334
Kmetijstvo.
0 žvepljanji trt.
Pred 3—4 leti začeli so po Dolenjskem mnogi vinogradniki svoje trte žveplati. Ta, popred neznana upe-Ijava in novost uprizorila je zlasti med starejšimi ljudmi mnogo nasprotovanja, a tudi mnog mlajši vinogradnik si ne ve pomena in veljave te prekoristne upeljave tolmačiti in zato, da se to pojasni, naj služijo sledeče vrstice.
Med mnogimi na trti se nahajajočimi rastlinskimi zajedalkami kakor: strupena rosa (Peronospora viticola) navadno percnospora imenovana, trtni pikec (Glocospo-rium ampelophogum) trtni koreninoses (Dematophora nestrix) črna rja (Black-Rot), črni smod ali palež (Gla-dosporium Roesleri) nahaja se tudi »trtna jajčasta plesen"
(Oidium Tuckeri) dostikrat samo „oidium" imenovana. Dočim se je ta bolezen na trti v Italiji, na Južnem Tirolskem, Primorskem in Štajerskem že pred mnogimi leti (prvič opazovala se je I. 1845) prikazala in v teh deželah tudi velikansko škodo učinila, opazuje se nje večja škodljivost na Dolenjskem še le nekoliko let sem in odtod izvira, da so se jej vinogradniki še le sedaj v bran postavili.
Kakor že ime „trtna jajčasta plesen" pove, ta bolezen ni druzega, kakor »plesena-»glivicaa ki se na trti pokaže in nam trto in vinski pridelek uničuje. Vsakemu je znano, da plesni na kruhu, obuvalu, obleki itd. te stvari pokvarijo in da niso druzega, nego mičkene rastlinice, ki se žive od soka teh rastlin, katere izsesavajo. Tako je tudi s „trtno jajčasto plesen". Ona se pokaže na zelenih trtnih mladikah, kot tanke pajčevinaste niti, kot podgobje ali micelij, od tu razširja se na liste in na jagode, katere kot neko bolj ali manj gosto, sivkasto-belo prevleko napade. Ako take trte duhaš, vonjajo po plesni in ravno tak duh razširja se po vsem od te plesni napadenem vinogradu in ti udarja v nos.
Če to prevleko pod povešalnim steklom pregledamo, najdemo, da obstoji iz samih nitij, katera vsaka je rastlinica sama zase, ker ima koreninaste sesalke (hausto-rije) s katerimi se uglablja z zunanjo kožico na omenjenih delih trte in jej sok izsesava. Na konci nitij iz-rastejo kratki trosonosi, jajčeste oblike, ki se preščipa-vajo ali cepijo v jajčasto trosje, katero se po vinogradu razširja in novo plesen nastavlja.
Vsakemu je umevno, da ne more ne mladim, zelenim mladikam, ne listju in ne jagodam v njih našči hasniti, ako jim ta glivica sok izsesava, ter da morajo napadeni deli le hirati in veneti. In tako je tudi tukaj in posebno škodljivo se to pri jagodah ali pri grozdju opazuje. Ako se tod trtne jajčaste plesni napadene jagode še nedorastle in je ta glivica v veliki množini nastopila, zaostajajo za zdravimi, razpokajo naposled, ker se obolela koža ne more tako raztegovati in na vse strani širiti, kakor to njena sočnata vsebina zahteva. Razpo-kane jagode visijo še dolgo na trti, potem se posušijo ali pa segnijo. Jagode, katere ne razpokajo, ostanejo sicer cele, a tudi trde in nesočnate ter ne dozorijo popolnoma. Iz takih napadenih jagod nabrano in stlačeno vino ima zopern okus, da ga niti piti ne moreš. Škoda torej, ki jo ta zajedalka prouzročuje, razteza $e na trto samo, potem na nje posamezne dele posebno zelene mladike in listje, najbolj pa škoduje jagodam ali grozdju, ker pridelek ne postaja le majhen, ampak še ta nima nikake vrednosti. Takemu uničevalcu naše dobre vinske kapljice treba se je z vso silo v bran postaviti in sredstvo s katerim ga najbolj v živo primemo — je žvepljanje trt in sicer s fino zdrobljenim žveplom. In zakaj ravno s tem sredstvom?
Da glivico „trtno jajčasto plesen" v našči in razširjanju uničimo ne da bi pri tem trti in njenim posa-mesnim organom  škodovali,  zato je  najboljša  žveplena
335
sokislina (schweflige Sazre). Ta se pa razvije, ako prav majhni delci žvepla s kisikom zraka v neposredno do-tiko pridejo. Ako tedaj prav na tanko vse mlade zelene mladike, listje in jagode s prav fino zdrobljenim žveplom oprašimo, uniči pri tem razvijajoča se žveplena sokislina glivico »tolsto jajčasto plesen" in trta ter nje posamezni organi posebno grozdje oproščeno je od sesajoče zajedalke.
Umevno je, da z enkratnim žveplanjem nismo vedno vso glivico popolnoma zatrli ali uničili, ako je podnebje razširjanju glivice ugodno, kar se posebno rado ob vlažnih letih in v nizkih močvirnatih legah prigodi. Zato je treba, da žveplanje večkrat ponovimo. Najbolj se v to priporoča pred cvetenjem vinske trte, potem po cvetu, nadalje pri razvitju jagod in slednjič še po razvitju grozdja. Vender se v tem natančnega pravila ne da postaviti.
Žveplati se mora ob toplih, solnčnih dneh, ko ni vetra in ko se je rosa že posušila. Tudi se mora to delo ponoviti, ako je kmalu za tem dež nastopil. Žvepla se s posebnimi pušicami ali z mehovi, navlašč za to narejenimi.
Interesantno je, da ima tudi trtna jajčasta plesen svojega posebnega sovražnika aH zajedalko, majhno glivico, katero njeno podgobje uničuje in s tem človeku neposredno in nehote koristi. Iz žveplanega grozdja tlačeno vino ima od začetka nek okus, katerega pa s pretakanjem popolnoma izgubi; istotako je umevno, da je tako vino popolnoma zdravo za uživanje. K sreči trtno jajčasto plesen ali oidium ne nastopi vsako leto močno in zato je tudi škoda, ki jo pouzročuje le tedaj občut-nejša, ako se žveplanje malomarno opušča ali pravilno ne izvršuje.