I •
P I *
F rem col «iiiamnt
HARTL ADELMANN
objekti
tehnologije
oprema
v»
I a n
Srečno, samostojna Slovenija ! Veliko prošenj za državljanstvo
Zgodil se je 8. oktober. Za Slovence tako dolgo pričakovani dan. Dan po katerem so hrepenele generacije naših dedov. Dan, ko smo se prebudili v svoji državi, v svoji SLOVENIJI.
Za Slovence so bili zadnji meseci, meseci velikih preizkušenj. Meseci usodnih zgodovinskih korakov. Marsikdaj negotovi, v očeh marsikoga prežetega z nostalgijo jugoslovanstva, tudi nepravilni. Pa so nam naši dosedanji bratje, s katerimi smo živeli v svetu cenjeni neuvršče-
ni Jugoslaviji, pokazali svojo drugačno podobo. Podobo v obliki genocidne gnusne vojne, kakršne svet po drugi svetovni vojni ne pomni. Sram nas je in ničesar več ne razumemo. Sicer pa: ali je tu še sploh kaj razumeti? Je mogoče odpustiti?
Edina alternativa Slovenije je torej njena samostojnost. Država Slovenija v kateri bomo lahko razvijali svoje sposobnosti, kreativnost, ustvarjalnost. Slovenija, ki nas bo in nas mora pripeljati v lepši jutri.
A bodimo stvarni. Prevelikih iluzij si ni dobro ustvarjati. Slovenija je še naprej pred velikimi preizkušnjami. Še veliko polen bomo dobili pod noge, veliko bo preprek na naši poti. A ta je jasno začrtana. In Slovenci bomo zagotovo kot že tolikokrat v zgodovini s svojo upornostjo, trdnostjo iq narodno zavednostjo dokazali, da smo kos še tako velikim preizkušnjam.
Zaželimo torej naši novi državi Sloveniji srečno!
Zasedanje zborov velenjske občinske skupščine
Nenaden Hrastelov odhod
Na praznični dan vseh Slovencev, 8. oktobru, so skupno zasedali zbori velenjske občinske skupščine. Zasedanje je bilo delovno in naporno, saj so ga morali celo preložiti. Še posebej produktivna je bila razprava o dopolnitvah statuta občine Velenje, med katero ni bilo čutiti strankarske napetosti, ampak predvsem željo po čim boljšem temeljnem občinskem dokumentu.
Po dolgotrajnih zapletih so poslanci izvolili za direktorja geodetske uprave Draga Korena, pred to izvolitvijo pa so spremenili poslovnik skupščine in sicer tako, da se volitve, če nihče od kandidatov ne dobi potrebne večine članov, ponovijo, izvoljen pa je tisti, ki dobi v drugem krogu več glasov.
Zataknilo seje ob informaciji, da je odšel v.d. direktorja Zdravstvenega zavoda Kri-stian Hrastel s 1. oktobrom v pokoj. Za to je občinsko vodstvo in tudi kolektiv izvedel šele zadnje dni septembra, kar je vsekakor nesprejemljivo, še zlasti, ker je kolektiv Hrastelu omogočil upokojitev z dokupom let. Za imenovanje novega vršilca dolžnosti je pristojna občinska skupščina, ena direktorjevih primarnih nalog pa vsekakor, da poskrbi za kadrovsko zapolnitev.
Predlogov o tem, kako razrešiti ta gordijski vozel je bilo veliko, nekateri bi izpeljali kandidacijski postopek na sami seji. Pa je vendarle prevladal razum. Okoliščine takšnega ravnanja v Zdrav-
stvenem zavodu, ki smrdijo po zakulisnih igricah, bodo preverili, celotno problematiko pa obravnavali v torek.
JAVNA RAZGRNITEV UN ODLAGALIŠČA PEPELA, ŽLINDRE IN PRODUKTOV ODŽVEPLJEVA-NJA — Velenjska vlada je na zadnji seji obravnavala posebne strokovne podlage tega za našo dolino silno pomembnega dokumenta, ki obravnava celotno področje ugreznin in sedanjega odlagališča pepela. Dokument je javno razgrnjen v prostorih uprave za urejanje prostora, bo pa tudi v krajevnih skupnostih Pesje, Škale in Stara vas. Več o skupščini in tem prostorskem aktu v prihodnji številki.
(mz)
Tednu otroka ob rob
V tednu otroka smo. V času, ko smo bili prejšnja leta solidarni z otroki po svetu, ki so bili izpostavljeni vojni. Zdaj imamo takšne otroke v neposredni bližini, na Hrvatskem, pa tudi v našem okolju, kamor so pribežali pred nepopisnimi vojnimi grozotami. Pa tudi našim otrokom vojna ni več neznana. Okusili so jo in še dandanes se zgrozijo, ko zatulijo sirene.
Vojna pa ni edino nad čimer se moramo zamisliti ob tednu otroka, ki poteka pod geslom Prosti čas otrok. Spet bo tu kopica praznih besed, dejstva, da jravno ta čas ukinjamo na takorekoč vse inte-
resne dejavnosti pa ne bo nihče spremenil.
Polni smo hvale o tem, kako dragi so nam naši otroci, da so naše največje bogastvo. Pa vendar smo pasove zategnili ravno pri njih. Kako radi se primerjamo z razvito Evropo. Kako mirno nam šolski minister soli pamet s tem, da je prehrana stvar družine. Najbrž res! A dejstva, da je večina Slovenk zaposlenih in da jih večina prejema tako skromno plačo, da si komaj lahko privošči znosno hrano, kaj šele, da bi lahko imela gospodinjsko pomočnico, ki bi skrbela za red v družini, ne more nihče.spreme-niti čez noč. Pa kaj, ko za-
radi tega nikogar ne boli glava in vse bolj brezčutni postajamo do tistih otrok, ki zaradi tega, ker starši niso poravnali položnic ne dobijo več kosila v šoli.
Pa še za marsikaj smo prikrajšali naše otroke. Za osnovno higieno v šolah! Denarja za nakup mila zmanjkuje, pa za primerna zdravila in še in še . ..
Časi so hudi, ni kaj. Paso resnično otroci tisti, ki jih morajo najprej okusiti? Kakšna bo naša bodoča generacija, če jo bomo opeharili za tisto brezskrbno otroštvo, če bomo dopustili, da raste in se razvija na ulici?
MIRA ZAKOŠEK
Velenjska občina je narodnostno zelo mešana, zato ne čudi, da vsak dan sprejemajo na Sekretariatu za notranje zadeve kar 30—50 vlog za spremembo državljanstva. Po 7. oktobru že veljajo določeni členi iz Zakona o državljanstvu republike Slovenije, po 40. členu tega zakona pa lahko vsi neslovenci pridobijo slovensko državljanstvo na dokaj enostaven način. S 25. decembrom se rok za pridobitev državljanstva na podlagi prošnje in dokaza stalnega bivališča v Sloveniji
na dan 23. december 1990, izteče.
Brez prošnje za spremembo državljanstva so do slovenskega državljanstva upravičeni otroci rojeni po 26. juniju, če je eden od staršev Slovenec.
Vloge v Velenju le komple-tirajo in pošiljajo v Ljubljano, povprečna čakalna doba za vročitev odločbe pa je dva meseca in več. Družinam izdajo le eno odločbo in jim tako ni potrebno plačevati upravne takse za vsakega družinskega člana posebej.
(bš)
Do ponedeljka so v mozirski občini prejeli 68 vlog za pridobitev slovenskega državljanstva. Vloge seveda rešujejo v Ljubljani kjer se vloge nenehno kopičijo in temu primerno je tudi trajanje postopka. Od teh 68 vlog jih je bilo doslej rešenih le trinajst, seveda pa na upravnih organih občine Mozirje še pričakujejo bistveno večje število vlog.
Op)
Število beguncev hitro raste
Nova navodila v zvezi s pridobitvijo statusa begunca so občinskim organizacijam R()e£ega križa nakopala veliko dela. Tako je bilo treba v občini Velenje iz obsežnega seznama 266 oseb iz Hrvatske poiskati vse tiste, ki niso pribežali pred strahotami vojne iz kriznih žarišč ter vse, ki niso izpolnjevali starostnih omejitev. Takih je bilo okrog 150.
Kljub takšnemu številu prebivalcev Hrvatske, ki so izgubili status begunca, vpisujejo v poseben seznam na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje nove in nove pribegle. Samo v ponedeljek se jih je zateklo k nam 54, do torka zjutraj jih je bilo skupaj znova 150. Večina je našla začasno streho nad glavo pri sorodnikih, znancih, prijateljih, 20 v hotelu Paka v Velenju, 15 pa v Domu učencev, prav tako v Velenju.
Občinska človekoljubna organizacija jim pomaga po svojih zmožnostih in močeh, prav tako republiški Rdeči križ s paketi hrane. Kljub temu so potrebe večje, zato prosijo občane, da pomagajo pri pokrivanju potreb po ležiščih (jogijih), kompletih
za novorojence (med začasnimi občani zaradi vojaške agresije na hrvatskem ozemlju je namreč že en dojenček, v roku 4, 5 dni naj bi se mu pridružil še eden), tudi hrana zanje bo nadvse dobrodošla kot tudi preostalo prehrambeno blago. Prav tako Rdeči križ išče družino, ki bi bila voljna sprejeti mamico z nekaj dni starim dojenčkom.
Na sedežu občinske organizacije Rdečega križa Velenje na Stantetovi v Velenju so tistim, ki iščejo kakršnokoli pomoč na voljo le do 14. oziroma 15. ure. To je med nekaterimi občani in begunci povzročilo kar precej negodovanja. Darinka Herman, sekretarka občinske človekoljubne organizacije, je to pojasnila takole: »Skupaj z nekaterimi odgovornimi v občini smo na nedavnem sestanku ocenili, da potreb po organiziranju dežurne službe v popoldanskem času ali večernih urah na sedežu naše organizacije zaenkrat ni. Tisti ubežniki ali domačini, h katerim se ti zatečejo, dobijo lahko vse informacije na velenjski postaji milice, v hotelu Paka in v Domu učencev v Velenju, kjer imamo za te orga-
nizirano začasno nastanitev. Po telefonu pa smo vedno dosegljivi tudi delavci občinske organizacije Rdečega križa neglede na uro in dan. V omenjenih ustanovah
za nas tudi vedo.«
• • •
Število beguncev tudi v mozirski občini hitro raste iz dneva v dan. Še v petek jih je bilo 68 iz najbolj ogroženih hrvaških področij, begunci iz Zagreba in doslej manj ogroženih območij pa se ne prijavljajo več. Že kar v petek se je občinskemu odboru Rdečega križa prijavilo 20 novih beguncev, samo v ponedeljek pa 26. Tega dne jih je bilo skupaj že blizu 100 iz kriznih področij, skupaj z drugimi seveda veliko več, vsak dan pa pričakujejo še nove. Doslej so jim po svojih močeh pomagali s hrano, oblačili in denarjem, v zadnjih dneh pa se je pojavil nov problem, saj so samo v ponedeljek iskali stanovanje za 13 beguncev, pri čemer so občinskemu odboru RK pomagale tudi socialne delavke in drugi.
(jp)
Sodobna elektronika 91
Na letošnjem mednarodnem sejmu Sodobna elektronika '91, odprli so ga v ponedeljek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, sodelujeta tudi dve Gore-njevi podjetji — Volcom in Gorenje Point.
Velcom razstavlja tehniko za prenos informacij. Med drugim je na ogled oprema za telekomunikacijske sisteme, predvsem za sisteme kabelske televizije, prav tako pa tudi računalniški program za projektiranje kabelskih sistemov. Letos je prvikrat predstavljena oprema za prenos slike in tona s pomočjo optičnih kablov, se pravi optoelektrični sistem. Omeniti velja še opremo za hišni razvod slike in tona ter oddajnike in pretvornike z malo močjo.
Gorenje Point pa prikazuje obiskovalcem sejma Sodobna elektronika '91 osebne računalnike ter računalniško podprte sisteme za registriranje časa Kro-nos.
(vš)
»Nacionalizacija« po srbsko
Nedavno tega je vlada Republike Srbije dopolnila uredbo o začasni prepovedi razpolaganja z nepremičninami, ki so na območju Republike Srbije, njihovi lastniki pa so pravne osebe oziroma nosilci obrti, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče na ozemlju drugih republik oziroma so državljani teh republik. Z dopolnilom so začasno prepovedali še promet z nepremičninami in pravicami; prepoved velja, med drugim, tudi nepremičnine in premičnine, s katerimi razpolaga federacija.
Tako je začasno prepovedana prodaja, zamenjava, podaritev, zakup oziroma obremenjevanje nepremičnin, tudi s hipotekami in drugimi obremenitvami, prav tako pa koriščenje nepremičnin in premičnih ter pravic pri ustanavljanju podjetij oziroma društev, če so premi-
čnine oziroma nepremičnine družbena lastnina, prepovedano pa je tudi odnašanje stvari z območja Republike Srbije.
Začasno so v Republiki Srbiji »nacionalizirali« tudi enote Gorenja Servis in Gorenja Commerce, enako kot enote drugih slovenskih podjetij v tej republiki.
(n)

KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAJ" HREN & YANG
Cesta pod parkom 2 Velenje ® 063/855-734 vas vabi «sak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure!
Z OSAMOSVOJITVIJO SLOVENIJE se
ponovno odpirajo socialne stiske. Letošnja jesen obeta stavke, za ta teden jih napovedujejo učitelji in zdravniki.
STRAN 3 in 16
številka 39, cena 30 tolarjev velenje, 10. oktobra 1991
STRAN 10
NOGOMET, KI VLEČE
Minuli športni vikend je bil za naše ekipe izjemno uspešen. Navdušili so nogometaši, rokometaši, rokometašice, košarkarji . . ., izkazali so se organizatorji rallyja »Velenje 91«, priznanje so dobili na-miznoteniški delavci, mirovali niso šahisti in še kdo. Tudi konec tega tedna se nam obeta precej zanimivih športnih dogodkov.

Socialdemokratska unija
Število članov in privržencev socialdemokratske unije v Sloveniji je vse večje, zanimanje zanjo se kaže tudi v občinah Velenje in Mozirje. Tako se bo danes, v četrtek, ob 17. uri v vili Široko pričel ustanovni sestanek odbora te stranke za obe sosednji občini. Poleg privržencev vabijo na sestanek tudi ostale občane.
(jp)
Tulipani ze vabijo na pomlad
Leto dni bo minilo od skoraj popolnega opustošenja Savinjskega gaja v Mozirju. Pa se vrtnarji kot vedno niso vdali obupu, saj je bil park slovenskih vrtnarjev ob izjemnih naporih lep že letošnjo pomlad, da o prihodnji niti ne govorimo. Zagotovo bodo v njem spet zacveteli desettisoči tulipanov, ogromno drugega cvetja, pa ostalih novosti, tudi ne bo manjkalo, ne letos jeseni in ne prihodnjo pomlad.
Ob že doslej znani izjemni zagnanosti vrtnarjev in vseh, ki pomagajo, so tudi ostala zagotovila dovolj tehtna. Pred dnevi so namreč z Nizozemske dobili čudovito pošiljko 70.000 čebulic. Iz njih bo zraslo 50.000 tulipanov kar 28 različnih sort, pa 5.000 hijacint 7 sort, 5.000 narcis 11 sort, pa še 8.000 krokusov in 3.000 muscarijev. Kako lep bo ob vsem tem bogastvu Savinjski gaj pomladi, si lahko le bežno predstavljamo. Seveda velja povedati, da je te čebulice priskrbela firma L. P. Van Der Geer, ki je celih deset odstotkov omenjene pošiljke Savinjskemu gaju podarila, najprej v znak pomoči v teh težkih razmerah in zatem v spodbudo za še boljše sodelovanje v bodoče.
(jP)
7. otroški gledališki in lutkovni tabor v Ankaranu
Med udeleženci tudi najmlajši gledališčniki
OŠ Šmartno ob Paki
V Ankaranu bo od danes do nedelje potekal 7. gledališki in lutkovni tabor. Organizira ga Zveza kulturnih organizacij Slovenije, zanj pa se je letos prijavilo rekordno število mladih kulturnih ustvarjalcev. Med 142 otroki
in 29 mentorii iz c^e Slovenije bo tudi gledališka skupina osnovne šole bratov Leto-nje iz Šmartnega ob Paki, ki se je z delom Peter Klepec uspešno predstavila najprej na občinski, nato pa še na regijski Naši besedi 91.

rREPRlCAN, DA Kil &IL HALO USMRAJEVi, ŠE P«t>CM &TE 6A ZAPAKIRALI !
Na vzhodu se prepirajo
Potem ko so se prepiri v šentjurski občini končali z nezaupnico predsedniku skupščine (zdaj imajo že novega), hočejo v sosednji šmarski občini »odžagati« predsednika izvršnega sveta. Kot pravijo, je glavni proti izvršniku Marjanu Aralici sam šmarski župan Franc Potočnik. Sicer pa je predlog za nezaupnico občinski vladi podpisalo 15 poslancev.
Na zadnji seji občinske skupščine so o tem sicer že razpravljali, vendar večina poslancev le ni bila za to, da bi tako pomembno odločitev sprejeli kar tako na hitro. Zato so glasovanje o nezaupnici vladi preložili na prihodnjo sejo.
(k)
Arheologi so pregnali gradbince
V	Celju se je spet zgodilo, da so gradbinci morali prekiniti začeta dela. Ob gradnji novega poslopja v Levstikovi ulici, to je v starem središču mesta, so namreč naleteli na ostanke stare Celeie. Arheologi so ugotovili, da gre za severno obzidje antične Celeie. Že doslej so odkrili precej zgodovinskih predmetov iz prvega do četrtega stoletja, med njimi več novcev.
V	bližini so odkrili tudi poslikano rimsko obzidje. Vse te najdbe seveda ponovno dokazujejo, da tla na ožjem območju Celja skrivajo še veliko stare zgodovine, zato morajo biti pri vseh zemeljskih delih še kako previdni. Kakega uničenja namreč ni mogoče popraviti.
(k)
»ooooooooooocxxxxxxxyxxxxxxxxxxxxxxa
JESENSKI TRENDI
Piše: VINKO VASLE
V parlamentu je zadnjič crknila tehnika in so strokovnjaki šele dan kasneje ugotovili, da je bila naša demokracija nekaj ur v hudi nevarnosti. Ker pomeni, da brez elektronike ni demokracije. Nismo pa še slišali, da za vsem tem stoji kakšna zarota, čeprav je zlasti i' družbenopolitičnem zboru rahlo opaziti, da mračne sile veselo delujejo in se lahko le srečnemu naključju zahvalimo. če predsedujočemu uspe sešteti zadostno število poslancev. Česar ni kriva tehnika, ampak poslanci, ki sicer velikokrat dajejo vtis, da so na gumb ampak temu se reče strankarska disciplina. Opaziti je tudi, da nekateri poslanci nimajo svojega mnenja, zato svoje glasovalne rezultate »prepisujejo« kar od sosedov. In imajo težave z vratovi, nekateri pa s hrbtenicami in po nepotrebnem bremenijo zavoženo zdravstvo, ker ne gre za medicinske, ampak za strankarske okvare.
