zadnja volitev I. razreda je bila peremtoriLna in tudi odlocllna. DaBi so nam delali nasprotniki mnogo zaprek z nameitom vsaj v tern razredu Hte svoje" privesti do zmage; dasi so na ?se strani agitovali tako strastno, kakor da bi se bilo treba bojevati za zlvljenje; dasi so neumoruo svoje agente in krifia6e na vse Stiri vetrove agitovat razpoSiljali; dasi so se uze 21. t. m. v gos. M. poslopju na raCun dozdevne zmage veselili s tern, da so preuapete butice zalivali z vinskim alkoholom; vendar vse to jim ni niC poma-galo, kajti mi smo z inirnostjo, hladnokrvnostjo'in odloCnostjo, seveda v pravi slogi mnogo ve5 izdali ali storili nego oni s sovraStvom, fanatizmom in jezo. Je-za? — hm! Nemec trdi nder zorn ist ein eingestaend-nis  der schwaeche". Ka-li?
Dolenjski soobcani! s tern, da ste bili pri vo-lit.vah slo2ni in mirni, kakor je u2e sploh znacaj pravega Slovenca, ste napravili velik korak, s kojim dokazujete, da ste se izdramili iz trdnega spanja, ki je bilo le v VaSo materijalno in duSevno Skodo; s tern spriftijete, da noCete se veL valjati pod tujCevo peto enako crvu, temveC, da ste sposobni stopiti javno med svet, in prepriLan sem tudi, da ne bodete nikdar vefi dopuSdali, da bi tujci gospodarili nad Va-mi, in da bi oskrbovali tujci Vaso imovino. Le hrabro in pogumno naprejl
Ker bo v kratkem volitev 2upana, priporofial bi Vam pozor, — kajti mi potrcbujemo takega mo^a, ki bo zmozen obc. stvari zopet urediti, ker zdi se mi skoraj, da se ie v teku mnogih let ta Strena prav oudno, brez p ilnosti, motala, in te2ko bode ji ko-nee najti.
,   .                          Protoslav.
Od Fare pri Idrij, 2. sept. (Izv. dop.) Vendar jedenkrat 1 NaS slav. dezelni zbor obravnaval je 5. jul. t. 1. o novej cesti Lelin — Pri Fari, ki je nam in naSim sosedom Cerkljanom jako potrebna. Prehodil sem to «rto in uvidel, da je cerk^janski del ceste u2e skoraj dodelan. Na kranjskej strani pa se ima stavba letos priCeti in koncati do 31. dec. 1881. Zato se je 30. avg. t. 1. delo po javnej draz1>i odeiaio, Dolga je naSa crta 4300 m. in cenjena na 27560 gl. K tej draibi je priSlo iz bliznjih in bolj daynjih krajev mnogo ljudi; ciidnol nekateri so bili celo v dolzih sukinjah, kakor po zimi, ker imamo neprimer-uo hladno vreme u2e eel mesec; cesta je Sla zelo pod ceno. Kakor Cerkljani, dobi tudi naS okraj pod-pore 4000 gold, iz dezelnega zaklada, 8000 gold, menda pa iz drzavne blagajnice, ker je ta Crta tudi Btrategicno imenitna in potrebna Idryi, rudniku za 2ivo srebro. Sedaj, ko je nova cesta tako po ceni oddana, bi bilo prav lahko, da se Se stara cesta od Fare do „pristaveB opusti, ker je po zimi in ob po-vodnjih nevarna; ker po zimi mofini plazovi ce*sto 207 na dolgost zasipljejo. Na solnfinej strani pa ni nikakorSnih plazov. Nesrefie do sedaj niso bile pogo-8toma, ker se po zimi malo ali prav ni0 ni voziio; rudarji pa so dovojj oprezni. No, kadar se promet o«vi, mno2ile se bodo tudi nesreCe, «e ostane pri Btarera.  Odkidovaoje plazovvpa tudi maogo staue, ^
plazov ne more nihce ubraniti. Tudi ima ta teste mnogo klancev; novo cesto od Fare do Bpristavea pa bi pntf lahko brez Mancev naredili. Nadejamo se, da se bode potegnil za to kratko irto tudi al. c e r k 1 j an-ski cestui odbor, in v prvej vrsti si. c. k. idry. ru-darska gbsposka zaradi priferskih rudarjev, ki mortijo ttidi po zimi hoditi na delo v Jdrijo in mnogo trpfr zavoljo silnih plazov. Toliko lahko prosimi.: da bodemo hneli vsaj jcdno dobro cesto!