Sicer pa je ljubljanska politična scena jesensko zanimiva! Obeta se namreč, da bo odpadlo nekaj nepotreb-
nega listja in tozadevno naj bi prišlo do zanimivih novosti. Paniko povzroča zlasti dejstvo, da se je v Demosovih strankah okrepila desnica, kar so spregledali celo tisti naši demokrati, ki so doslej gledali z ušesi in poslušali z očmi. Recimo gospod predsednik parlamenta France Bučar, ki so mu nekateri strankarski kolegi baje že našli greh, ker je bil človek nekoč v partizanih. In torej na napačni strani. Dimitrij Rupel je tako rekoč že odpisan. ker je pred časom rekel, daje klerikalizem na slovenskem prav tako nevaren kot boljševizem. In so mu v lastni stranki na smrt zamerili, ker se s predsednikom vlade ne razume najbolje in mu podtikajo, da je bolj zunanji minister gospoda Kučana kot pa gospoda Peterleta. Kar naj bi popravila njegova predislokacija tako v stranki kot tudi na ministrskem stolčku, ki naj bi ga prevzel Janez Drnovšek, ki je zaradi beograjskega puča ostal brez službe. Kot se spodobi, je gospod predsednik vlade Lojze Peterle vse skupaj demontiral. ampak kot vemo šele potem, ko je to od njega zahteva! gospod Rupel, Drnovšek pa noče nič komentirati. Z demantiji je pa tako. da so r politiki najboj zanesljiv znak.
da se nekaj resno dogaja'. Gospod Peterle je na primer decembra lani demontiral govorice, da bodo naši državljani kmalu brez privarčevanih deviz. In se je to čez nekaj mesecev res primerilo. Potem je demontiral zlobne govorice, da bo odletel njegov podpredsednik Mencinger in tisti hip smo vsi vedeli, da je Mencinger odpisan. Za bivšega finančnega ministra Kranjca je skorajda prisegel, da se zlobnim novinarjem sanja, da je odstopil. In Kranjc je odstopil.
Potem so nekateri rekli, da je čista nesramnost natolcevanje, da ima Demos kaj proti predlogu za člane sve-taa slovenske banke in je gospod Franc Zagožen pisal Delu pismo, kjer je protestiral. Svojega pisanja še danes ni demontiral, pe čeprav je nekaj dni kasneje povedal, da so v Demosu proti nekaterim imenom.
Za svoje grehe plačuje tudi Janez Janša, ki je v svoji stranki moral zamenjati liberalno držo z desničarsko in zdaj Rudi Šeligo prisega, da bo Janša v kratkem nosil ir-haste hlače in bo jodlal, svoje dosedanje bolj solistično delovanje pa naj bi zamenjal z družinskim petjem. In vse to zaradi tega, ker je takoj
po slovenski vojni hotel zmi-nirati Lojzeta Peterleta, ki mu ni moč očitali, da ne zna igrati na harmoniko. Kar pa tudi nekaj šteje še zlasti i> časih, ko je oportuno biti »naš« in se k temu nagiba tudi Demosova kadrovska politika. Pismenost je sicer zaželjena, a ko gre za revolucijo, ne more biti najpomembnejši kriterij. Zvestoba pravi ideologiji pa je vrh te kadrovske politike, v katero so se po nekem čudnem naključju začeli vrinjati tisti tovariši, ki smo jih v starem režimu prav lepo preklinjali.
Da o bivših partijskih sekretarjih. ki so se šli love na čarovnice, sploh ne govorimo. Ti so danes najpomembnejši glasnogovorniki zoper komunistično nevarnost na Slovenskem, skrivajo svojo ZK-jevsko preteklost in bi v valuti plačali vsak dokument, ki bi lahko dokazal, kaj so nekdaj počenjali. Ker so danes spremenili mnenje — za vsak, slučaj.
Alergija na levico pa je v našem glavnem mestu pravzaprav že stvar političnega modnega trenda! In je pričakovati, da bodo prepovedani levi ovinki, levi čevlji, levičarji, leva vrata, levi v živalskem vrtu in podobna levičarska šara. Prav nam je.
Ce.0s/^o oBmočje.
Prijazno za družinski dom in okolje
Čeprav dokončnega odgovora še ni, je večinsko mnenje vendarle na strani tistih, ki menijo, da je za Celje in Slovenijo (predvsem pa seveda za delavce) bolje, da ena večjih celjskih (po tem, od kod so delavci zaposleni pa tudi regijskih) tovarn Emo ne gre v stečaj. Res so se stvari v njej po vojni zaradi močne izgube jugoslovanskega trga še bolj zaostrile, vendar pa vrsta ukrepov tudi kaže, da so možnosti, da se izvleče iz najhujše krize.
To potrjujejo tudi nekatere povezave s tujino, dokaj uspešen izvozni posel (zdaj izvozijo za okoli 1,5 milijona dolarjev mesečno), bodočnost pa gradijo predvsem na novih proizvodih.
Domala vse Emove hčerke (podjetja) razvijajo nove programe, njihovo osnovno geslo, ki velja skoraj za vse, pa je, da morajo biti izdelki prijazni do okolja in da morajo povečati kakovost življenja v družinskem krogu. Slednjemu naj bi najbolj služili novi programi s področja posode in hišne energetike. Te dni bo prišla na naš trg nova posoda — Emoton, ki bo imela tudi toplotni indikator, delali pa jo bodo iz debelejše, to je dvomilimetrske pločevine. Drugo novost, posodo Duranel, bodo izdelovali iz triplastne pločevine. Pripravljajo še na novo oblikovano posodo Savnik ter soparnik. Vse te novosti naj bi se odlikovale z novimi oblikovalskimi
prijemi. Tako naj bi bili nekateri zanimivi tudi za tuja tržišča. Pri hišni energetiki je novost atmosferski plinski kotel pa tudi specialni kotel za plin in olje. Uspešni so tudi pri programu orodij in naprav, saj so naredili kakovostne naprave za švedski Volvo in za Ci-mos, izdelujejo še orodja za snežne verige ter drugo.
Znimniv proizvod prihaja tudi iz Emove družbe Eko, kjer so razvili več vrst filtrov. Med takimi za olje in druge snovi je vsaj za širši krog ljudi najbolj zanimiv filter za čiščenje pitne vode. Ta namreč nitrate očisti 90 odstotno, nitrite pa vsaj 40 odstotno. In če vemo, da se s primesjo teh snovi odlikuje voda s precejšnjega
dela celjskega območja (pa seveda tudi na ptujskem območju in krškem polju pa še kje) je to vsekakor dobrodošla novost. Ta filter je mogoče uporabljati tako za vodo iz vodovoda kot tudi za tisto iz vodnjakov.
Nekateri kazalci torej kažejo, da se bo morda Emo le izvlekel. Ubadajo se sicer z veliko nelikvidnostjo, težave je več še na drugih področjih, vseeno pa jim je zadolženost uspelo zmaiušati za štiri milijone mark. Se bolj pospešujejo izvoz, upajo pa, da bodo z novimi izdelki in novim oblikovanjem za tuji trg še bolj sprejemljivi. Odpirajo se jim celo izvozne možnosti za ZDA in Japonsko.	(k)
krm» Sa-uvnjsf^o - šci&šlig- tuwe&a. ^
Čas prekrižanih računov
Pravijo, da človek obrača, bog pa obrne. Ali, kot radi rečemo drugače, čas nam pogosto prekriža mnogo računov. Pa čeprav morda niti ne veija, da so to bili računi brez krčmarja.
Na poplavnem območju Zgornje Savinjske doline in v drugih predelih, kjer so se izlile lanske novembrske visoke vode, so prepričani, da bi odpravili že več posledic, če računov, ki smo jih skupaj zastavili, ne bi prekrižala junijska vojna. Ne verjamejo namreč, da obljub, ki jih je bilo ob nesreči toliko, ne bi uresničiti, četudi vojne ne bi bilo.
Tudi za mnoge ceste pri nas, ki že lep čas čakajo obnove, mnogi trdijo podobno;
zagotovo bi jih že pričeli obnavljati, ampak vojna je s svojimi posledicami potegnila drugačne črte. Denar je potreben drugod, kjer naj bi bile tudi potrebe večje. In kaj bi se človek ob tem jezil, saj vsi vemo, da mora potrebnej-ši priti na vrsto prej. Ob tem tudi spoznanje, da to ni vedno veljalo, niti ni veljalo za vse, ne pomaga kaj dosti. Saj tudi čas za preveliko jezo bojda ni najprimernejši.
Skratka, zadnji čas je naredil kar precej raznih prekri-žanj. Toda najpomembnejše je, da ni naredil križa čez nas vse. Upajmo, da smo se mi odkrižali nekaterih: tako nekaterih težav kot nekaterih drugih, s katerimi nam je bilo dolgo časa usojeno sku-
paj zobati jugoslovansko pi-čo. Pa še pri tem nismo bili vedno najbolj spretni in smo dobivali bolj pičle zalogaje iz skupne sklede. Če pa smo hoteli zajeti kdaj malo več, se je hitro našel kdo, ki nam je pri tem prekrižal pot. Saj se ne spodobi, da bi se pri tem ne ravnali po principu močnejših, če že jemo iz istega korita. Tudi bolj svinjsko delo je pri tem dovoljeno.
Pravimo, da smo zdaj razen platna in škarij sami vzeli v roko tudi pisala, da si bomo sami pisali svojo bodočnost. Pri tem seveda tudi upamo, da bomo s tem pisalom dovolj spretni, da si tudi sami ne bomo prekriževali raznih računov, ki jih bomo gotovo še sestavljali. Zasta-
viti pa sijih moramo seveda tako, da se nam bodo izšli in da bo v njih čimmanj neznank. Neznanke namreč pogosto izhajajo tudi iz neznanja, pri nas pa vendarle zagotavljamo, da mora znanje pridobiti na veljavi.
Naš narod si bo torej pisal tudi račune sam. In če smo se dobro preračunali in se nismo vračunali, nam teh računov tudi nihče ne more prekrižati. Razen višje sile seveda. Ampak če bomo dovolj složni, nam tudi ta ne bo več mogla kaj prida do živega-
Naš dračun smo zastavili v ponedeljek. Reševati ga
moramo vsak dan!
(Kr)
10. oktobra 1991
AKTUALNO
naò čas stran 3
Zakaj smo napovedali stavko!
i
Napovedali smo jo zaradi svojih stisk in razočaranj, zaradi čudnih manipulacij s plačilom našega dela, zaradi nevzdržnih odnosov med nami in tistimi, ki odločajo o naših plačah.
Zakon o plačah (Uradni list 48/90) nam predpisuje naslednji izračun osebnega dohodka: poprečni OD v VIZ-u od decembra 89 do maja 90 pomnožen s številom delavcev, ki jih določajo opravljene ure. (Ta naš start je bil zelo neugoden za nas, ker smo imeli že takrat zelo nizke osebne dohodke.) Tako izračunana vsota denarja se povečuje z indeksom rasti, ki ga vsak mesec objavi Služba družbenega knjigovodstva. Po zakonu se tej zadnji vsoti prišteje še 25 % OD tistega delavca, ki je odšel iz zavoda, pa na njegovo delovno mesto ni bil nameščen drugi delavec (mimogrede: zakonsko vzpodbujanje brezposelnosti).
Ker smo delavci osnovnih šol prejemali plače po tem zakonu do vključno avgustovske in so se nam plače po indeksu rasti, ki ga dovoljuje SDK, zvišale za 16% od januarja do vključno avgusta, nam denarna vsota, ki jo iz proračuna daje občinska vlada, ne pokriva te rasti. Dvanajstine, ki nam jih nakazuje sekretariat za družbene dejavnosti, so od januarja popolnoma enake. Tako smo zašli v izgubo, ki znaša za dve plači vseh delavcev v osnovnih šolah občine Velenje in bremeni predvsem naše materialne stroške. Naši žiroračuni so blokirani, tako nimamo možnosti nabave najosnovnejših potrebščin
za izvajanje pouka (papir in kredo). Da bi nas Sekretariat za družbene dejavnosti prisilil v okvir svoje dvanajstine, šolam za materialne stroške ne nakazuje več sredstev, temveč te vse svoje računa pošiljajo na sekretariat ob koncu tedna, seveda samo za od njega naprej predpisane prioritetne materialne stroške. Vsak izjemni strošek pa potrebuje dovoljenje sekretariata (n. pr.: stroški občinskega tekmovanja iz logike, kjer je predpisal tudi manj učiteljev za izvedbo, kot je zanjo potrebno).
Za septembrsko maso za plače v negospodarstvu je bila s strani SDK dovoljena rast 11,3 %, ki pa je sekretariat za družbene dejavnosti (ali izvršni svet?) ni upošteval za delavce v osnovnih šolah. Nekako bi še razumeli tak način obravnavanja osnovnega šolstva v velenjski občini, če bi ta spadala med revnejše v Sloveniji. Toda njen poprečni bruto OD v gospodarstvu je za 4,3 % višji od poprečnega slovenskega. Mi pa smo pristali na predpredzadnjem mestu v Sloveniji po višini po-prečrtega OD v osnovnih šolah.
Ta zakon o plačah za državne uslužbence ne velja. Tako je republiški izvršni svet dal priporočilo za 36 % dvig OD v državnih in občinskih upravah (tako nova zakonodaja spodbuja tudi privi-Iigiranost). Ne razumemo, zakaj
občinska vlada ni vsaj toliko »človekoljubna«, da bi nam priznala sredstva za pokrivanje inflacije, zato so naše plače čedalje bednejše. Zaradi inflacijskih višanj osebnih dohodkov se v občinski proračun vendarle steka nominalno iz meseca v mesec več sredstev. Kam izvršni svet usmerja ta denar, ko nam ne poravnava inflacije?
S šolstvom pa manipulira tudi republiki izvršni svet. Velika uganka nam je bila, zakaj je nenadoma v svojem odloku o normativih v šolah podvojil normativ čistilne površine snažilkam iz 600 m2 kar na 1200 m2. Tako se število snažilk res razpolovi, toda zaradi njihovih nizkih plač je prihranek zanemarljiv, če . . .
Ce ne bi še vedno veljal zakon o plačah (UL 48/90), ki določa izračun mase iz poprečnega OD iz prejšnjega meseca. Če odpustimo snažilko z njeno nizko plačo, se nam vrednost poprečnega OD takoj zviša. Zakon pa predpisuje, da lahko upoštevamo le poprečni OD iz prejšnjega meseca, ki je bil nižji zaradi snažilkine nizke plače. Če pri 40 učiteljih odpustimo od osmih 4 snažilke in od 6 kuharic tri, se zmanjša učiteljem plača za 9 %, ker se za toliko zniža masa izračunana iz poprečnega OD pred odpustom. Tako so naredile proračunom veliko uslugo tiste šole, ki so čišd-čenje prepustile obrtnikom, svoje snažilke pa odpustile in tako nevede ostalim delavcem znižale plače. Republiški izvršni svet je s
tem odlokom naredil uslugo občinskim proračunom do 1. 1. 91, sebi pa po tem datumu, dokler bo veljal ta zakon. Če je v Sloveniji 20.000 učiteljev, bo letno prihranil daleč čez milijardo din in se zaradi učiteljskih nizkih plač zagovarjal na zakon. (Ta zakon je oblikoval Markovič, naša skupščina pa ga je sprejela za svojega.)
Učiteljice in učitelji vemo, da nismo nikoli plačani po resnični vrednosti našega dela, temveč le po proračunskih sposobnostih in po sodbi družbe, koliko je zanjo pomembna vzgoja in izobraževanje mladine. Morda je bilo v ugodnejših časih naše delo celo precenjeno. Ne moremo pa pri-stati na sedanje manipulacije z nami. Življenje vsakega delavca je odvisno od njegovega osebnega dohodka, zato se manipulira z našimi življenji in življenji naših otrok, ki jih ne moremo več šolati zaradi nizkega plačila našega deleža pri šolanju tujih otrok.
Sprašujemo se, kje je politična odgovornost vseh strank, ki so vzele v svoje roke odločanje o življenju Slovencev in razvoju Slovenije, ki naj bi usmerjale politične in druge odločitve za čim kvalitetnejše in bolj poštene odnose med (vsemi) ljudmi. Samo zaradi teh plemenitih ciljev, ki so jih obljubljale, smo jim Slovenci dali v roke oblast. Ali bomo morali sedaj razočarani ugotoviti, da smo ogoljufani v svojih pričakovanjih?
Stavkovni odbor sindikatov OŠ občine Velenje
SINDIKATI DELAVCEV V VZGOJI IN
IZOBRAŽEVANJU
OSNOVNIH ŠOL OBČINE VELENJE
OBVESTILO
Zaradi katastrofalnih razmer na področju materialnega sstanja in osebnih dohodkov delavcev osnovnih šol Ve-Nenje smo prisiljeni opozoriti odgovorne upravne orga-me s stavko, ker predhodna pogajanja in opozorilna sstavka niso bila uspešna.
Stavka se bo začela v četrtek, 17. oktobra 1991, in bo trajala do izpolnitve njihovih obveznosti.
Vse dneve stavke pouka ne bo in učenci ostanejo doma.
O pričetku pouka bodo učenci obveščeni z obvestili na vratih šol.
V kolikor bodo vse naše zahteve izpolnjene do torka 15. 10. 1991, stavke ne bo.
Stavkovni odbor
Nazarje — Poimenovanje ulic
Industrijsko središče mozirske občine so nedvomno Nazarje. Ta kraj je v zadnjih letih dosegel takšen razvoj, da je sedanji sistem oštevilčenja stanovanjskih in gospodarskih objektov že več kot nepregleden, kar povzroča veliko težav. Svet te krajevne skupnosti je zato sprejel sklep, da bodo v Nazarjah poimenovali ulice in se rešili teh težav. Načrt predlaganih ulic so na sedežu krajevne skupnosti že razgrnili, k sodelovanju pa vabijo tudi krajane, ki lahko do 20. novembra sporočijo svoje predloge za imenovanje posameznih ulic. (jp)
Srečanje SDP
Slovesnost na Čreti
50-letnica prve frontalne bitke
V soboto dopoldne so slavili borci žalske in mozirske občine, skupaj z njimi tudi domačini in mladina. Gre za slavje ob 50-letnici prve frontalne bitke z okupatorjem na legendarni Čreti. Borci im mladina iz žalske občine so pripravili kulturni in slavnostni spored. Z njim so obudili spomine na hude preizkušnje med drugo vojno, dali največje priznanje čestni-kom in vojakom iz junijske vojne na Slovenskem ter počastili spomin na padle v tej vojni. Vsekakor so želeli, da bi tudi ta slovesnost izzvenela kot podpora miru. Slavnostni govornik je bil Rado Zakonjšek-Cankar, med udeleženci pa so bili med drugim tudi Janko Sekirnik-Simon, Boris Čižmek-Bor, Eia Ulrih-Atena in drugi.
Lepa jesenska sobota je vsem poslužila za več kot tovari-ško srečanje, za obujanje spominov, vsakdanje pogovore in razmišljanja, za sproščen klepet in okrepčilo, ob zvokih harmonike pa so tudi zapeli. Redko se srečujejo, zato je takrat veliko bolj veselo in prijetno.
mm
Po fludru dol (in gor)
Sporni ničvredneži
Časi se spreminjajo in mi z njimi. Eni tako. drugi drugače, prvi bolj, naslednji manj. Največ med njimi se jih spreminja glede na smer politične sap(ic)e. In se ob vsem tem malo čudno počutim. Ne vem namreč kdo je bil in kdo je zaveden. Pred kakšnimi 50 leti sem nevednež pač mislil, da se je prav boriti proti okupatorju. Pa sem se. Na eni od strani, kakor sedaj pravijo. Dolgo je kazalo, da sem bil na tapravi strani, čeprav res ni bilo vse ravno idealno. Bilo pa je kasneje lepo. Bilo pravim, ker danes v vsej zmešnjavi moji preprosti pameti ni skoraj ničesar več jasno, butl gor, butl dol, ampak tako je.
Veličastne proslave smo imeli ob (nekdaj) pomembnih dogodkih, pravzaprav ob spominih nanje. Danes ni več tako. Še (pred meseci) tako pomembnih obletnic niti občinski možje večinoma ne šmirglajo. Borci s »tiste strani« smo naenkrat osamljeni, nekje na obrobju zanimanja. Slavimo pač sami, ker je za nas tako prav. Pa še za nekaj drugega gre. Mečejo nas iz proračunov in še od kod, praznikov ni več, marsikje se imena kakšne partizanske enote ali borca že sramujejo. Ne vem kdo ima bolj ali manj prav, ampak še vedno mi marsikaj ni jasno.
Na veliko smo v mestih ulice poimenovali po prav teh enotah. (nekdanjih) herojih, danes užaljeno trgamo tablice s hiš in terjamo spremembo imena, pa smo ta imena sami sprejeli. Kolikšni so stroški in kakšne so sitnosti 5 tem ne bi ocenjeval. In če se samo spomnim poštarjev, me v njihovem imenu spreleti srh. Enkrat ta, drugič neka nova ulica, sprememb mnogi nis(m)o javili, znamo pa bentiti nad poštarji in zakasnelimi pošiljkami. Zdaj v mojem mestu nameravajo spremeniti imena kar nekaj ulic in zmešnjava bo še večja, tudi kreganje vmes. Skrbi me še nekaj drugega. V sosednjem večjem kraju se tudi pripravljajo na poimenovanje ulic. Tudi tam živi precej borcev, ki imajo svoje predloge. S težkim srcem upam. da ne bodo uspeli. Zakaj bi se izpostavljali, če smo že sporni, če naš boj ni kaj posebej vreden, bolje rečeno ničvreden.
Ko takole brez haska razmišljam in si kravžljam prenapete živce, mi pride na misel še nekaj. Naše osnovne šole smo (tudi) poimenovali v skladu s takšno in takratno politiko. Kako slovesno je bilo ob teh priložnostih in koliko pompa. Šote so imena same izbrale in sprejele, jormalna je bila potrditev. Danes ta imena serijsko ukinjajo, večinoma isti ljudje, mnenje staršev je postranska zadeva, da o mnenju zbeganih otrok sploh ne govorim. Včeraj tako, danes povsem nekaj drugega, le kaj bo jutri. Pa pri tem imena in nazivi niti niso najpomembnejši, bolj me skrbi kaj bo z otroci. Nikar si domišljati, da smo pametnejši od njih, nikar podcenjevati njihovega preprostega in zdravega razmišljanja, njihove vameti. Danes zbeganhbedo-nekoč razsojali: Kako? - —-
Slovesno in tovariško srečanje ob spominskem obeležju
Minister Janša med Luče Loka pod Raduh0 velenjskimi člani SDZ Zvon za prijateljstvo
Stranka demokratične prenove Velenje je pripravila v počastitev občinskega praznika srečanje svojih članov. Dobili so se v Delavskem klubu in v prijetnem razpoloženju preživeli večer. Pridružila sta se jim vodilna v stranki Ciril Ribičič in Sonja Lok^r. Zbrane je nagovoril predsednik velenjskega odbora stranke Srečko Meh, ki je izrazil upanje, da bo pri nas prevladal razum in da bodo ljudje zaživeli kot ljudje. Obudil pa je tudi spomin na legendarni 8.
oktober pred 50 leti. Ciril Ribičič pa je v priložnostnem nagovoru med drugim dejal, da bomo morali za našo neodvisnost še veliko narediti, saj tisti, ki je reven ne more biti neodvisen. Povedal je še, da si bodo opozicijske stranke prizadevale, da se vendarle kaj premakne na področju socialnega programa, ki je po njihovem mnenju slab ter da bodo s svojimi dejanji storili vse, da bo samostojna neodvisna Slovenija tudi gospodarsko močna.
Sestanka velenjskega odbora Slovenske demokratske zveze se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Janez Janša, ki je med drugim odgovarjal na vprašanja prisotnih. Največ jih je bilo na temo slovenske samostojnosti.
Menil je, da s tem, ko gre Slovenija po samostojni poti ne bo ogrožen njen mir, saj nam je tudi evropska skupnost priznala, da smo v času moratorija (zamrznitve osamosvojitvenih aktivnosti) korektno upoštevali vse dogovore. O mednarodnem priznanju Slovenije je dejal, da je to več ali manj ugotovitev dejanskega stanja. Najprej moramo za to izpolniti pogoje. Med drugim je to lasten monetarni sistem in kontrola nad ozemljem. Ta kriterij bo izpolnjen po 17. oktobru, ko mora Slovenijo zapustiti zadnji vojak JA. Najbolj važno je v tem času, je poudaril Janša, da Slovenija obdrži in okrepi meddržavne vezi.
In kako vidi Janša Slovenijo po 8. oktobru? »Naša stranka ima v svojem programu samostojno suvereno Slovenijo od vsega začetka. Torej se uresničuje naš ključni cilj. A časi, ki so pred nami so negotovi, polni nevarnosti, ki se jih v stranki zavedamo in ravno okoli tega se zadeve zaostrujejo. Razrešiti jih bomo morali na bližnjem kongresu. Seveda nismo takšni idealisti, da bi mislili, da je s tem, ko imamo samostojno Slovenijo konec vseh problemov.«	(mz)
brez meja
V soboto so slavili in bili veseli planinci mozirske občine, zlasti njenega zgornjega dela. Obiskali so jih namreč sosedje z avstrijske strani meje, ki se združujejo v »Koroški aktivni skupini«. Prav ti sosedje vsako leto organizirajo srečanje na območju skupnosti Alpe-Jadran, na katerem pod geslom »Prijateljstvo brez meja — obisk pri sosedu« planincem v izbranem kraju podarijo bronasti planinski zvon. Doslej so obiskali že večino sosednjih dežel, v Sloveniji so bili že na Krnu.
Od sobote dalje zvon sosedskega prijateljstva krasi <^»planinsko postojanko na Loki pod Raduho, sicer pa tehta 25 kilogramov in je 30 cen-
Posmehovanje je izraz duhovne revščine.
La Bruyere
Ko razum spi, se rodijo pošasti. F. Goya
Človek sem in nič živalskega mi ni tuje.
Žarko Petan
timetrov visok. Gostitelji so avstrijske prijatelje sprejeli v soboto dopoldne v Solčavi, jih nato v Lučah pogostili in na primerni slovesnosti zvon tudi blagoslovili, nato pa ga ponesli proti Loki. Prijetnega, sproščenega, sosedskega in pravega planinskega vzdušja seveda ni manjkalo, povejmo pa še to, da na zvonu piše »Republika Slovenija — 26. junija 1991«. Srečanje bi namreč moralo biti že takrat, pa je žal zaradi znanih razlogov odpadlo. Gostje iz Avstrije so si v nedeljo ogledali še čudovito in vse bolj poznano Snežno jamo na Radu-hi.
(jp)
mm Äs
«liani! laiiijiiMii'iiiy
MANAGER
w
DRUŠTVO POSLOVODNIH DELAVCEV SLOVENIJE PODRUŽNICA VELENJE
V sredo 16. 10. 1991 bo ob 18.00 uri v vili ŠIROKO srečanje vseh članov podružnice. Gosi večera bo gospod FERI HORVAT. Vsi člani vabljeni. Upravni oi}bor
FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE V PETIH MMJTAH
foto studio center
veleblagovnica NAMA, O. nadstropje
Obrt v občini Mozirje
Nelojalni popoldanci
Na obrtni zbornici občine Mozirje niso zadovoljni s stanjem obrti v tej občini zato so predlagali spremembe odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti. Predvsem gre za spremembe pogojev za opravljanje popoldanske obrti, saj so po mnenju zbornice popoldanski obrtniki pogosto nelojalna konkurenca rednim obrtnikom, tudi zaradi bistveno nižjih dajatev. Zato je obrtna zbornica predlagala, da so lahko popoldanske dejavnosti izključno tiste, ki so namenjene osebnim storitvam in nekatere druge, ki jih je v dolini zelo malo, ali jih sploh ni. Občinski izvršni svet je te predloge sprejel, ni pa upošteval predloga za časovno omejitev opravljanja obrtne dejavnosti, ker trenutno veljavna zakonodaja tega ne omogoča. Kot možne popoldanske obrti so tako opredeljene fizerstvo, šiviljstvo, kozmetika, pedikerstvo in čevljarstvo, kot manjkajoče pa svečarstvo, kovaštvo in podkovaštvo, sodarstvo, kolarstvo, brusaštvo in pečarstvo.	(jp)
ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 30. 9. do 6. 10. 1991 so povprečne 24-urne koncentracije SOj prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro gramov za urbana in industrijska območja oz. 100 mikro gramov za neindustrijska, zaščitena in rekreacijska območja
v naslednjih dneh:
30. 9. 1991 v Šoštanju 240 mikro mg/m1 2. 10. 1001 Veliki vrh 170 mikro g/m1 4. 10 1991 Topolšica 110 mikro g/ms Zavodnje 180 mikro g/m3
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 30.9.do 6.10.1991
konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka)
SOS.
TOP.
V.V.
ZAV.
VEL.
G.G.
MAKS.POLURNE KONCENTR
od 30.9. do 6.10.1991
2000
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
■■ 30.9.	EP	pa 2.io.	■i 3.10.
EU 4.io.	CD 6.10.	H 6.10.	
stvo okolja
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje	_
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je s 15. 7. 1991 spremenila način obrestovanja dinarskih sredstev občanov.
Sredstva banka revalorizira z mesečno revalorizacijsko stopnjo, ki se spreminja in je v mesecu oktobru 17%. Na tako revalorizirana sredstva banka pripiše še realne obresti določene z vsakokratnim sklepom o višini obrestnih mer Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d., Velenje.
obrestna mera R - r - let-mesečna na
Tekoči računi občanov	8,5 %	0
Žiro računi občanov	8,5 %	0
Hranilne vloge na vpogled	8,5 %	0
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	17%	9%
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	17%	11%
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	17%	13%
Depoziti, vezani nad 1 mesec	17%	0
Depoziti, vezani nad 3 mesece -	depoziti do 50.000,00 din -	depoziti od 50.000,00 do 100.000,00 din -	depoziti nad 100.000,00 din	17% 17% 17%	3% 4% 5%
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	17%	6%
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	17%	9%
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	17%	20%
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	17%	37%
Nizozemski strokovnjaki v ESO
Pomoč v možganih
Pred štirinajstimi dnevi smo v Našem času zapisali, da so se v Esu odločili za tuje poslovno svetovanje in v podjetje povabili strokovnjaka z bogatimi izkušnjami z Nizozemske. Zdaj je gospod Peter Carnelxus Kuvener iz Henge-la na Nizozemskem že v Esu.
Tu bo ostal tri tedne, po potrebi še več. Pred upokojitvijo je opravljal pomembna dela, bil je direktor velikega podjetja črpalk, vodja nabave, prodaje, proizvodnje in kontrole kvalitete. Od avgusta lani je njegovo delo svetovanje v firmah, marca letos pa se je pridružil organizaciji združenja nizozemskih delodajalcev (NMCP). V Esu je tudi prvi tovrstni projekt, ki se ga je lotil preko NMCP.
Mi smo gospoda Petra Cornelxusa Kuvenerja v Esu
pred dnevi obiskali in ga zaprosili za kratek pogovor. Pri pogovoru nam je ljubeznivo pomagala Mirjam Oremuž, koordinatorka projekta omenjenega stanovanja. Gospod
Kuvener je v Sloveniji prvič, bil pa je leta 1980 na Hrvaškem in sicer v Karlovcu v Jugoturbini. V pogovoru nas je opozoril, da pri njih, na Nizozemskem, ne ločijo Republike Slovenije od Jugoslavije, za njih je politično le ena dežela in to Jugoslavija.
Kako pa ocenjuje stanje Esa v primerjavi s firmami pri njih:
»Prvi moj vtis je, da je ESO sposoben proizvajati veliko stvari, vendar pa se pozna vpliv preteklosti, ki je bil usmerjen na notranji trg.
Prav zato se danes srečujejo s težavo kako se uveljaviti na tujem tržišču. Naj dodam, da v vseh firmah na Nizozemskem kjer sem delal, stvari niso bile popoldne, kot tudi tukaj ne. To je povsem normalno. Seveda se bom trudi! in jim čimveč pomagal, morali pa mi bodo pomagati tudi tukaj zaposleni, da bi skupno izboljšali poslovanje. Lažje mi je zato, ker se srečujem s povsem enakimi ali po-
dobnimi težavami kot v podjetjih na Nizozemskem. Tukaj sem zelo zadovoljen z odnosi in sodelovanjem.«
Kako bo s svetovanjem pomagal Esu in kaj lahko pričakujejo od njega?
»Osnotni namen je v svetovanju modernega manag-menta v sodobnih metodah kontrole kvalitete. Svetoval bom kako rešiti določene težave, pač na način kot sem v prejšnjih podjetjih. Bili smo uspešni. Vprašanje pa je ali bodo ljudje v Esu sledili mojim nasvetom in jih tudi uresničevali. Reševanje organizacijskih težav je predmet vseh ljudi v podjetju, ne le glavnega direktorja in nekaj vodilnih ljudi. To je proces in vanj se morajo vključiti vsi zaposleni v podjetju. Moja svetovalna naloga bo uspešna le, če bomo vsi družno sodelovali. Kaj lahko pričakujejo od mene? Izkoristil bom vse svoje vezi s podjetji in partnerji s katerimi sem uspešno sodeloval. Tako bi naj prišlo do naročil tistih proizvodov, ki jih je Eso sposoben proizvajati.«
Na kraju pogovora nas je zanimalo kako se počuti Peter Cornelxus Kuvener pri
Qostinci!
Kupujete novo opremo?
Ugotavljate, da je vašo opremo že načel zob časa?
Zakaj bi po nepotrebnem zapravljali čas in dragocene devize in te aparate uvažali sami? Naše cene so enako ugodne, kot pri tujih prodajalcih! V oktobru še posebej priporočamo nakup aparatov za kuhanj« kave firme LaSanMarco.
Pošljite nam izpolnjen kuponček in poslali vam bomo podrobnejšo ponudbo, ali pa nas poiščite v prodajnem salonu na Celovški 149 vsak dan od 8 do 15 ure (telefon 061 554-781).
Gastrema, Celovška 149, Ljubljana
(ime in priimek) (moj naslov)
(poštna štev.)
(kraj)
Zanimajo me naslednji proizvodi:
1.	aparati za kuhanje kave
2.	mešalniki
3.	ledomati
4.	pomivalni stroji
5.	aparati za stepanje smetane
6.	peči za pizze
(željeno obkrožite ali podčrtajte)
L-________
7.	sokovniki
8.	mikrovalovne pečice
9.	grill pečice
10.	stroji za rezanje zelenjave in pripravo hrane
11.	ves program
Peter Cornelxus Kuvener: »Navezal bom stike med Esom in nizozemskimi podjetji«
nas. Kratko je odgovoril, da čudovito in dodal, da že prvi stik z ljudmi pove, da so tu dobri in prijazni ljudje. Ko se je namreč prvi dan na poti proti hotelu v Topolšici zgubil, je bil deležen takojšnje pomoči tamkajšnjih ljudi, je posebej poudaril.
B. Mugerle
O
>
Ifi
H
tO
M
>
vodnik po
gostinski opremi
10. oktober 1991
OBJAVE
naò òaa stran 5
GOTANIN
SEVNICA JUGOSLAVIJA
JUGOTANIN
kemična industrija, p.o. sevnica
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkopujemo preko:
območnih gozdnih gospodarstev območnih kmetijskih zadrug
Plačila so kvalitetna in garantirana!
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon (0608) 81 -349, oziroma na naslov: JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 Sevnica
ME
Mercator -
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ». .
bdi bi
ki
predstavili sodelovanje • klubom Mercator, članom številne prednosti in ugodnosti:
-	s kartico Mercator lahko kupujete v 1600 prodajalnah Mercatorja, med drugim tudi v vseh poslovalnicah M-ZKZ Mozirje in Restavraciji GAJ
-	s kartico Mercator kupujete blago in plačujete storitve brezgotovinsko z odlogom plačila do 30 dni in brez obračuna obresti za navedeno obdobje
-	s kartico Mercator varčujete po visoki obrestni stopnji^
-	s kartico Mercator dvigujete gotovino na izdajnih mestih - blagajnah M-ZKZ Mozirje
-	s kartico Mercator se lahko seznanite podrobneje na naSih izdajnih mestih v Mozirju, Gornjem Gradu, Ljubnem in Lučah
BREZGOTOVINSKO POSLOVANJE S KARTICO MERCATOR JE ZA VAS POT DO NAJUGODNEJŠEGA NAKUPA - VARČEVANJA
V mesecu oktobru pa še posebna ugodnost -10 % popust pri nakupu s kartico Mercatori
Trgovina z mešanim blagom
Koroika 8 c, Velenje Tel.: 855-998
GIP »Vegrad« Velenje
V Topolšici v novozgrajenem poslovno stanovanjskem objektu prodajamo lokal velikosti 48 m!, zgrajen do četrte gradbene faze pod ugodnimi pogoji.
Možnost kreditiranja.
Informacije: GIP »Vegrad« Velenje, Prešernova 9a telefon 063/855-933 in 063/856-712 int. 36.
Republika Slovenija OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo
Sekretariat za občo upravo občine Velenje, razpisuje delovno mesto
UPRAVNO PRAVNEGA REFERENTA.
Delovno razmerje se sklene za določen čas, za dobo enega leta.
Pogoji :
—	diplomirani pravnik in
—	5 let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
U
Komunalno podjetje Telefon: 063/854 - 321 Velenje p. O. Telefax: 063/855 - 796
Kako bomo letos pričeli kurilno sezono?