Uze 3 leta gospodari pri nas zupan, ki ne zna ne brati in ne pisati, povsem nesposobenza 2upapst-vo. OWinski voz nam pod pot Icti. in zvrnil bi se pod cesto, ko bi dosedanji zupan Se tri leta gospo-danl. Toda: „casa kolo se viti," in iupani se sucej® v njem. Dne 22. avg. imeli smo volitev za obcmski odbor. In sijajno je propalo dosedanje zupanstvo, ker zupan Se v odbor ni voljen, da-si je romal od hi§e do MSe, Bod Mice do Matka, od Marka do Mice," in dajat je za vino, da bi njega volili. Kedo bi si mislij kaj ttcega od kmeta? In obc\ pisar je delal pri vo-Htvi simovoljno, (menda kak drag slov. list v tern kaj prinese), delal je tako, ker tudi njenra gre za kruh. In sarao radi sebe uradoval je veSinoma n em-Ski. Pri nas nismo nemskutarji, in novi zupan naj skrbi, da se ta nerodnost odpravi. Ni cuda, da smo, kar se tice narodne zavednosti, precej zaostali. In cudo! Hisni posrstniki iz spodnje Idrije (na§a oMi-na Steje 5 podoMin) bi se se volitve udelelili ne bill, ker caa volitve ni bil natancno dolo&n, ko bi nek rodoljubeo dijak ne bil Se o pravem c*su volikev o-pozoril, da so priSU k volitvi, in jednoglasuo so volili svoje maze in zmagali1 In iupan in njegova stran-ka se huduje na onega dijaka, ce§: ko bi njega ne bilo, bi mi se dalje gospodarili! Nadejamo se, da so napravi pod novim zupanom nemudima silno po-trebnaSoIa!
K sfclepa moram Se pristaviti, da se popolnem slagara a si. sredniStvom v zadevi vvodnega clanka .dyakom na pocltnialh,,, ki ste ga prioWili 6. avg. 1 1, ftsleti bi bilo, da bi ta prijazni opomin ne bil bob v stenot —
Vreme imarao jako neugodno. Cell mesec avgust smo imeli deievno vreme; ni ga bilo skoraj dneva brez dezja. Soraza je zelo zaostala, isto tako tudi tjda! Zjutraj je precej hladno.
PolitiCni pregled.
AVSTRIJA. Cesar se modi zdaj na Gali§-kein. Y Olomucu je bil sprejeni velieasten. Ne-kema zupniku, predstojoiku kmetijske zalozne, je^esar v ceskem jeziku rekel, da ma je vedno na srca sreca kmetova. Nekemu okrajnerau glavarju je dejal cesar, da ga jako veseli, ker zna o^rajni glavar dobro Se§ko.
Jeseni ze zacne izhajati na Danaji velik casnik, ki bo glasilo drLavnozborske se-danje vecine. Odprl bo lahko ta casnik svoje predale razlicnim slovan skim mocem in razno-vrstnim razpravam tudi v svojilt postranskih prostorih.
tlsfovoyerci, ki so v svojem. liberalizmu ob drngik prilikah konservativno plemstvo za-nicevali kot nazadnjasko, so toliko oslabeli, da z veseljem sprejmejo pomo6 plemenitasev, ki si neki zele ustanoviti nemSko-avstrijsko druzbo.
Ondan so lahoni napadli vojake v Spljetu; sli§i se, da clani italijanskega strelskega dru-Ltva v Spljetu so 17. m.m. podkapili tamosnje fakine ter jih nascuvali zoper vojake.
„N. fr. Pr." pa naj si zapomni, da so si-novi njenegarodn, trzaski zidovski knpci na-takarje podkupovali v Trstn, da so protiavslrij-ske iiste devali pod prtice Iojalnib Avstrijcev na cesarjevo 50 letnico.
Srbija se ni mogla zediniti o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Zato so se srbski ppgaje-valci vrnili z Ddnaja domu.