Vsem odjemalcem toplotne energije, ki se oskrbujejo s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja, s katerim upravlja »KOMUNALNO PODJETJE — VELENJE« — PE — TOPLOVOD, je že iz preteklosti znano, da se ogrevana sezona prične po 1. oktobru, takrat, ko trikrat zapored pade srednja dnevna temperatura okolice na ali pod vrednost (+ 12°C.
Srednjo dnevno temperaturo okolice izračunavamo po podatkih Hidrometerološkega zavoda Ljubljana za lokacijo Velenja po sledečem računskem izrazu:
tm
+ ~t!2 + 2 x t21
1
= 12° C)
Ogrevna sezona traja vse do meseca maja, ko poraste srednja dnevna temperatura okolice na ali nad vrednost (4- 12° C) vendar najkasneje do 15. maja. Navedena mikrokiimatska pogoja, kot tehnološki pogoj za pričetek ogrevne sezone sta verificirana v 14. členu »Pravilnika o pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja občine Velenje«.
Razen izpolnjenih tehnoloških pogojev pa bo moral vsak porabnik toplotne energije izpolniti še pogoj plačilne discipline, kot noviteto, ki smo jo uvedii v okviru novo oblikovanega »Komunalnega podjetja« — Velenje.
Nujnost uvedbe dodatnega kriterija — »pogoja plačilne discipline« kažejo dejstva, da nam na področjih
oskrbe s toplotno energijo in toplo sanitarno vodo porabniki, za že izdobavljene količine toplote, dolgujejo ogromne zneske, kar že resno ogroža normalno izvajanje enostavne in razširjene reprodukcije PE — Toplovod.
Zaradi navedenega obveščamo vse porabnike toplotne energije, da si normalno ogrevno sezono lahko zagotovijo tako, da vse zapadle finančne obveznosti poravnajo najpozneje do 10. 10. 1991, vse tekoče stroške pa so dolžni poravnati v zakonitem roku. V nasprotnem primeru bo upravljalec neplačnikom prekinil dobavo toplotne energije.
S takšnimi ukrepi je seznanjen in se strinja tudi IS — SO Velenje.
Ukrep prekinitve oskrbe s toplotno energijo bodo delavci PÈ — Toplovod realizirali v najkrajšem možnem času in bo trajal vse do poravnave finančnih obveznosti.
V bistvu gre za nam že vsem dobro znane dobavne pogoje na področju električne energije, PTT storitev in nabavne pogoje drugih energentov (premog, kurilno olje, drva, plin).
Upamo, da se vsi porabniki toplotne energije, iz sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, zavedamo, da razpolagamo z izredno ceneno in komfortno energetsko oskrbo. Nemoteno oskrbo lahko zagotavljamo le z učinkovitim vzdrževanjem in upravljanjem sistema ter pravočasnim plačilom stroškov za tovrstno komunalno dobrino.
Sklep stavbnih zemljišč št. 1
Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje objavlja na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 4/84), 8. člena Odloka o stavbnih zemljiščih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6/87), 1. in 2. člena Odlokaro spremembi in dopolnitvi odloka o stavbnih zemljiščih (Uradni vestnik občine Velenje, št. 8^91) ter po sklepu Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč občine Velenje z dne 7. 8. 1991, naslednji
JAVNI RAZPIS
za oddajo gradbene parcele za gradnjo počitniške hiše na območju Rečice ob Paki
Za gradnjo počitniške hiše se odda sledeča gradbena parcela:
—	gradbena parcela št. 3 — pare. št. 960/38 — neplodno 438 m2
SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI:
—- Odda se komunalno neopremljeno stavbno zemljišče.
—	Izklicna cena znaša 160,00 dinarjev za m2 zemljišča.
—	Varščina za udeležbo na javnem razpisu znaša 5.000,00 dinarjev.
—	V ceni 160,00 dinarjev za m2 stavbnega zemljišča so zajeti sledeči stroški: odškodnina za zemljišče za gradbeno parcelo, geodetski posnetek, izdelava predlokacijske dokumentacije, odškodnina za zemljišče za dovozno cesto, parcelacija, čiščenje in delno zasutje terena.
—	Bodoči graditelj počitniške hiše mora sam in na svoje stroške zgraditi predvideno dovozno cesto v skladu s predlokacijsko dokumentacijo št. 940 z dne 20. 3. 1989, preko zemljišča, pare. št. 960/63 k.o. Rečica ob Paki.
—	Uspeli ponudnik mora sam in na svoje stroške pridobiti geološki izvid, graditi vodovodno in električno omrežje, predvideno greznico, nosi pa tudi vse stroške v zvezi s prispevki za priključke na te komunalne naprave, samo izgradnjo hišnih priključkov, kakor tudi stroške v zvezi z že zgrajenimi komunalnimi napravami na tem območju.
—	Za uspelega ponudnika se smatra, kdor ponudi višjo ceno za m2 stavbnega zemljišča.
—	Uspeli ponudnik mora plačati tudi stroške objave javnega razpisa v glasilu »Naš čas« ter stroške prometnega davka.
Varščino v znesku 5.000,00 dinarjev morajo ponudniki plačati na račun štev. 52800-654-28325 — Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje, Šaleška 19/a, Velenje, z oznako, da je varščina.
Le-ta se uspelemu ponudniku vračuna v ceno, neuspelemu pa vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik kasneje brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist Sklada stavbnih zemljišč.
Dokazilo o vplačani varščinj (odrezek) morajo ponud- ► niki poslati skupaj s pismeno izjavo, da sprejemajo vse razpisne pogoje (splošne in posebne) ter svojo ponudbo za m2 zemljišča, v zaprti kuverti z oznako »ponudba na javni razpis«, najkasneje do 25. 10. 1991, na spredaj navedeni naslov.
Uspeli ponudnik mora podpisati ustrezno pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila s strani Sklada ter plačati celotne stroške v roku 8 dni po podpisu pogodbe, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, vsled česar mu zapade varščina v korist Sklada.
Uspeli ponudnik mora pričeti z gradnjo na oddanem zemljišču najkasneje v roku 6 mesecev po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča ter zgraditi objekt do III. gradbene faze v roku 24 mesecev po podpisu pogodbe, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar se pogodba o oddaji zemljišča razveljavi, pravica uporabe ter zemljišča se ponovno prenese na Sklad, prav tako pa mu zapade varščina v korist Sklada.
POSEBNI POGOJI:
—	Ker je bilo zemljišče, ki je predmet razpisa, v naravi grapa (delno nasuta), je potrebno v celoti upoštevati pogoje geološkega poročila, (ki si ga mora pridobiti bodoči investitor), predvsem pri izvedbi temeljev in kleti.
—	Interesenti si lahko ogledajo zemljišče, ki je predmet razpisa, dne 16. 10. 1991 od 11. do 12. ure ali od 15. do 16. ure.
Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnih parcel lahko interesenti dobijo pri Skladu stavbnih zemljišč občine Velenje, Šaleška 19/a, Velenje, ali po telefonu, štev. 854-814 ali 856-404.
OVEN od 21. marca do 20. aprila
Ko se boste hoteli zaupati najbližjim, vas bo zlomilo. Nihče več vas ne želi poslušati, vi pa ravno sedaj krepko potrebujete prijatelje in predvsem zveste poslušalce. Bežali boste od doma, se veliko srečevali s starimi prijatelji in obujali spomine. Pri nekem telefonskem pogovoru bodite previdni in nikar ne vzkipite. Posledice so lahko takšne, kot se jih že dolgo bojite.
BIK od 21. aprila do 20. maja
Včasih ste res pravi Bikec in to boste v tem tednu kar nekajkrat dokazali. Zaradi hude trme se boste spustili v dokaj tvegano pustolovščino, potem vas bo malo bolela glava, hujšega pa ne bo. Nekam zaspano in leno boste delovali, pa tudi nobene volje do življenja ne boste kazali. Poštar vam bo prinesel paket, na katerega prav gotovo niste računali. Če se boste morali odločati med številkami, vam bodo največ sreče prinesle parne, če pa med dekleti, pa se izogibajte blondink.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Bolj kot se bo približevalo Novo leto, bolj se boste smilili sami sebi. Le tu in tam se boste popolnoma sprostili in prijateljem in znancem pokazali, kako veseli znate biti. Takih priložnosti bo kar nekaj že v tem tednu, zato se boste kar dobro počutili. Ker ni vse zlato kar se sveti, nikar ne nasedite ponujenemu poslu. Človeka poznate in imate o njem svoje mnenje, vzrokov, da bi ga spreminjali pa ni!
RAK od 22. junija do 22. julija
Življenje se bo vrnilo v ustaljene tokove, vi pa boste še nekaj časa živeli le za obujanje spominov. Novih prijateljev ne poznate dovolj dobro, da bi se lahko spustili v načrtovano avanturo, ker pa ste človek, ki rad tvega, se seveda boste. Stvar, ki ste jo uredili zadnje dni prejšnjega tedna vam je močno dvignila samozavest, zato boste uživali, kot se spodobi. Ne pozabite starih prijateljev, ker bo zamera velika!
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Stvari se obračajo na bolje, vi pa tega ne znate pokazati drugače, kot da ste se še bolj zakopali v delo. Morda mislite, da ste neutrudljivi? Prve posledice naporov boste čutili že ta teden, če boste s pretiravanjem nadaljevali, pa se vam kaj kmalu zna zgoditi, da boste resno zboleli. Skoraj ste že pozabili, kako izgleda preživeti nekaj ur v postelji skupaj z ljubljeno osebo, to pa vam le škodi!
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Vaša sreča je precejšnja, saj ste dosegli to, kar so vam vedno govorili, da je nedosegljivo. Vendar spet ne boste znali izkoristiti pravega trenutka in pokazati svojih sposobnosti tistim, ki bi jih morali spoznati. Doma bo bolj čudno vzdušje, zato se boste raje zadrževali povsod drugod. Če boste še naprej bežali od doma, boste postali še bolj zagrenjeni, zato raje napravite radikalen rez.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Imate srečo, da so časi tako čudni, da vaše neodločnosti, ki sicer ni vaša lastnost, ne opažajo tisti, ki so vam nevarni. Sovražnikov pa ste si nehote nakopali toliko, da sploh ne bi več spali, če bi se zaradi njih živcirali. Ker se bodo stvari počasi uredile tako kot ste želeli, seveda v okviru možnosti, boste še ves ta teden zmagovalec vi! Na račun poslov pa nekoga močno zapostavljate in obremenjujete.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Imate že občutek, da povsod, kamor pridete, nekaj ni v redu. Kmalu po tem se namreč pričnejo težave in problemi. Seveda niste vi krivi, da živimo v tako čudnem svetu in času, živcirate pa se zaradi tega vseeno. Partner vas razume in podpira, zato se mu zaupajte tudi takrat, ko bi najrajši molčali. Ker se boste spustili v večje finančno tveganje, potrebujeta eden drugega bolj, kot si pokažeta. Pazite na cesti !
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Tako, pa vam je uspelo. Vsi vas bodo opazili in kmalu boste dobili ponudbo, ki se ji boste zelo težko uprli. Veste namreč, da bi tako dobili delo, ki vas veseli, bojite pa se rizika zaradi finančne plati zadeve. Doma bo prevladovala sreča in smeh, tisti, ki imajo stalnega partnerja, ga bodo še bolj vzljubili, tisti, ki ga nimajo, pa se bodo prav gotovo zaljubili. Pri tem se vsekakor izogibajte blondink, te vam lahko le zlomijo srce.
KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Počutili se boste krasno, saj se vam bo izpolnila dolgoletna želja in to ravno v času, ko to najbolj potrebujete. To bo odtehtalo vse težave v službi, zato se boste požvižgali na neprestane majhne kritike, ki tako niso drugo, kot malo nevošč-ljivosti. Spet vas bo prijelo, da bi se spustili v malo avanturo, vendar tega ne boste upali storiti, ker si ne želite težav. Nekoga boste kljub vsemu lepo gledali.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Ker vas bo zdravje spet pustilo na cedilu, ne boste preveč dobre volje, vendar boste uresničili v^e za ta teden zastavljene cilje. Ob neki važni odločitvi se boste krepko zamislili, reagirali pa spet z želodcem in ne z računico. To vas že nekaj let tepe, pa ne znate iz začaranega kroga. Ob koncu tedna boste zelo leni, zato bo partner pričel izgubljati živce, vi pa se boste hladno obračali stran.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Ta teden si boste še nekaj časa zapomnili, saj se vam bo v njenem začetku uresničila skoraj neverjetna želja. Zaradi obilice dela boste veliko zdoma, kadar pa boste doma, bo tu prijetno in veselo. Ne boste čakali na pomlad, ampak boste jesen izkoristili za nežne urice z ljubljeno osebo. Nevošljivost bo precejšnja, vi pa se ne boste sekirali, kar je tudi prav. Spet vam zvezde napovedujejo srečo v igrah nJTsrečo!
KOZMETIČNI NASVETI
Danes vam bom napisala nekaj nasvetov, s pomočjo katerih lahko obdržite zdrave, lepe in močne lase.
Lasje spadajo med kožne priveske in prekrivajo lasišče. Glavo varujejo pred mrazom, sončnimi žarki in tudi pred poškodbami, kot so udarci.
Las je sestavljen iz stebla, ki je nad kožo in se nadaljuje pod kožo kot korenina lasu. V notranjosti med usnjico in podkožnim maščevjem se razširi v lasno čebuljico. Lasno koreni-ko obdaja lasni mešiček. Ta je sestavljen iz ustja in izvodila. Žleza lojnica izloča svoja izvodila v izvodilo lasnega stržena. Mikroskopsko gledano je las sestavljen iz treh plasti:
—	zunanjo plast sestavljajo celice
-	notranja ovojnica vsebuje pigment ali lasno barvilo
— stržen je tretja plast lasu, ki pa ga nima vsak las
NORMALNI LASJE se svetijo, se ne mastijo hitro in so močni. Ne izpostavljajmo jih višinskemu soncu, premočnim trajnim ovulacijam itd. Priporočljivo za take lase je, da jih krtačite in sicer od tilnika proti čelu, sklonjene glave. Lase si umivamo 1 x tedensko ali na 10 dni z nealkaličnimi sredstvi (šamponi, mili) za umivanje normalnih las.
SUHI LASJE - takšni so, ker lojnice izločajo premalo maščobe. Na to vplivajo tudi zunanji vzroki: premočno kre-piranje las, preveč beljenja in barvanja las, prevroče sušenje in prevelika uporaba utrjeval-cev (lakov) za lase. Za takšne lase pomaga, če jih tu in tam zmasiramo z oljem. Vzemite kapalko in nanesite na lasišče ricinusovo olje, nato pa si s pr-
sti krožno zmasirajte lasišče in pustite učinkovati nekaj ur ali preko noči.
MASTNI LASJE so posledica premočnega delovanja loj-nic. Prav tako kot na kožo ima tudi tu velik vpliv prehrana. Izogibajte se mastnega mesa, mastnega sira, sladkarij. Priporočljivo je sadje, zelenjava, jogurt, skuta, pusto meso, nemastne ribe in podobno. Take lase umivamo 1 x ali 2 x na teden. Če so mastni lasje trajno nakodrani se ne zmastijo tako hitro.
Lasje se neprestano obnavljajo. Dnevno izpade od 30—120 las. Ti lasje dajo prostor novim, ki zrastejo za njimi. Močnejše izpadanje las se lahko pojavi po porodih, zastrupitvi krvi (sepsi), po dolgotrajnem jemanju določenih zdravil in tudi po hudih nalezljivih boleznih (tifus, škrlatinka).
Tako. naslednjič vas bom podrobneje seznanila z boleznimi, ki lahko prizadenejo naše lasišče.
Ilir*] rlil §ffidlsij j®
pletenje
cas za
Prihajajo mrzli dnevi in ko se bomo zjutraj odpravljali od doma, iz toplih stanovanj, nas bo ob pogledu na meglice, ivje po drevju in v vetru se zibajoče veje, kar zmrazi-lo. Zato moramo še pravočasno poskrbeti za topla oblačila. Med našo jesensko-zim-sko garderobo ne sme manjkati nekaj pletenin, ki so vedno modne in predvsem praktične in tople.
Tako kot pri tekstilnih izdelkih se moda menja tudi pri pleteninah. Enkrat so bolj modne enobarvne, drugič tiste z norveškimi vzorci, potem take z abstraktnimi. Prav tako se menjajo tudi barve.
Jesensko-zimske modne zapovedi letošnje leto napovedujejo veliko trikojev, tako vzorčastih kot enobarvnih, v večerni toaleti pa bo še vedno prevladoval pliš. Zelo lepo jih lahko kombiniramo z dolgimi in kratkimi jopicami
in puloverji, ki jih bodo tiste bolj spretne spletle same, nekaj ročno narejenih lahko kupite tudi že v naših trgovinah, še vedno pa nam ostane-

jo industrijsko narejene, ki so tudi že zelo lepe. Barve so letos žive, kombinacije pisane, z čim več vzorci, praviloma abstraktnimi. K pisanim trikojem in vzorčastim krilom bomo seveda oblekli enobarvne pletenine. Če se boste za izdelavo odločile same, pazite. Pogled na razvlečene in nekompaktno narejene pletenine ni lep. Ko boste izbirali volno za pletenje, pa-
m t
ta* k
_ VA. f ,» S*
zite na njeno sestavo. Sama sintetika se močno vleče, zato jo pletite na tanjše igle.
Tako pri nakupu pletenin, kot če jih boste delali sami, ne pozabite na veliko fantazije, veliko barv, veliko likov. Res nam izdelava take pletenine vzame več časa, se pa izplača. Bodite nekaj posebnega, če ne drugače, dosežite to z unikatno pletenino!
V	seriji člankov, ki jih bomo objavili v časopisu Naš čas, vam želimo predstaviti način medsebojnega komuniciranja, ki ga omogoča sodobna tehnologija in je v razvitem svetu eden izmed temeljev in pogojev za uspešno poslovanjg in nastopanje na trgu.
Splošno o računalniški izmenjavi podatkov
V	uspešnih, ambicioznih podjetjih si najbolj prizadevajo za:
•znižanje lastnih stroškov poslovanja,
-čimbolj skrajšati čas pretoka injormacij,
■povečevanje dohodka s pravilno
uporabo informacij,
-razširitev trga,
-Ititro prilagodljivost tržišču,
-direktno ponudbo kupcu brez
posrednikov.
Tabela nam kaže prenos sporočil v tipičnem poslovnem dogodku:
PRENOS SPOROČIL V POSLOVNEM DOGODKU
P	Povpraševanje	p
A R T	l Ponudba	A
	Potrditev naročila	K j
N	( Vmesna poročila	N
E	Dobavnica	E
R	Račun	K
A	Plačilo	B
		
Kako poteka izmenjava podatkov v poslovnem dogodku med dvema partnerjema vemo: na osnovi povpraševanja, ki mu je sledila ponudba, je prodajalec prejel naročilo in ga pri kupcu potrdil. Po medsebojni izmenjavi še dodatnih sporočil: ("Ali imate na zalogi.."
"Oprostite ker..." "Kdaj nam...") sledita še dobavnica in račun in končno še plačilo. Vsa ta poročila potekajo po pošti in v zadnjem času tudi po telefaksu.
Takšno poslovanje ima vrsto
slabosti:
Čas
Cas za dostavo sporočila je dolg; pošta rabi za dostavo pisem vsaj en dan. Tudi telefaks nam ne zagotavlja hitre dostopnosti podatkov pri partnerju, saj je treba prispela sporočila sortirati in jih dostaviti ustreznim ljudem. Informacija, ki je že v podjetju še vedno ni dostopna ljudem, ki jo potrebujejo. Posebno v velikih podjetjih lahko že prispela sporočila nekaj časa krožijo znotraj podjetja. Ponavljanja
V veliki večini podjetij pri svojem poslovanju uporabljajo računalnike, ki jim skrbijo za ustrezno obdelavo podatkov. Podatek, ki je it obstajal v računalniku pri partnerju A, se tiska na papir, ki se pošlje partneiju B, ki ima svoj računalnik. Podatke, ki so prispeli na papirju, mora partner B vnesti v svoj računalnik, na neustrezno zasnovanih informacijskih sistemih celo večkrat. Napake
Vsako ponovno ročno vnašanje podatkov pomeni možnost novih napak, ki jih prej ni bilo. Neproduktivnost
Ljudje se morajo ukvarjati z nepotrebnimi opravili, ki ne prispevajo k povečanju dohodka, (Vnašanje že obstoječih podatkov,...) Namesto kreativnih opravil opravljajo zdaj odbijajoča, mučna dela. ("Brskanje" po gorah dokumentov, tekanje na banko, SDK,...).
DELA NAJ STROJ, MISLI NAJ
ČLOVEK!!
Cena
Vsa ta potrebna in nepotrebna opravila stanejo.
Druga tabela nam kaže primerjavo med trajanjem in stroški za različne vrste komunikacije:
Gre za dramatičen zasuk v načinu
poslovanja.
Prednosti so očitne:
-direktna povezava s partnerji,
-preko spremljanja naročil je možno
spremljanje trga in hitro reagiranje
nanj,
-just-in-time proizvodnja in dostava
RAZMERJA MED ČASOM IN CENO PRI RAZUČNIH NAČINIH KOMUNICIRANJA
NAČIN KOMUNICIRANJA	ČAS	CENA
POŠTA	VSAJ 1 DAN	1
TELEKS	5h 30 min	1,75 ■
TELEFAKS	2 min	0,75
RAČUNALNIKZ RAČUNALNIKOM	13 sekund	0,25
Sporočilo, poslano s telefaksom, je torej 3x dražje in traja devetkrat dlje kot komunikacija med računalniki. To so primerjave za čas prenosa informacij. & pa primeijamo še čas nedostopnosti informacije, ko je informacija že v podjetju vendar še ni na pravem mestu in torej še ni na razpolago, so te razlike še dosti večje.
Na kratko lahko rečemo, da zdaj dajemo kupe denarja za nezanesljive informacije, ki niso na razpolago takrat kot bi želeli. Pravilna rešitev za vse te probleme je vsekakor računalniška izmenjava podatkov (naprej RIP). Kako pa poteka sodobna komunikacija? Vsa potrebna sporočila si pošiljata partnerja direktno iz računalnika v računalnik. Prenos podatkov poteka s pomočjo modema po telefonski liniji, po omrežju JUPAK, ali po računalniških mrežah. Čas prenosa je več tisočkrat krajši! Ponovnega zajemanja že znanih podatkov ni! Informacije so na voljo takoj, ko so prispele!
prispeva k zmanjšanju zalog. Rezultati so povečnje prodaje in zmanjšanje stroškov. Stroški za uvajanje RIP so zanemarljivi glede na prednosti, ki jih	prinašajo.	Potrebna
računalniška oprema je minimalna: računalnik PC, ki je lahko že obstoječi z dodanim modemom, ter pripadajoča programska oprema. Ta poskrbi za kodiranje, dekodiranje oddajo in sprejem sporočil. Celotni stroški so v razredu 2-3 PC računalnikov. Kaj pomeni uvajanje RIP je jasno. V začetni fazi uvajanje RIP pomeni prednost pred konkurenco, v prihodnosti, ki je že tu pa je to nujnost, saj je takšen način v tujini že uveljavljen in je pogoj, za sodelovnje z nekim podjetjem.
Aleš Lipnik
Prihodnjič: Standardi za računalniško	izmenjavanje
podatkov
20-let dela OS Antona Aškerca
Osnovna šola Antona Aškerca je 8. oktobra dopolnila 20-let svojega delovanja. V svoji 20-letni dobi je prehodila zanimivo pot. Pa poglejmo najprej v njen matični list.
Res je, da je 8. oktobra šola dopolnila 20-let, vendar je s svojim rednim delom začela šele 2. novembra 1971. Zgrajena je bila z občinskim samoprispevkom. Že 1 . oktobra 1970 je bil imenovan iniciativni odbor in za v.d. ravnatelja Pankrac Semečnik.
V začetku je šola štela 648 učencev, ki so bili združeni v 24 oddelkih. Prav tako pa je bila šoli priključena OŠ Pesje. Ob uspešnem začetku dela je bilo zaposlenih 47 delavcev. Ko govorimo o uspešnem začetku šole pa moramo povedati, da šola v začetku ni imela niti telovadnice niti potrebnih igrišč. Tako so morali pouk telesne vzgoje improvizirati in le prizadevnim učiteljem velja zahvala, da je bilo delo kljub vsemu kvalitetno opravljeno.
Ze naslednje koledarsko leto
so pričeli z deli za izgradnjo telovadnice in tako je bila otvoritev že 25. maja 1973. Povedati velja, da je bila telovadnica zgrajena brez podpore tedanjih političnih in družbenih struktur, ki so še vedno smatrali, da je delo šole mogoče brez telovadnice.
Z leti je rastlo število delavcev in vzporedno s tem se je večal kolektiv vse do leta 1978, ko je bila odprta 4. osnovna šola, ki so jo poimenovali po Veljku Vlaho-viču.
Istega leta se je šola Antona Aškerca pobratila z OŠ Bruno Ivanovič iz Splita in to prijateljstvo smo ohranili vse do danes.
Mnogo zapletov je bilo tudi s poimenovanjem šole, saj je iz mnogih predlogov obveljal predlog Antona Aškerca-slovenskega pesnika. Poimenovanje je bilo obeleženo s svečanostjo, hkrati
je bil odkrit spomenik pesniku, delo akademskega slikarja Fra-nja Cesarja. V šolskem letu 1975-76 je ravnateljske dolžnosti prevzela tedanja pedagoginja šole gospa Cveta Pušnik, ki je dela ravnateljice opravljala celih 12 let.
Še en pomemben mejnik šole Antona Aškerca velja omeniti.
Zaradi nenehnega naraščanja števila učencev je bil pouk že povsem dvoizmenski, zato je bilo nujno potrebno, da bi šola pridobila nekaj novih učilnic za enoiz-menski pouk na predmetni stopnji in tako lažje delo na šoli. Tako je bilo š.l. 1982-83 še posebej težko, saj so morali učenci in učitelji gostovati na sosednji šoli Gustava Šiliha, ker je na šoli Antona Aškerca potekala intenzivna gradnja drugega nadstropja. Po končanih delih je šola ostala bogatejša za osem učilnic.
Po podatkih, ki jih imamo, pa je bilo na šoli največ učencev v š.l. 1986-87, saj jih je bilo skupaj
z učenci OŠ Pesje preko tisoč v 36. oddelkih. Pomembno je povedati, da je učni uspeh nihal od začetnih 91.5% pa do 99.8% v š.l. 1978-79.
Za šolo v celoti je pomembno, da je iz njenih klopi odšlo v svet veliko učencev, ki so postali dobri delavci, strokovnjaki in znanstveniki. Skoraj ni moč prešteti
vseh priznanj, ki so jih dobili učenci in šola v teh letih. Veliki so bili uspehi na učnem in vzgojnem področju, kar kaže na kvalitetno kadrovsko zasedenost šole in dobro delo.
In kako naprej?
Živimo v času, ki vzgoji in izobraževanju ni naklonjen. Sicer
pa se sprašujemo, kdaj je sploh bil. Toda učitelji ne bi bili to, kar smo, če ne bi bili večni optimisti. Ne glede na družbeno klimo, snujemo v svojih programih utrip šole, ki bo prijaznejša, ve-drejša, obogatena z novimi vsebinami in odprta navzven. Seveda pa sama dobra volja še ni dovolj. Potrebno bi bilo omogočiti idejno in materialno podporo in najti sistemske rešitve za vse tiste delavce, ki še niso izgubili poguma in delovnega elana.
Pa vendar je bilo v vsem tem času veliko zanesenjakov, tako posameznikov kot različnih organizacij in društev, ki so šoli zvesto stali ob strani, jo razumeli, z njo čutili in ji pomagali. Veliko jih je bilo, zato vsem iskrena hvala.
Ko se ob 20-letnem jubileju oziramo v prihodnost, moramo zavestno pozabiti vse krivice, ki so bile storjene učencem in delavcem šole. Prepričani smo, da smo najnižjo točko v družbenem tretmanu že dosegli in da bodo za nas nastopili boljši časi.
20-letnico bomo obeležili v petek, 11. oktobra, ob 10. uri v šoli. V tem upanju praznujemo delovno in optimistično.	Ravnatelj
Miha Macur
Zgodilo
se je
• •
10. OKTOBRA
LETA 1889
Tokrat nam je uspelo izbrskati nekoliko starejšo novico iz Šoštanja, ki je bila objavljena v Slovenskem gospodarju:
»Okr. zastop v Šoštanji je vsled novih volitev ta-le: g. Fr. Skubic, župan v Velenji je načelnik in g. Ivan Vošnjak, trgovec v Šoštanji, je njegov namestnik. Odborniki pa so ti-le gg.: dr. I. Lipoid, I. Scharner, M. Tajnik, M. Pristovšek, D. pi. Lapp in J. Vošnjak.«
LETA 1952
V	teh dneh praznujeta velenjska občina in KS Šoštanj svoj praznik, v spomin na dogodke pred petdesetimi leti. V Savinjskem vestniku so ob tem praznovanju objavili članek z naslovom »Osmi oktober — lokalni praznik Šoštanja«:
»Prebivalci Šoštanja so na svečan način proslavili svoj lokalni praznik — 8. oktober. Proslavili so namreč I I. obletnico prvega napada partizanov na Šoštanj ter obletnico ustrelitve prvih talcev Rozmana, Franca in Maksa Bergleza, Anžgela, Zormana, Keseja, Finžgarja, Bizjaka, Novaka in Petriča, ki so bili 10. oktobra 1951 ustreljeni v Mariboru po ukazu vojnega zločinca Uberreitherja. Občinski odbor Zveze borcev je organiziral v zgodnjih jutranjih urah budnico z godbo na pihala. Udeleženci proslave so se zjutraj zbrali pred sindikalnim domom, od koder so odšli k novopostavljenemu spomeniku. Ob deveti uri so odkrili spomenik. Ob tej priložnosti je nastopil pevski zbor ter mladina z recitacijami. Potem so se udeleženci proslave podali k spominski plošči z enominutnim molkom. Popoldne je v telovadni dvorani nastopila godba na pihala, pevski zbor in folklorna skupina. Zvečer je igralska skupina »Svoboda« uprizorila dramo »Naša kri«.
Občina Velenje si je za svoj praznik izbrala dogodek, ki je eden izmed pomembnejših mejnikov naše preteklosti. Upam, da teh oktobrskih dni ne bomo pozabili ter da se jih bomo vedno spominjali z dolžnim spoštovanjem!
LETA 1969
V	mariborskem Večeru pa smo lahko prebrali tudi članek z naslovom »Umetniška razstava v Šmartnem ob Paki«:
V	Šmartnem ob Paki bosta do ponedeljka v klubu amaterjev razstavljala svoja likovna dela oče Tine in njegov sin Miloj-ko Kumer iz Šoštanja. Milojko se je prvič predstavil z olji.« LETA 1970
Tudi zadnjo današnjo novico z naslovom »Za začetek gla sbeno zabavni večeri«, ki je zopet s kulturnega področja, je objjavil mariborski Večer:
»Te dni se bo sestal upravni odbor občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Velenje. Razpravljal bo predvsem o programski politiki za prihodnje obdobje^,
Za uvod bodo verjetno že septembra priredili v Velenju in še w nekaterih drugih krajih občine zabavnoglasbeni večer, ki ga Ibodo izvajali domači glasbeni ansambli.«
DAMIJAN KLJAJIČ
Čas in nepoklicna kultura
Narava se je že odela v paleto živopisanih barv, z jesenjo pa naj bi oživeli odri, dejavnost v kulturnih društvih, skupinah, krožkih. Je pred vrati spet ena od sezon, v kateri bodo kulturni ustvarjalci velenjske občine utrdili sloves uspešnih skupin doma in izven meja, obiskovalce prireditev pa bogatili in navduševali? Glede na to, da je pri oblikovanju letošnjega občinskega proračuna potegnila kultura krajši konec, tolikšne živahnosti in pestrosti kot smo je bili vajeni doslej na odrih ne bo. »Polet vsem, ki se trudimo bodisi v gledali-
ški, pevski, likovni, literni in še kakšni dejavnosti drži po konci volja, zagnanost. Kajti, če bi ustvarjanje bilo odvisno le od denarja, bi bila najbrž kulturna ponudba mnogo skromnejša od sedanje,« ocenjuje predsednik zveze kulturnih organizacij občine Velenje Srečko Meh.
Poskus dopovedati sogovornikom, kako mora tudi v najtežjih razmerah obstajati in za to dobiti ustrezen delež ni najbolje uspel. Brez denarja izvajanje dogovorjenih programov ni mogoče, četudi nemalokrat člani društev poleg svojega prostega časa za dejavnost primaknejo iz svojega
žepa. Vzdrževanje domov oziroma delovnih prostorov naših skupin je v tem trenutku največji zalogaj. Prostori niso namenjeni samemu sebi, treba jim je dati vsebino. Ohranjanje dosežene ravni v kulturnem snovanju, jo bogatiti z novimi stvaritvami je naslednja težava. Nezavidljiv položaj kulture danes, ko ne vemo, ali bomo lahko gojili množičnost in kakovost pa zaokrožuje splet vsega.
Da se vsi, ki jim je nepoklicna kultura in vse kar je povezano z njo blizu, zavedajo razmer v gospodarstvu, dokazujejo s tržno naravnanostjo predstav, nastopov in še česa. Žal je po njihovem prepričanju to kaj slaba to-
lažba. Kajti potrošniki teh dobrin so v največji meri lahko turisti. Kako pa je s tem, pa mimogrede dovolj zgovorno priča preskromna turistična bera. In začaran krog je sklenjen.
Puške v koruzo kulturniki velenjske občine kljub času in raz-mecam ne bodo vrgli. Vztrajali bodo na začrtani poti tako glede kakovosti kot množičnosti. Skupaj z odgovornimi v občini pa poskušali najti pot, ki jim bo to tudi omogočila. »Rešitev bo treba poiskati, ker če kulture ne bomo negovali, tudi svoje narodne zavesti ne bomo. Zato smo toliko bolj trdno prepričani, da tu odstopanj ne more, niti ne sme biti,« je sklenil pogovor Srečko Meh.
Sv. Frančišek Asiški — zavetnik narave
Frančišek Asiški je osebnost, ob kateri se lahko zgledujemo v vseh časih. Je sicer človek 13. stoletja, vendar nam njegovo sporočilo mnogo pove tudi danes, ali pa morda ravno danes. Njegov odnos do stvarstva in do sočloveka v luči vere v Boga je tako prepričljiv, da so ga mnogi imeli za drugega Kristusa.
Rodil se je leta 1182 v mestu Assisi v pokrajini Umbri ji v srednji Italiji. Mati Pika (po rodu Francozinja) mu je ob krstu dala ime Janez Krstnik (Giovanni), vendar ga je oče Peter Bernardo-ne po povratku s potovanja začel klicati Frančišek (zaradi simpatij do Francozov, s katerimi je precej trgoval). Mladi Frančišek je od matere podedoval milino in uglajenost, naučila ga- je tudi francoščine, od očeta pa smisel za spretnost in trgovino. Obiskoval je tudi župnijsko šolo, kjer je prejel nekaj izobrazbe. V mladostnih letih je bil Frančišek pre-
cej živahen, rad je bil v veseli druščini, vendar se je varoval podlosti in pretiranega veseljače-nja. Želel je postati vitez in si slavo pridobiti v vojski. Leta 1202 se je mesto Assisi zapletlo v vojno s sosednjo Peruggio. Assissi je vojno izgubil, veliko vojakov pa je bilo potem odpeljanih v ujetništvo. Med njimi je bil tudi Frančišek.
Po sklenjenem premirju se je Frančišek vrnil domov in potem zelo resno zbolel. Kasneje se mu je še enkrat ponudila priložnost sodelovanja v vojski. Po skrivnostnih sanjah si je potem premislil. Začel se je poglabljati v Sveto pismo, veliko je molil in premišljeval. Zaželel si je popolne svobode in ob tem spoznal, da je za to potrebno dosledno živeti po evangeliju. Svojo velikodušnost do bolnih in trpečih je oglobil tako, da seje oče ustrašil, da bo razdelil vse premoženje. Zato je od sina zahteval, da se je
odpovedal dediščini, kar je Frančišek tudi storil spomladi I. 1206 vpričo škofa in meščanov.
Nekega dne je med molitvijo zaslišal glas: »Frančišek, ali ne vidiš, da se moja hiša podira? Pojdi in jo popravi!« Mislil je, da mu Bog naroča, naj popravi cerkvico sv. Marije Angelske (Porciunkula), ki je bila v zelo slabem stanju. Frančišek je cerkev res popravil, obenem pa je spoznal, da ga Bog pošilja »popravljat« Cerkev, torej skupnost ljudi. Ob poslušanju evangelijskega odlomka, ki govori o nalogah apostolov in njihovi skromnosti (Mt 10, 5—10), seje odločil za uboštvo.
Mir vam dajem
Velenje, 6. oktobra — Vojna še vedno divja, še vedno so žrtve, vedno večje gorja, ljudje nič več ne kričijo, vse bolj ječijo. Povsod po svetu mladi organizirajo dobrodelne koncerte in tudi v župniji sv. Marija v Starem Velenju je bil to nedeljo, 6. oktobra dobrodelni koncert za pomoč Hrvaški. Pripravili so ga mladi iz Šentilja, sodelovalo pa je več skupin.