Nemcija. Bismark je po svoji diktatoraki navadi dosedanjega ministra zaknpcijo odstavil, in je ta posel.v zacudenje tudi Nemcev sam prevzel. OCitajo mu, da se nic ne briga za nem-ske teoretike narodnega,gospodarstva. V resnici zlasti zadnji dve leti eksperimentnje svojevoljno tudi v narodnogospodarstvenih prasanjih. Pra-vfjo, da je Se le zadnja leta zacel preiniSljevati to .strpko; resnica pa je, kolikor mi vemo, da se je dajal podufievati ze pred kakimi 15. leti od :najbistrejsih strokovnjakov, in mi bi ne tr-dili kar naravnost, da pri svojem postopanji ne zdruzuje ta premeteni velikan teorije z raz-
merami sedanje materijalno potlacene Nem-cye.
Na Francoskem vsled novih zakonov izganjajo jezuvite, kateri so ie odpotovali tudi z velikih treh pariakih uiSnih zavodov. Drugim bratovscinam bo dovoljeno po solali uditi samo tedaj, ako se pismeno zavezejo, da ne bodo a-gitovait r'«ner sedanjo vlado. V Franciji veje na to stran enak dub, kakor v Belgiji, proti kateri se je ondan t|)apez Iiudo pritozwal pred celim svetom. Ako pomislinio, da je ves drag duh vladal pred nekimi leti v teh vlastib, je sklepati, da take nagle premene nimajo Siriili tal v narodni sknpnosti. Pravi kultnrni opazo-valec vidi v teh prekucijah naravnemu raz-voju prej zadrzek kot napredek.
Doma6e stvari.
1. sept predpolmdne sta dr. Evg. K. Valussi kot proSt in dr. AIojz Zorn kot pravi kanonik oba v oajlepSi mo^ki starosti, prvi laSkega, drugi s!o-venskega rodn, slovesno zasedla svoja mesta v veliki cerkvi goriski.
PrimorsKemu veterabskemu druStvu za Gorico m Qradiiko je cesar, kakor nam poroca predsednik tega drti^tva, dovoltl nositi vrhu zastavi-nega dfoga cesarjevo imeT cesarskega orla na eni strani, dezelui gib pa na drugi strani druitvene za-stave.
Volitve volilcih za novega driavnega poslan-ca vrSile se bodo 9. sept. Mozaki, ki so si svoje pre-prieaDJe 2e utrdiii, uaj se ojuna^ijo in naj spodbujajo uarod, da piidejo zreli in izvudeni voliki na odliSOe na '27. sept.
t. g. Andrej Bespet, prof, bogoslovja v cen-tralnem semeniscu v Gorici in nekdanji veCletni vo» dja malega semeniSfia ali Andrejevi&ca, podal se je v samostan k occtom FranLi§kano:».
Kakor smo bili naznanili, v poncdeljek so blagoslovili novo pokopalisCe goriSkega mesta. Dasi je bilo vreme jaeugodno, zbrala se je bila vendar ve-lika mno2ica gospode in ijudstva. Prvi, katerega so tukaj pokopali, je 5 mescev in 11 dni star otrok.
Kar je bilo v zadnji St. porogeno iz Se i a o cesarjevi 50 letnici, vrSilo se je v Crnidah. Naj se pomota, ki se je po nakljucji vrinila, s tem popravi.
Imenovanje. Stare&nstvo Vertojbsko je v svoji seji 18. avgusta enoglasno imenovalo velecenje-nega gospoda Jakob Arcon-a c. k. namestnistvenega svetovalca v Zadru za Castnega obfiana gornje in dolj-nje Vertojbe.
Due 8. septembra ali na malega S'marna dan t. I. bode v Vipav; slavno praznovanje petdesetietni-ce Njih velicanstva cesarja Franc Josipa I. Program slavnosti bode sledecl:
I.  Velika slovesna sv. ma§a v Logu pri Vipavi ob 10. uri dopoludne, pri kateri poje zbor 40ih izvrstnih skedenjskih pevcev, slavno znano Kic-cijevo latinsko raaao.
II.  Velika kmetijska tombola v Vipavi osnovana od vipavske poddru^nice c. kr. kmetijske druzbe kranjske ob l/4 na 4 uri popoludne se slede-Cimi dobitkami:
1. prva amba, garnitara kletarskega orodja, vrednost 6 fl. — 2. l>ruga amba, garnitura vrt-narskega orodja, vrednost 6 fl. —^3. trna^ mlinza mascenje grozdja, vrednost 16 fl. — 4. kvaterna hollandnski fiitrirni apparat, za Li§cenje vina vred. 24 fl. — 5. cinkvina, zeiezni stroi, za rezanje re-zanice regati, vrednost 40 fl.— 6. Tombola, mhd bik, fiistega muricodolskega plemena, vrednost 100 fl.