Mešani pevski zbor iz Vinske gore je zapel tri pesmi, sledila je duhovna meditacija z diapozitivi. Predstavil se je tudi moški oktet iz Vinske gore in pa skupina mladih iz Šentilja, ki je z izraznim plesom skušala ponazoriti in prikazati dobroto, lepoto, mir, ki naj bi zmagali nad silami zla, teme, vojne. Veliko lepih misli je bilo izrečenih, dosti lepih želja, predvsem pa prošnja k miru na Hrvaškem. Trpljenje, gorje, smrt. . . Vse to čutimo od daleč, vendar je tu, pri nas, na pragu Slovenije. Kako dolgo bo še trajala ta mora?
Koncert je zaključil mladinski pevski zbor iz župnije sv. Martin v Velenju s pesmijo:
»Mir vam dajem in zapuščam božji dar z neba, božji Sin nam mir prinaša, objemimo ga. Prosimo te, naš Rešitelj, vojne nas varuj, tistim, ki vojskujejo se. kmalu mir daruj.
Tam na morju, tam v planinah in na tropskem tlu. spremljaj brate in očete, pošlji jim miru. Meče si prekujmo v pluge, mrzimo prepir, vsi kot bratje se ljubimo, pa bo vladal mir.«
Vendar s tem ni končana pomoč z molitvijo, željami in prošnjami. V nedeljo, 13. 10. 1991 bo v cekrvi sv. Martina v Velenju ob 16.30 ponovno dobrodelni koncert in vabljeni ste vsi, kdor pa bo z nami samo v mislih, naj moli za mir z željo, da bodo ljudje na Hrvaškem zopet svobodno zadihali, da ne bo več gorja, trpljenja, da bo v naših deželah spet zavladal mir.	Darja RUTNIK
Po prvi pridigi, ki jo je imel v domači cerkvi, se je veliko ljudi spreobrnilo in spravilo med seboj, obenem pa si je pridobil tudi nekaj privržencev. Za osnovno vodilo so si izbrali služenje bližnjim in uboštvo. Pomagali so bolnim in trpečim, predvsem gobavcem, pomagali so kmetom pri delu na polju, obenem pa tudi molili in se poglabljali v Sveto pismo. Frančišek je napisal Vodilo (redovne skupnosti) in ga nesel k papežu Inocencu lil. Papež je okleval, saj je bilo to prvič, da neka skupnost zahteva v Vodilu popolno uboštvo. Frančišek je papeža prepričal in dobil ustno potrditev in s tem dovoljenje za življenje redovne skupnosti. Zaradi ponižnosti so se imenovali Manjši bratje. Frančišek je kot prvi predstojnik skupnosti bil zelo pozoren do potreb svojih (redovnih) bratov in od njih ni zahteval ničesar, v čemer ni bil prej sam zgled.
Zgledno življenje in Franči-škova prepričljivost sta vplivala tudi na asiškega škofa, ki je velikokrat povabil Frančiška pridigat v župnijsko cerkev. Ob neki priložnosti se je za življenje po evangeliju in frančiškovem zgledu odločila tudi Klara, hči iz bogate plemiške družine. Marca 1212 se je dokončno odločila za redovno življenje in od Frančiška prejela spokorniško obleko. Skupaj sta ustanovila red klaris. Frančišek si je vse življenje zelo prizadeval za poznavanje Svetega pisma, zato je svojim bratom priporočal študij. Zelo je bil ve-
sel Antona Padovanskega, ki je postal prvi doktor in učitelj mlade redovne skupnosti.
Frančišek je resno vzel tudi evangelizacijo narodov po svetu. Sam je šel v Palestino in pogumno stopil pred Sultana Malek-al-Kamila. Ni ga prepričal v spreobrnjenje, a je nanj naredil močan vtis. Sredi 1. 1220 seje vrnil v Assisi in nato prepustil vodstvo skupnosti svojim namestnikom. Napisal je tudi novo Vodilo, ki ga je papež Honorij III. potrdil 29.11. 1223. Posvetil se je tudi ti-'stim privržencem, ki se niso odločili za redovno življenje, in zanje ustanovil tretji red.
Vse bolj se je umikal v samoto in premišljevanje. Ob tem ga je vedno navdihovala narava in njena veličina. Na praznik Povišanja sv. Križa (14.09.) leta 1224 je molil in razmišljal o Kristusovem trpljenju. Ob tem je doživel videnje križanega Kristusa, pri čemer so se mu na rokah, nogah in strani pojavile Kristusove rane, ki jih je potem imel do smrti.
V	zadnjih mesecih življenja mu je močno opešal vid, čutil je močne bolečine v želodcu in jetrih.
V	vseh teh bolečinah je izpovedal in skoraj slep napisal hvalnico naravi t.j. Sončno pesem. V njej vse stvari imenuje brate in sestre in vse stvarstvo vabi naj časti Boga. Pesem je nekakšna sinteza Frančiškovega življenja in hkrati duhovna oporoka.
Umrl je v večernih urah 3. oktobra 1226 v cerkvici sv. Marije Angelske — Porciunkule. Papež Gregor IX. je Frančiška že dve leti kasneje razglasil za svetnika in določil 4. oktober za njegov god. Kasneje se je redovna skupnost manjših bratov razdelila v tri veje: frančiškane, minorite in kapucine. V Sloveniji delujejo vse tri redovne veje, nam najbližji so frančiškani v Nazarjih in kapucini v Celju pri sv. Ceciliji.
Sv. Frančišek nam je zaradi svojega odnosa do narave blizu še danes. Zato je zavetnik narave in tistih, ki si za njeno pristnost in neokrnjenost prizadevajo. 4. oktober — god sv. Frančiška je tudi svetovni dan varstva živali.
Branko NIMAC, Velenje
Turistično društvo Velenje
Turizem
V	V • • a
se živi!
Turistično društvo Velenje, ki je tudi najaktivnejše v občini, je vse načrtovane naloge za letošnje leto v celoti izvedlo. Nekaj je bilo tudi takih, ki jih niso planirali. Sicer pa smo se lahko sami prepričali, da se je v Velenju vsak teden kaj dogajalo. Seveda so tudi turistični delavci morali nekatere prireditve zaradi vojnih razmer prestaviti na kasnejši čas, kar pa ni motilo ne organizatorjev in ne obiskovalcev.
Dosedanje delo velenjskega turističnega društva je njegov predsednik Jože Zakošek takole ocenil: »Vse turistične prireditve so bile kljub padanju standarda dobro obiskane.
To kaže, da si občani takih prireditev želijo in se na njih sprostijo ter pozabijo na vsakodnevne težave in tegobe. Vse načrtovane naloge, ki smo si jih zastavili, smo uspešno uresničili. Še več, nekaj je bilo manjših, lokalnih prireditev, ki so prav tako pritegnile precejšnje število krajanov.
Pred nami je še ena pomembnejša prireditev in sicer 9. tradicionalni turistični ples, ki bo v soboto, 19. oktobra, v Veleblagovnici Nama z zanimivim programom in bogatim srečo-lovom. Zatem sledi srečanje turističnih delavcev občine Velenje pod pokroviteljstvom Občinske turistične zveze Velenje, srečanje pa bo izvedlo letos na novo ustanovljeno turistično društvo v Šmartnem ob Paki. Zaključek vseh letošnjih prireditev našega društva bo 4. novoletni sejem od 14. do 27. decembra. Naša želja je, da bi bil letošnji sejem še pestrejši od lanskega in po številu obiskovalcev še bolj množičen.«
Zapišimo, da je odbor za varstvo okolja pri turističnem, društvu Velenje, skupaj s komisijami, končal z ocenjevanjem urejenosti krajev, ustanov, podjetij in zasebnih hiš. O rezultatih bomo poročali v eni prihodnjih številk.
B. Mugerle
Dve skrajnosti: zgledno urejena okolica in naša malomarnost
Območni štab TO Velenje
Usposabljanje za specialne naloge
Zanimalo nas je kaj sedaj, ko v Sloveniji sicer ni vojnega stanja, nevarnost pa obstaja delajo na območnem štabu teritorialne obrambe občin Velenje in Mozirje. Pogovarjali smo se s poveljnikom štaba, majorjem Jožetom Prislanom.
Med drugim je povedal: »Z uvedbo in sprejemom sporazuma o prenehanju vojne _med jugoslovansko armado "in slovenskimi strukturami obrambe in zaščite, se delo na tem področju v velenjski in mozirski občini ni zmanjšalo. V tem času izvajamo določene ukrepe za pravilno skladiščenje in vzdrževanje Vojaške opreme.
Seveda je bilo potrebno analizirati pozitivne in negativne dogodke iz vojne in se temu primerno tudi pripraviti na morebitno novo agresijo na našo državo, za katero pa
kljub vsemu menim, da je ne bo.
V sklopu priprav na področju obrambe in zaščite v tem času opravljajo testiranja
vojakov in častnikov iz Mozirja in Velenja za potrebe specialnih nalog teritorialne obrambe. Prejšnji teden so imeli vojaki do 27 let štiridnevno testiranje, ki je bilo zahtevno in strokovno. Poleg mladih vojakov, ki so morali pokazati znanje in veščine iz plavanja, orientacije, pohod-ništva, fizično sposobnost, premagovanje višin, obvladanje plinske komore in na sploh vojaško znanje, sta sodelovala še zdravnik in psiholog. Vsi testiranci imajo
Tudi zaščitno masko je potrebno dobro obvladati
najmanj srednjo šolo, s testiranjem pa je štab želel doseči še dopolnilno kvaliteto in znanje. Testiranje je bilo prostovoljno, omenjeni test pa je doslej opravila le tretjina prijavljenih.
Namen tovrstnega usposabljanja je izbrati določeno število pripadnikov TO za hitro ukrepanje proti agresorju, za potrebe protiletalske, protioklepne, protidiverzantske in protidesantne obrambe. Ali bodo ti pripadniki po uspešnem testiranju in opravljenih vojaških nalogah v prihodnje delovali profesionalno, ali kot rezervisti, je odvisno od dogodkov, ki bodo sledili.
Na kraju še ocena poveljnika območnci štaba TO Jožeta Prislana: »To testiranje, ki ga opravljajo pripadniki TO, je eno bolj zahtevnih. Vsi si prizadevajo, da bi vse naloge opravili kar najbolj uspešno in dosledno. Iz testa ugotavljamo, da visoke povprečnosti ni, izstopali pa so posamezniki, ki so odlično obvladali psihofizične lastnosti.«
B. Mugerle
Zakrpana cesta
Končno smo dočakali, da so cestarji pričeli delo na plazišču, na cesti med Lipjem in Vinsko Goro. Konec prejšnjega tedna so udrtino strokovno sanirali, nasuli material, najbrž pa bo do konca tega tedna tudi v celoti obnovljena.
Cestna udrtina je predstavljala veliko oviro na najpomembnejši prometnici na našem področju, hkrati pa nevarnost za prometne nezgode. Promet je bil urejen s prometnimi znaki, vendar pa to na tako frekventni cesti ni bila zadovoljiva rešitev.
Jože Miklavc
Čebelarska družina Ravne
Bolezni redčijo panje
Čebelarska družina v Ravnah je bila uradno ustanovljena leta 1966, v zapiskih o čebelarstvu v tem kraju pa lahko
KS Desni breg
Delitev delnic
V krajevni skupnosti Desni breg imajo v teh dneh še vedno največ dela z razdelitvijo delnic za kabelsko razdelilni sistem v občini Velenje. Trudijo se, da bi to delo končali čim prej. Tistim, ki so že poravnali vse obveznosti, so jih razdelili kar na njihovih domovih. Kar 1200 delnic so tako razdelili med svoje krajane. Predsednik krajevne skupnosti je še vedno Leopold Dvoršak, pri delu pa mu aktivno pomagajo še štirje krajani. V teh dneh se ukvarjajo še z eno stvarjo, ki se je pokazala nujna med vojno agresijo v Sloveniji. Dopolnjujejo seznam stanovalcev v tej krajevni skupnosti, pa tudi spremembe naslovov. V času uradnih ur — ob ponedeljkih in sredah popoldne od 17. 19. imajo torej dovolj dela.
AMUR
Beli amur je lepa riba, žal pa ni avtohtona, saj izvira iz daljne Rusije. Naši ribiči so jo že pred leti vložili v ugrezninska jezera saj ta riba, kakor tudi tolstobik, ki je istega izvora, doseže zavidljivo velikost in tako predstavlja tistim, ki jo ujamejo lepo trofejo. Drugače te ribe ribičem povzročajo nemalo težav, saj sta ti dve ribji vrsti dodobra počistili rastlinje iz jezer in je tako precej porušeno naravno ravnotežje, ki velja za ribnike pri nas.
Borisu Stembergerju na sliki pa je 11,50 kg težak beli amur povzročil drugačne težave, ko ga je premamil na trnek in ga potegnil iz turističnega jezera v Pesiu.
Zadovoljni ribič se bo lahko postavil z res lepo trofejo, ta ruski lepotec pa se zagotovo ne bo več pasel po jezerskemu dnu turističnega jezera.
Peter Rezman
Karel Centrih: »Vsako delo, ki si ga zastavimo, tudi opravimo«
preberemo, da so tod čebelari-li že v prejšnjem stoletju. Ko se je družina ustanovila je štela 25 članov, ki so dobivali tudi Slovenski čebelar. Vsako leto se je število večalo in lani jih je bilo že 89, od tega 46 vključenih v Zvezo čebelarjev Slovenije.
Skupno imajo približno 1.550 pretežno AŽ panjev.
Po številu panjev je ravenska družina v občini Velenje najštevilnejša, zajema pa kar osem krajevnih skupnosti.
Precej je tudi že čebelarjev, ki svoje čebele prevažajo iz kraja v kraj z vozili. Če je sezona čebelarjenja povprečna, člani ravenske družine nato-čijo okoli 20 ton medu. Kot kooperanti ga večino oddajo Medexu, Hmezadu in Kmetijski zadrugi Šoštanju. V občini Velenje čebelarji s skupno 3.500 panji pridelajo letno preko 50 ton medu.
Čebelarje vsako leto pestijo nove in nove težave, nekaterim pa kljub skupnim prizadevanjem niso kos. To so visoke cene repromateriala, razne bolezni, ki nenehno krčijo čebelje družine, slabe letine, draga zdravila in še kaj.
S kakšnimi težavami se konkretno ubadajo čebelarji ravenske družine smo se pogovarjali z njenim predsednikom te družine in obenem predsednikom občinske če-
belarske zveze Karlom Cen-trihom.
»Letos je bila letina za čebelarje nekaj boljša kot lani, recimo povprečna. Težava je v tem, da je bilo pred leti razmerje v ceni med medom in sladkorjem 1:4, žal pa danes s kilogramom prodanega medu ne dobiš dveh kilogramov sladkorja. Nadalje so zdravila proti čebeljim boleznim zelo draga, ali pa jih prf nas ni mogoče dobiti, povrh vsega so mnoga zdravila še neučinkovita. Ce omenim katere čebelje bolezni nas najbolj pestijo, so to varooza, poapnenjenje zalege in huda gniloba. Za prvo bolezen zdravilo je, za drugo ga ni. Lani je ravenska družina dobila od kmetijskega inštituta za pospeševanje in razvoj kmetijstva 15.450 dinarjev za nakup raznih zdravil.
Skupno smo iz naše blagajne za zdravila namenili okoli 20.000 dinarjev, prav toliko so prispeva4i čebelarji sami.
Naša naslednja nadloga je škropljenje sadja v pomladanskih mesecih, ko čebele nabirajo med. Največ čebel nam odmre prav v tem času, ker se sadjarji ne držijo pravila, da bi škropili zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.«
Čebelarska družina Ravne skrbi tudi za podmladek. Čebelarski krožki na šolah so zelo uspešni, od teh najbolj na osnovni šoli Bibe Röcka kjer se vsako leto za čebelarjenje usposobi približno petnajst šolarjev. Družina tem krožkom seveda pomaga tudi gmotno.
Načrti ravenske čebelarske družine so, da bi dobili košček zemlje in si na njej postavili brunarico, da bi imeli svoj lastni prostor ter čebelnjak, v katerem bi vzgajali matice. Zdaj namreč družina domuje pri Francu Pečovni-ku v Ravnah, ki je tudi častni predsednik. Poleg tega si čebelarji Šaleške doline želijo, da bi imeli svojega strokovnjaka za čebele, kajti le tako to področje ne bi nazadovalo. Čebelarji so veseli, da je v Šoštanju odprta tudi nova zasebna trgovina s pripomočki za čebelarjenje in tako ni potrebno več hoditi v Celje ali Slovenj Gradec.
B. Mugerle
KUHARSKI NASVETI
Dušene dagnje
Na osebo računamo, 6 do 8 da-genj ali kakšnih drugih školjk, lahko še več, odvisno od velikosti, veliko česna, peteršilja, olja, malo morske vode ali juhe, sol, beli poper, belo vino
Školjke očistimo s sirkovo krtačo ali samo z roko oberemo mulj. Očiščene školjke stresemo na toplo olje in zalijemo z vodo in malo vina. Pokrite nekaj časa dušimo, potresemo s česnom in peteršiljem in serviramo polite z omako, v kateri so se dušile, v globokem krožniku.
Za izboljšanje omake lahko dodamo limonin sok.
kmetijski kombinat ptuj P
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
"J,;®;:.; • '.f-Z .
Moj sadni vrt (32)
Nekaj več o novih križancih breskev
Odkar tudi v sadjarstvu poznamo določene zakonitosti dedovanja, je pri sadnih rastlinah nastalo največ novih sort z uporabo metode križanja, ali pa so jih našli kot mutacije v naravi.
Pri vsaki sadni vrsti iščemo idealne sorte, ki bi ustrezale različnim zahtevam. Na začetku je bil dovolj že lep, kakovosten plod, sedaj pa pri vzgoji novih sort postavijemo čedalje
več zahtev, naprimer zorenje v ustreznem času, odpornost proti boleznim in škodljivcem, odpornost proti mrazu, čim šibkejša rast, kakovost ploda naj bo neposredno ustrezna za določen namen uporabe in podobno.
Tudi sadne sorte zastarijo. Po eni strani zaradi drugačnih, novih kriterijev ocenjevanja, po drugi pa se tudi fiziološko postarajo, postanejo občutlji-
Velenjski avtomobilski sejem
Pohitimo, toda počasi
Naj nas ne skrbi, če ne zmoremo vsega napraviti v trenutku, skrbi naj nas raje. da kakega trenutka ne izgubimo . . .
Danes bomo spregovorili o zelo razširjeni sodobni bolezni, ki ji poenostavljeno rečemo: naglica. Poglejmo za trenutek vase in kaj hitro bomo ugotovili, da se nam skoraj vedno nekam mudi: naj bo v službo, na trg, na konferenco, v šolo ali na postajo vedno nas je strah, da bomo kaj zamudili: šolo, tekmo, sestanek ... ; vedno imamo eno oko na uri.
Poskusimo se otresti tega!