Tombola bode pri vsakem vienienu, pri lepem na prosteci, pri grdem pod streho.
Vsaka kartelica stane 20 kr. a. v.
III.  Slavnostna beseda vipavske cltal-nice, v dvorani na Tabru, zvefier ob 8I/2 uri, se slavnostnim govorom, igrama: „Ena se mora omo2i-ti" in nkrojafi Fips,tt petjem bkedenjskega pevskega zbora, in plesom.
Za odbor vipavske citalnice*
Dek. J. GRABMJAN, predatojnik Za odbor. vipavske kmetijske poddruznice *
R. DOLENC predstojnik. V Vipavi, dne 1. septembra 1880.
Triester-Zeitung je resnidno postala po Kranj-skem okrozniee, po katerih naznanja, da hoee zdaj ona streii kranjskim ustavakom.
Z druge stiani pa dona§ajo poro&la, dahodipo Kranjskem nek agent .narocnikov nabirat za BWiener Allgemeine Zeitong". Ta agent nosi priporofiila okoli^ v katerih uradnikom zagotavlja, da bo imenovani list
Kvanjskega deielnegapredsednika napadal v prvi vrsti. Bazvidno, kako  resnico dobiva berofii svet iz takih
Dunajska borza.
Eitotni <lr2. dolg v bankovcih  . Knotnt drz. (lolg v srcbru    .   .
Ziata reuta     .......
I860 (Iris, posojilo    .   .   .   •   , Akcije narodne banke     .   .   ,
Kreditne akcije......
London .    .   .......
Siebro    .........
Napol..........
C* kr. cekini   ...,.,. Driavnc ronrko    ......
2 stittiwbtn		
73fil	00	kr.
73   „	85	
83  „	.95	
131   „	40	
883   „	_	
2m „	80	
117  „	90	„
9  »	315	"
5   ii	58	
57  „	85	n
Razglas.
Podpisani cestni odbor naznanja, da bode po sklepu slavnega de^elnega zbora, 30. t. m., nova cesta od spodnje Idrije do VrScevega, dolga 4300 metrov, cenjena 27560 gld., oddana za iz-delanje po javni dra^bi za skupna dela.
Dra^ba se bo zacela ob 9. uri dopoludne na Marafu. Oddala se bo v prvo vsakih 100 metrov posamezno, ino ako bi potem en sara skupno po manj§i ceni prevzel, se pa istemn prepusti. Vsak drazitelj bo potem, ko delo pre* vzaroe, od tistega zneska zalozil 10% jem§cine (vadium). Sprejmejo se tudi pisrnene ponudbe s prikladami imenovane jem§6ine, ktere naj se 0 pravem (3asu do podpisanega po§ljejo, kjer se tudi izvejo natancii pogoji.
Cestni odbor Idrijskega okraja v Crnem vrhu
18. avgusta 1880. Aiitoti Plesnai', iiacclnik.
Janes Spoil
Via Seminario §t. 143 prodaja
vino erno st florijansko
iz Vinogradov C. pi. Fabris-a
steklenico po 70 kr.
6 stekleaic po 4 gl,
12 steklenic po 7 gl. 20 kr.
Mlatilnice
na §tifte in na stebre, z napravo za slamo stresati, z reSetom in snafilnim aparatom, na lesenih nogah, sicer pa iz 2eleza, z najnovejslmi popravami, se dobodo dober knp. Tudi imamo trie"re (trieure za gospodarje in mlinarje, in rezanice za z noge pritiskati. To po§iljamo do Dunaja franco. Narisane podobe zastonj. IaCejo se dobri agenti.
Ph. Mayfarth et Co.,
tovarna za stroje v Franhobrodu (Frankfurt a.M.)in na Dunaji, v mestnem magazinu, (Stadtlagerhaus.)
Podpisano zupanstvo naznanja, da bode v RenSah letni trg za zivino in drugo razno blago, dne 6. septembra.
Zupanstvo v Ren6ah. dne 24. avgusta 1880.
2upan:
Franc gf. Strassoldo.
ku^vatelj fa o«igovo)?ni urednik; JOZEF'Zfa~m*i-nimtib^jffiwti v GQriejT