Ste že kdaj pomislili, kaj vse se lahko skriva za pretirano naglico? Na kratko poglejmo: površen značaj, neuravnovešenost in rojevanje nervoznežev. Za slednje vemo. da ne zmorejo do kraja opraviti nobenega dela in navadno se najprej lotijo tistega, kar jim je prijetno, namesto da bi dali prednost potrebnemu. Stalno spreminjajo svoje načrte in namene, kar potegne za sabo nered, neuspeh, živčno napetost in nezadovoljstvo.
Znani metodolog pro). R. Guarnieri pravi, da bi predavatelj na katedru nikoli ne smel gledati na uro. Tako bi študentje močneje čutili pomembnost znanja, ki jim ga posreduje. Ste se že kdaj počutili neprijetno, ko je vaš sogovornik med za vas važnim pogovorom kar naprej pogledoval na uro?
Naglica tudi nikoli ne prihrani časa.
O slovečem zdravniku pripovedujejo, da je pred težavnimi operacijami vedno rekel svojim asistentom: — Samo ne prehitro, gospodje, zakaj, res nimamo časa.
Nič boljši od nervoznežev niso flegmatiki. Tem je vseeno, če pridejo prepozno v gledališče: še uživajo v tem. da mora zaradi njih vstati cela vrsta. Zabava jih, ko vzbujajo pozornost, ki se niso dali zasužnjiti od ure, ampak so prišli po svoji volji prepozno. Taki ljudje so muka za okolico. Nihče se ne more zanesti nanje in nikdar ne bodo kaj poštenega naredili.
Svoboda je v redu, žal pa ne v anarhiji.
Točnost ureja naše zdravstveno, moralno, ekonomsko, religiozno in intelektualno življenje. Priznati si moramo, da je hiteti treba, toda počasi in načrtno! Ni prav, da žena hiti k frizerju ravno takrat, ko otrok ne zmore sam domače naloge: ni prav, da delamo pozno v noč ali nočemo zamuditi TV Sove — naslednji dan smo pa zaradi pomanjkanja spanja vsi nataknjeni. Tudi ni prav, da se ukvarjamo samo s čiščenjem stanovanja, za knjigo nam pa zmanjka časa. Kitajski modrec Huang-Šanku je rekel, da se ne pogleda rad v ogledalo, če tri dni nič ne bere . ..
Za vse moramo najti čas in za vse ga tudi najdenw, če si znamo napraviti pravilni razpored, če znamo hiteti počasi.
JAKA CU K
vejše za bolezni, tudi viroze, proti katerim se moramo v naših nasadih boriti s pogostejšim škropljenjem, ali pa obramba proti njim sploh ni možna.
Kot že rečeno, še vedno nastaja največ novih sort s križanjem, običajno dobimo potomce, ki so podedovali lastnosti staršev, vendar se pogosto te lastnosti še kombinirajo in dobimo potomce, ki staršem so ali niso zelo podobni, so drugačni od njih v pozitivnem ali tudi negativnem smislu.
Prvi pri nas, ki je pričel s križanjem breskev, je bil profesor Priol s sodelavci in to vse od leta 1946 do 1952. Imel je veliko kolekcijo ameriških in evropskih sort in je napravil veliko kombinacij med različnimi sortami. Žal je zaradi velike poze-be leta 1962 ves ta material propadel. V letu 1965 je bila edina naša in v Sloveniji pri-
znana sorta, ki jo je vzgojil Fornazarič iz Krškega, to je bila sorta Slovenija. S to sorto so se pričeli ukvarjati na biotehnični fakulteti v Ljubljani in jo križali s sortami »jersey-queen«, »blake« in »veteran«.
Dobili so povsem nove križance ki so sedaj še v preizkušnji, vendar bodo kmalu zagledali zeleno luč v proizvodnji, saj so vsi zelo kvalitetni, takšni kot jih dandanašnji kupec išče, saj imajo vsi izvor v ameriških sortah, ki so vse zelo debelo-plodne, imajo rumeno meso, zunanji videz je precej rdeče obarvan, vse so tudi zelo okusne. Tako si zdaj vsi želimo, da bi že prihodnje leto bile priznane kot nove slovenske sorte, da bi jih slovenski sadjarji lahko začeli saditi tako v plantaže, kot v vrtove, saj so za vse zelo primerne.
Matjaž Jenšterle
V nedeljo slavje KS Mislinja
Nova cesta Dovže—Šentilj
Prebivalci krajevne skupnosti Mislinja so se odločili, da bodo poslej svoj praznik slavili vsako leto ob najpomembnejših dogodkih v tej krajevni skupnosti. Asfaltiranje ceste Dovže—Šentilj je že en takšen dogodek, ki ga bodo krajani obeh zaselkov proslavili v nedeljo, 13. oktobra.
Slavje se bo pričelo v Dovžah z otvoritvijo omenjene ceste, poiem pa se bodo s konjskimi vpregami odpeljali v Šentilj, kjer bodo pred kulturnim domom posadili lipo in na drog obesili slovensko zastavo. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanji krajevne skupnosti, ki ju bosta letos prejela Peter Tovšak in osnovna šola Mislinja. Praznovanje bodo nadaljevali s kulturnim programom in srečanjem krajanov. <t,m)
Nega mastnega in suhega lasišea
Zdravi in krepki lasje krasijo vsak obraz. Tisti pa, ki jih nimajo, si pomagajo na različne načine. Preizkušajo vrsto sredstev za nego las, se posvetujejo s frizerjem ali celo z zdravnikom.
Mastno lasišče: je največkrat posledica nepravilne prehrane, ki vsebuje prekomerne količine ogljikovih hidratov, maščob in alkohola. Zato skušamo najprej odstraniti tovrstni vzrok. Uživajmo čimveč sadja in zelenjave, jogurta in nemastnega mesa. Opustimo nikotin in alkohol.
Mastne lase umivamo 1—2-krat tedensko s šamponom za mastne lase, še boljši pa je otroški šampon. Nanesenega na lasišče pustimo spenjenega nekaj minut, nato ga speremo z mlačno vodo. Po umivanju uporabljamo sredstvo za krepitev las. Masaže ne priporočamo. Pri oblikovanju pričeske naj se uporablja lak za mastne lase, ki ga zvečer s previdnim krtačenjem odstranimo.
Suho lasišče: je lahko posledica različnih zunanjih dejavnikov, kot npr.: preveliko izpostavljanje soncu, prepogosto beljenje in barvanje las, prevroč zrak pri sušenju las, umivanje las s preveč klorirano vodo. Zato je pri negi takšnih las treba odstraniti vse omenjene vzroke. Lasišče umivamo na 10 do 14 dni s šamponom za suhe lase. Priporočamo masažo z mešanico olivnega in ricinovega olja 2-krat tedensko. Masiramo približno 5 minut. Olje razporedimo po celem lasišču, z masažo pa dosežemo boljšo prekrvavitev.
Odgovore na to, kakšno je vaše lasišče, kako ga ohraniti zdravega, kako odpraviti poškodbe ali bolezen lasišča, lahko dobite od znane dermatologinje, vsak petek popoldan v frizerskem salonu, podjetja Brivnice in česalnice Velenje, »MAJA«, na Kidričevi cesti v Velenju — naročila sprejemajo na telefon 853-126.
Velenjski avtomobilski sejem
Tudi marke ponujajo
Tokratna gneča na avtomobilskem sejmu pred Rdečo dvorano je bila podobna prejšnji nedelji, ali je bil morda kakšen avtomobil več. Na voljo so bila vozila domače in tuje proizvodnje, lastniki pa so jih pripeljali od blizu in daleč. Cene so bile precej zasoljene, vse pa izražene v DEM, prav marke pa so se lahko na sejmu tudi kupile in to po 38 dinarjev.
Še nekaj cen, vse seveda v DEM: Zastava 101, 1986, 3300, Zastava 128, 1987, 4500, Jugo 45, 1989, 4900, Jugo 45, 1984, 3000, Jugo 55
1988,	6200, Jugo 60, 1989, 5500, Jugo 45, 1987, 3500, Renault 4 GTL 1984, 2800, Renault 4 GTL, 1988, 5200, Golf diesel, 1988, 15.000 Golf bencin, 1981, 5200, Opel kadet, 1984, 10.000, Opel rekord, 1981, 7600 Ford orion 1,6, 1984, 10.800, Lada samara, 1988, 6800, Lada samara'
1989,	8500 itd.
- - - <bm)
OPTO -
Manevri, takšni in...
Po! stoletja je minilo od slovite bitke na legendarni Čreti in v soboto je bilo na tem mestu vsakoletno slavje. Vse lepo in prav, ampak prvi vtis je bil nekako čuden. Kot da bi šlo za kakšne gasilske manevre, ali manjši kongres. Z obeh strani so se namreč na vrh Crete pomikala številna gasilska vozila. Seveda so borci pri neutrudnih gasilcih našli možnost prevoza do slavnostnega prostora, kar vse skupaj daje vtis, da so prav gasilci v teh časih preizkušnje njihovi edini zavezniki.
drugačni
Za naslednji »manever« so poskrbeli organizatorji slavnostnega sporeda. Ob nepogrešljivem programskem deležu osnovnošolcev sije slavnostni govornik privoščil neskončno dolg sprehod v zgodovino. Podrobno ponovno opisovanje takratnih dogodkov je zanimalo le tiste, ki jih je »moralo«. Otroci so lep dan izkoristili po svoje, borci so se veselili ponovnega snidenja, obujali so spomine, se pogovarjali o vsakdanjostih, poslušali harmonikarja, se malo okrepčali, uživali. Za nameček je govorniku sledilo prav tako dolgo branje nekakšnih literarnih del, kar pa razpoloženja naokrog ni bistveno motilo.
Kaj pa občani?
Oh občinskem prazniku, 8. oktobru so organizatorji prireditev vključili skoraj sama društva, tako ribiško, lovsko in gasilsko. Sicer pa za občane niso predvideli nobene prireditve za množično udeležbo občanov, niti kakšnega družabnega srečanja. Res je, da se plačilni dnevi šele približujejo. vendar bi Velenjčani verjetno prav radi izkoristili priložnost, če bi jim jo ponudili. No, ostaja nam sobotni Pikin dan, takrat se bomo lahko skupaj z našimi najmlajšimi veselili ves dan . . .
Ležeči znaki za prometno (ne)varnost
Kadar moramo voznike opozoriti na določeno nevarnost na cesti, na spremembo vožnje, ali jih opozoriti o načinu vožnje, postavimo na vidno mesto za to primeren prometni znak. Teh zakonov je v prometnem zakoniku veliko, žal pa nekateri (tudi v naši občini) ne služijo svojemu namenu. Zakaj? Preprosto zato, ker so nekateri močno poškodovani (prebarvani z raznimi neprimernimi simboli), največ primerov pa je, da znak s stebrom vred leži v travi ob cesti, ali v najbližjem jarku.
V velenjski občini je teh primerov precej. Spomnimo se prometnega znaka »nimaš prednosti«, postavljenega
na rudniški industrijski cesti, ta se v Pesju priključi na 'regionalno cesto Velenje—Šoštanj, kije mesece ležal v travi, pa ga nihče ni postavil nazaj na edino pravo mesto. Podobna usoda je doletela tudi prometni znak, ki je stal na
ne znake, bi radi opozorili, da naj tega ne počenjajo, saj so znaki ob cesti predvsem zato, da nas opozarjajo in nam predvsem rešujejo življenja.
Molitev
Dragi moj republiški minister za šolstvo in šport, kar moli, saj ne veš, kdo ti sploh še lahko pomaga.
Če bo Bog tebi, bodi ti pri tem vsaj toliko iskren in povej, kdo bo pomagal učiteljem, otrokom športnikom.
in
ZGORNJESA V1NJČAN1 imajo zares smolo z buteljkami. Ko so gospod minister Jazbinšek v Grušovljah, ob otvoritvi mostu zalomili zamaše' na steklenici penečega vina. smo se krohotali iz srca. Ko pa je zadnji otvoritvi mostu v Spodnji Rečici enaka usoda doletela predsednika gradbenega odbora Francija BENDA, nas je kar stisnilo pri srcu. Toda Franc je bil bolj brihten od ministra, ki sije pomagal s škarjami. Iz žepa je potegnil originalno orodje za štojlce in Radgonska penina se je zaiskrila po mostu. Krst je bil zares lep. brez čase rajske kapljice je ostal le predsednik vlade gospod Alfred Božič. Bog mu pomagaj. . . saj bo že kmalu odprtje naslednjega mostu, ali vsaj »Delejevega jezu«. Do takrat bodo pa že zamenjali škartne flaše za »robo CpC«.
ČPČ = čista pol čista = po savinjsko kot najboljše blago (misli se tudi na les).

sramota
Da je na lastnine skrajno malomaren, ni potrebno posebej dokazovati, saj o tem pričajo številna vandalska početja. Nepridipravi, ki jih očitno nihče ne vidi, razbijejo in poškodujejo vse kar jim pride pod roko. V mestu Velenje skorajda ni kraja, da ne bi bilo namerno razbito. Zato pobuda občanov, da bi ponovno uvesti nočno stražo, ni zanemarljiva.
2£a primer si oglejmo objestnost in znaša n je nad lučmi y središčni našega mesta, at
«Hi mimo sodisfa. Od jevee ulice do m* je triimtvi je, verjeli ali ne, šestnajst tih, oziroma poškodovanih. Koliko je vredna ena sama luč, ne bomo zapisali, vsekakor pa
Dekleta blestela v prvem polčasu, fantje v drugem
Moška tekma, ki je sledila ženski je imela podoben razplet. Razlika je bila le v tem, da so si fantje zmago priigrali šele v 2. polčasu. V prvem delu sta bili ekipo povsem izenačeni in na odmor sta odšli z neodločenim rezultatom (10:10). V 2. polčasu pa so fantje z vrhunsko igro dvignili gledalce na noge. Igralci so dokazali, da niso pozabili igrati, kot so nekateri že modrovali po njihovem porazu v prvem kolu z ekipo Slovenj Gradca. Dokazali pa so tudi, da se z veliko požrtvovalnostjo, da nadoknaditi odhod nekaterih kvalitetnih igralcev.
Velenjčani so v 2. polčasu zaigrali resnično izjemno, na trenutke vrhunsko. Pravo inekcijo je soigralcem dal najstarejši igralec, kapetan in vratar Vajdl, ki je z odličnimi obrambami prisilil soigralce v odlično igro. V nekaj minutah so domači dosegli pet zadetkov zapored, povedli z 18:12, v 45. minuti vodili že z 21:13 in nato z mirno igro v preostalem delu tekme osvojili prvi letošnji točki. Vajdl pa ni le dobro branil ampak seje v 44. minuti vpisal tudi med strelce. Odlično je zaustavil nevarno žogo gostujočih igralcev, ker je videl, da je gostujoči vratar preveč v polju, se je odločil za dolg strel čez celotno igrišče in zadel.
V	naslednjem kolu bodo igralci ŠRK Velenje gostovali pri (po dveh kolih) vodilni ekipi Kolinske Slovana.
V	II. kolu v slovenski super ligi sta slavili obe velenjski rokometni ekipi. Dekleta so zmagala s 30:21. Dogajanje v 1. polčasu bi lahko ocenili po vremensko, da ie namreč v soboto v Rdeči dvorani pihala šaleška in ne kraška burja. Velenjčanke so vse opravile že v 1. polčasu, ko so z zelo dobro igro, v kateri seje spet odlikovala po učinkovitosti Barbara Hudej povedle kar s 16:7. Zaradi prednosti devetih zadetkov po prvem delu igre, so v nadaljevanju zaigrale slabše, tako daje bila igra enakovredna in obe ekipi sta dosegli vsaka še po štirinajst zadetkov.
V	naslednjem kolu bodo Velenjčanke gostovale pri igralkah Oprema Kočevje.
Športna zveza Velenje
Občinska liga v odbojki
Športna zveza Velenje bo organizirala občinsko ligo v odbojki za moške, ki naj bi se pričela konec oktobra, odbojkarji pa bodo igrali v Rdeči dvorani ob nedeljah dopoldne. Sestanek vodij ekip bo v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri v prostorih Športne zveze Velenje.
Tako se igra!
Tistim, ki so nedeljsko prekrasno popoldne preživeli na tribunah Rudarjevega igrišča — bilo jih je približno 600 — gotovo ni bilo žal. Lokalni derbi med Rudarjem in Ingrad-Kladivarjem je navdušil. Tako lepe tekme že dolgo niso videli, zadovoljni so bili z vsem. Videli so štiri zadetke, tudi stativo v 26. minuti (Goršek), pa ob zadetkih še številne (pol)priložnosti športno igro in tudi zelo dobro sojenje. To je vse, zaradi česar je nogomet najbolj gledana stvar na svetu. Ekipa Bojana Prašnikarja je presenetila z odprto igro in dokazala, da je zasluženo visoko uvrščena, toda v Velenju je naletela na bolj razpoloženega nasprotnika. Vsi domači igralci so igrali dobro, posebej pa moramo omeniti Andreja Gorška. Ne bomo se zmotili če zapišemo, da je bila to njegova najboljša igra doslej, tako požrtvovalno pa ga še sploh nismo videli igrati, kapetan Matjaž Cvikl pa je v 2. polčasu prikazal vrhunsko igro.	(vos)
Odločile
izkušnje in kakovost
Pričelo se je tudi tekmovanje v slovenski košarkarski ligi. Ekipe so razdeljene v dve skupini, v nekaj slabši nastopa tudi Elektra, vsekakor pa je cilj šoštanjskih košarkarjev uvrstitev v kakovostnejšo skupino. V prvem kolu so Šoštanjčani gostovali v Ljubljani pri mladi ekipi Smelta Olimpije. V začetku so gostje igrali slabo, morda tudi zaradi spoštovanja do (po imenu) uglednega nasprotnika. Domačini so hitro povedli, zatem pa so se gostje zbrali, izenačili in povedli ter vodstvo obdržali do konca tekme. Zlasti dobro so zaigrali v drugem polčasu, ko so nenehno povečevali prednost, prikazali so zares lepo košarko, priložnost pa so ob visokem vodstvu dobili prav vsi igralci. Posebej se je izkazal Tomic s skoki v obrambi in napadu ter z učinkovitostjo. Elektra bo gostovala tudi v 2. kolu in sicer na vročem terenu Cometa v Slovenskih Konjicah. Prvič se bo svojim navijačem predstavila torej šele v 3. kolu: prvič tudi v Velenju. Odslej bodo namreč Šoštanjčani vse tekme igrali v telovadnici osnovne šole v Šaleku.
Silvan Lulik med zmagovito vožnjo
Avto-rally Velenje 91
Lulik prvak
Sobotne prireditve v avtorally-ju. ki naj bi bila mednarodna in štela še za državno prvenstvo, so se (ako organizatorji, kot tekmovalci, lotili z vso vnemo. Prvi zaradi varnosti in nemotenega poteka dirke, »dirkači« pa so lovili še zadnje, odločilne točke za naslove prvakov tako v posamezni kot skupni razvrstitvi.
Če je vreme storilo vsem največjo uslugo, so se organizatorji, člani Avto-moto turing kluba iz Velenja, še posebej potrudili. Gledalci, ki jih je bilo ob progah za hitrostne preizkušnje Razbor, Cirkovce, Završe, Lokovica, Lip-je in Veliki vrh, med osem in deset tisoč, so poskrbeli za varnost in disciplino. Tako se je tekma končala brez nezgod in poškodb, če odštejemo nekaj značilnih »lupingov« na ovinkih in v jarkih, ki so popestrili vzdušje med gledalci.
Velenjska tekma je bila odločena že zgodaj dopoldne. Po startu pred hotelom »Terme« v Topolšici, sta se spoprijela vodeči Silvan Lulik s kopilotom Matjažem Mihelčičem ter rutinirani Brane Kiizmič v paru z Marjanom Ramovžem. Čeprav so se za vodstva v svojih razredih potegovali tudi ostali, pa je ta dvoboj le
Namizni tenis
Lepo priznanje ekipi Tempo ERA
Dobro delo v klubu Tempo ERA, lepi tekmovalni dosežki mladih in obetavnih igralcev in še kaj, so razlog, da je velenjski klub dobil lepo priznanje. Na zadnjem sestanku klubov severo-vzhodne regije v Mariboru so namreč soglasno sklenili, da bo sedež in vodstvo regije poslej v Velenju, za predsednika regije pa so izvolili Staneta Gruberja. To je dokaz, da je klub po dveh letih dobrega dela z mladimi igralci in s s vojo dobro organiziranostjo postal enakopraven partner ostalim že uveljavljenim klubom.
S prevzemom vodstva regije se v klubu zavedajo, da bo treba še več in bolje delati, s tem pa bodo prišli tudi še boljši športni rezultati. Z nastopanjem v 2. slovenski ligi bodo pričeli v soboto, imajo zelo mlado in obetavno ekipo, ki jo sestavljajo Tadej Vodušek, Jure in Uroš Slatinšek ter Bogdan Simončič, vodijo pa jih Jože Kastelic, Stane Slatinšek in Srečko Videč. Cilj ekipe v letošnji sezoni je obstanek v ligi.
(sg)
Sabljaški klub Cvetko
Kmalu prva obletnica
Sabljaški šport torej tudi v Velenju. Ze dobri dve leti je tega, ko so se pričele »tihe« priprave na ustanovitev kluba. Vodil jih je iniciativni in ustanovni odbor, ki mu je predsedoval Janez Miklav-čič. Kluba niso želeli ustanoviti takoj, saj so menili, da seje treba z enoletnim delom prepričati, če bo šlo. In je šlo. Seveda so takoj pričeli z rednimi treningi mladih sabljačev. Sredi decembra 1989 je bilo to, slabo leto kasneje pa so klub tudi ustanovili in sicer 16. novembra 1990.
S tem so počastili 110-letnico rojstva velikana slovenskega sabljanja Rudolfa Cvetka in prvega Slovenca, ki je v sabljanju osvojil olimpijsko medaljo na igrah v Stockholmu leta 1912, bila je srebrna za drugo mesto. Po njem je velenjski sabljaški kljub vzel svoje ime. Na ustanovni skupščini so izvolili klubske organe, za predsednika pa Marjana Tamšeta.
Danes redno trenira I I mladih
fantov, decembra 1981 jih je pričelo 14. Treninge brezplačno vo-
dita trener Marjan Salobir in pomočnik Agi Kasazi. Velenjski sa-
bljači so ognjeni krst prestali letošnjega aprila na kadetskem in pionirskem republiškem prvenstvu. Dobro so se držali, saj ga ni bilo med njimi, ki ne bi dobil kakšne borbe, najboljši pa je bil Tom^ Pire na 4. mestu pri kadetih.
Če bo vse po sreči bodo oktobra pričeli vaditi z novo in mlajšo skupino. Pri sabljanju je seveda potrebnega veliko individualnega dela s trenerjem, zato bodo sprejeli največ deset začetnikov. Doslej je njihovo delo podprla-predvsem Slovenijales DRF — družba za razvoj in financiranje, želijo pa si seveda še več podpore.
2. mali maraton »Topolšica 91«
Tekaška sekcija Gorenje prireja pod pokroviteljstvom Gorenja, Gospodinjski aparati, podjetja ERA Velenje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica 2. mali maraton Topolšica 1991.
Številnim ljubiteljem tekov v naravi je že znana tradicija tekaških prireditev, ki jih člani Tekaške sekcije Gorenje prirejajo v lepem okolju zdraviliškega kraja Topolšica v Šaleški dolini. Tudi sedanje druženje bodo namenili preizkušnji mOči na zelo lepi, a obenem tudi težavni in razgibani progi od Topolšice, preko Lajš in Raven ter Gaberk mimo Šoštanja in Metleč nazaj v Topolši-co.
Tek bo v nedeljo, 13. oktobra, s pričetkom ob 11. uri pred hotelom Vesna. Udeleženci in njihovi spremljevalci bodo imeli na vo-
prevladoval. Že zaradi avtomobilov, ki sta morala dokazati sposobnosti svojih znamk. No, izkazalo se je, da je za Velenjski graben, Razbor in Cirkovce, kjer je bilo potrebno voziti v klance in po makadamu, Kuzmičev Renault elio 16 S, s prednjim pogonom nekoliko prešibek. Lulik je nabral v teh »brzincih« najmanj 1 minuto prednosti, saj mu je Ford Sierra cosworth s pogonom na vsa štiri kolesa, odlično odslužil. Kuzmič je do konca tekme poizkušal vse, na koncu pa je le priznal premoč vodečega tekme-
Od 38 vozil na startu, jih je privozilo do cilja trideset, kar je po mnenju poznavalcev, uspeh. Tekma je bila zaradi nesodelova-nja tujih in favoriziranih hrvaških tekmovalcev okrnjena. Splošnega vtisa to ni posebej motilo, v glavnem pa so posadke menile, da je bila dirka odlično pripravljena, zaradi težkega terena pa izjemno naporna. Spremenjena trasa, kjer so tekmovalci vozili, pa je le še dopolnila »Šaleško rally ponudbo«, kot se je slikovito izrazil eden izmed novinarjev.	■
ljo termalni bazen in savno, ob 14.30 pa se bo pričelo družabno srečanje, kosilo, podelitev priznanj, žrebanje nagrad in ples.
Skupni nagradni sklad pa bo vreden kar okoli 100.000 dinarjev. Poleg tega bodo posebna priznanja prejeli še najboljši v petih moških in prav tako petih ženskih kategorijah. Tudi za najboljše maratonce so privlačna darila umetniške slike šaleških likovnih umetnikov, ki se bodo tudi letos odzvali tej zanimivi pobudi in sodelovali na tem druženju prijateljev športa in tudi kulture.
Mali maraton v Topolšici si je lani ob prvi izvedbi pridobil simpatije udeležencev in organizatorji — domala tudi vsi maratonci — želijo letos biti še boljši. Zato se obeta kljub žalostnim dnem vsaj nekaj vedrega! Hinko Jerčič
Na teku v Ziljski dolini
Na 10. mednarodnem krosu v Ziljski dolini je sodelovalo tudi več ljubiteljev rekreativnega teka iz Slovenije.
Tekmovanje je pripravilo športno društvo manjšega kraja Thä-orl —Maglern pri Podkloštru.
Kljub slabemu vremenu in nalivu je okrog 150 udeležencev vendarle bilo zadovoljnih. Med temi je bil tudi Igor Bašelj iz Kranjske gore, ki je postal kar dvakratni zmagovalec, saj je najprej tekel med mladinci na 2560 m in nato še med starejšimi mladinci na 8960 m dolgi progi. Lepo presenečenje pa je pripravila tudi Suzana Cesar iz Tekaške sekcije Gorenje, ki je prvič zmagala na podobnem teku v Avstriji.
Rezultati slovenskih tekmovalcev: pionirke II00 m: 4. Nataša Bašelj (Kranjska gora) 4:30,6, mladinci 2560 m: 1. Igor Bašelj 8:59,4, mladinci 8960 m: 1. Igor Bašelj 31:03,7 (Kr. gora), 4. Vasja Jerčič (TS Gorenje) 37:10,1 ; člani 8960 m: 2. Branko Krajnc 29:06,9, članice: I. Suzana Cesar 37:51,0, veterani: 6. Hinko Jerčič (vsi TS Gorenje) 36:38,4, veteranke: 2. Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec) 42:38,3.
Kljub temu, da je sodelovalo na teku tudi veliko Italijanov iz bližnjega Trbiža, so bili Slovenci ponovno lepo sprejeti.	H. J.
Trgovina SPORT AS
eieictronsico NApENjANjE
Loparjev
Jože Miklavc w
Šmartno
Tenis za
praznik
Ob prazniku svoje krajevne skupnosti so v Šmartnem v Velenju minuli vikend pripravili tudi teniški turnir, na katerem je nastopilo šestnajst moških in žensk. Polfinale: Aljaž:Glavač 9:0, Bu-jan:Pogorelčnik 9:7, finale: Aljaž:Bujan 9:2.
Z. G.
Motokros na Trebeliškem
V nedeljo za republiške naslove
Rekreacijski center Trebeli-ško in Avto-moto društvo Šaleška dolina bosta v nedeljo pripravila dirki v stadion moto crossu za republiško prvenstvo v razredih 125 in 250 ccm ter pozivno dirko v razredu 80 ccm. Tekmovanje se bo na Trebeliškem pričelo ob 14. uri.
Planinska sekcija Gorenje Servis
Zaključek na Gori Oljki
Potem, ko so pred dobrim mesecem dni člani Planinske sekcije Gorenje Servis opravili eno najzahtevnejših planinskih poti pri nas, pohod po Kamniških Alpah, se bodo podali v soboto, 12. oktobra, na zaključni izlet na Veliko planino.
V soboto, 26. oktobra, pa se bodo ljubitelji narave in gora iz Gorenja Servis zbrali na Gori Oljki in pregledali opravljeno delo v letošnji sezoni. Zaradi razmer v Jugoslaviji programa izletov niso mogli povsem uresničiti; med drugim je izostal vzpon na Durmitor, v okviru srečanja delavcev Gorenja Servis iz Črne gore. Z vzponom na Durmitor bi planinci Gorenja Servis zaključili akcijo vzponov na najvišje vrhove v posameznih jugoslovanskih republikah.	(vš)
Stojijo (z leve): Marjan Salobir, Janko Kapfer, Agi Kasazi, Primož Meh, Matej Zagožen, Milan Štumberger ml., Marjan Tamše; čepijo (z levip: Marko Jeraj, Gregor Uranjek, Tadej Šteharnik, Tomaž Pire, Robi Česnik, Erik Kapfer in Peter Be/laj
1	J	(foto: vos)
Logarska dolina
Teritorialci v lokostrelstvu
Pokrajinski štab teritorialne obrambe Celje bo 18. in 19. oktobra v Logarski dolini pripravil prvo lokostrelsko tekmovanje teritorialne obrambe Slovenije. Na tekmovanje so povabili vse pokrajinske štabe, predstavnike republiškega štaba, prav tako pa predstavnike zbora narodne garde Republike Hrvaške in slovenskega obrambnega ministrstva. Pokrovitelja tega merjenja moči in spretnosti bosta republiški štab TO Slovenije in celjska Kovinotehna. Udeleženci se bodo v Logarski dolini zbrali v petek proti večeru, tekmovanje z vsem kar zraven sodi, pa bo v nedeljo.
SMELT OLIMPIJA (ml):ELEKTRA 77:108 (36:45)
ELEKTRA: Sevšek, Mrzel 1, Bogataj 6, Pečovnik 2, Dumbuya 6, Lipnik 2, Pipan 18, Gole 29, Brešar 8, Plešej 6. Tomic 30.
RUDAR :INGR AD KLA-DIVAR 3:1 (1:0)
Rudar: Magrič, Javornik, Skr-binek, Grajfoner, Golač, Doler, Polovšak (Smajlovič), Pranjič, Oblak, Cvikl, Goršek.
Strelci: 1:0 Goršek (45), 1:1 Jelenko (60), 2:1 Cvikl (74), 3:1 Cvikl (87).
ŠRK VELENJE : AJDOVŠČINA 27:25 (10:10)
ŠRK Velenje: Matovič, Čater 2, Krejan 7 (4), German, Ojsteršek 3, Ocvirk, Plaskan 3, Rozman 1, Še-ško 3, Voglar 5, Cvetko 2, Vajdl 1.
ŽRK VELENJE :BURJ A CENTROCOOP 30:21
ŽRK Velenje: Lakič, Misalje-vič 4, Golič 3, Topič 4, Katič 2, Oder 4, Fale I. Hudej 11 (4), Hu-darin, Ikič 1, Memič, Hrast.
10. oktober 1991
ŠPORT — REKREACIJA
naè òas stran 11
Obetavna teniška prihodnost
Oče Jože Srebotnik, Katarina in trener Matjaž Končan
Katarina Srebotnik, še ne enajstletna učenka 4. razreda OŠ MPT, je velik talent in še večji up velenjskega tenisa. Prve teniške korake je naredila pred štirimi leti in že na samem začetku pokazala velik smisel za teniško igro, zlasti pa je med vrstniki prednjačila pri telesnih sposobnostih. Tako zagnano in ukaželjno deklico je dobil v svoje okrilje trener Matjaž Končan iz Velenja in jo začel učiti teniških veščin v Šaleškem teniškem klubu.
Že po nekaj letih so se pričeli kazati prvi uspehi uspešnega vodstva in Katarina je danes med najbolj obetavnimi mladimi igralkami v Sloveniji. Lepi tekmovalni dosežki so se pričeli vrstiti eden za drugim, v letošnjem letu še posebej. Tako je Katarina zmagala kar na štirih turnirjih Alpe-Jadran (St. V. A. Galan, Franchah, Bodensdorf in masters v Celovcu), prav tako na C turnirju v Umagu, na Grilovem memorialu v Zagrebu in Bergantovem v Mariboru pa se je uvrstila v osmino finala.
Čeprav teniška sezona še ni sklenjena, je Katarina dosegla več, kot je kdorkoli smel pričakovati, obenem pa je letošnja sezona zanjo in njenega trenerja velika spodbuda za nadaljnje trdo delo in bodoče uspehe.
Jamarska reševalna vaja
Zadnjo nedeljo v septembru je Januarska reševalna služba Šta-jerslke regije pripravila drugo le-tošmjo reševalno vajo. Na njej so jamiarski reševalci želeli preveriti svojje znanje s področja tehničnega reševanja ponesrečencev iz navrpičnih jamskih prostorov, ter preizkusiti vodenje vaje in koor-dimacijo dela pri reševanju z uporabo brezžičnih radijskih zvez.
Vaja je bila zasnovana na naslednjih predpostavkah: Nesreča se je pripetila v Ravbarjevem breznu pod Goro Oljko (občina Žalec); ponesrečeni jamar se nahaja na globini 60 m, ima zlomljeno nogo: obveščanje reševalcev poteka preko Centra za obveščanje; dvigovanje ponesrečenca s pomočjo vrvne tehnike; trajanje vaje cca 4 ure.
Vaja se je dejansko pričela ob 6.30 uri, ko je operater na Centru za obveščanje v Celju sprejel obvestilo o nesreči v jami. Takoj po prejetju obvestila je s strani Centra za obveščanje stekel postopek telefonske mobilizacije regijskih jamarskih reševalcev po spisku. Čez eno uro so bili prvi reševalci že zbrani pred vhodom v jamo in takoj pričeli s pripravami na reševanje. Najprej je v jamo vstopila ekipa prve pomoči z nalogo, da ponesrečenca oskrbi do te mere, da bo sposoben za transport v nosilih. Opremljeval-na ekipa pa je takoj zatem pričela z opremljanjem 60 m globoke-
ga vhodnega jaška za potrebe transporta ponesrečenca na površje. Ob 10.30 uri so reševalci pričeli z dvigovanjem ponesrečenca, prvih 30 m po sistemu protiteže (kontrapezo), nato pa do površja z vleko preko dveh škripcev (sistem Bernardovega škr/pčevja). Ob 11.05, ko so ponesrečenca varno spravili na površje, se je praktični del vaje končal. Vaji so prisostvovali tudi člani republiškega vodstva Jamarske reševalne službe, ki so njen potek vseskozi budno spremljali in jo ob koncu z nekaj pripombami ocenili pohvalno. Poleg republiškega vodstva je bil na vaji navzoč tudi načelnik Občinskega štaba civilne zaščite Celje gospod Lah Zoran, ki je prav tako izrekel na račun vaje nekaj pohvalnih besed in ugotovil, da bi znanje in usposobljenost članov Jamarske reševalne službe bilo možno uporabiti tudi pri izvajanju reševanja in zaščite iz višin, ruševin, pri poplavah in drugih ukrepih civilne zaščite.
Z uspešno realizacijo te vaje so člani Štajerske jamarske reševalne službe v pretežni meri izpolnili program dela za leto 1991. Preostala jim je le še udeležba na republiški reševalni vaji, katera se bo odvijala predvidoma zadnje dni oktobra na območju Trnovskega gozda v preko 300 m globoki jami z imenom Velika ledenica pri Paradani.
Slavko Hostnik
Društvo inženirjev in tehnikov rudnika lignita Velenje
Uspel 2. tradicionalni teniški turnir
Društvo inženirjev in tehnikov (DIT) je bilo v Rudniku lignita Velenje ustanovljeno leta 1958. Danes šteje skoraj 300 članov in se lahko pohvali s pestro društveno dejavnostjo. Pravzaprav še nikoli dosedaj ni bilo njegovo delovanje tako dobro in uspešno, kot je zadnja tri leta, zatrjuje njegov sedanji predsednik mag. Evgen Dervarič. Člani društva so pred leti za svoje delovanje obnovili in uredili Lukovo vilo v Velenju in v njenih prostorih se redno sestajajo vsak četrtek. Njihova srečanja so strokovna — s predavanji, posvetovanji, pogovori —.družabna — igranje biljarda, družabnih iger, razna praznovanja — in športna. Med športi se zadnja leta najbolj navdušujejo nad tenisom in lani so ob dnevu rudarjev pripravili prvi društveni teniški turnir. Ker jim je lepo uspel, so se odločili, da bo to postala njihova tradicionalna športna prireditev ter da
bodo k sodelovanju na njej povabili člane drugih društev inženirjev in tehnikov v Sloveniji in podobnih društev v tujini.
Letos so to svojo zamisel sko-
I i 7 krnmm
raj v celoti uresničili. Pripravili so 2. teniški turnir in ga uvrstili med spremljevalne prireditve ob praznovanju dneva rudarjev.
Na njem je sodelovalo 32 lju-
biteljev tenisa.
Ob koncu turnirja seje v njem govorilo le v superlativi!). Zadovoljni so bili vsi z vsem. Tudi z vremenom, ki pri teniški igri ni zanemarljiv pogoj za dobro igro. Bilo je oblačno, toplo in prijetno posedeti na prostem še v pozen večer. Da bo prihodnje leto 3. tradicionalni — v upanju, da tudi mednarodni — teniški turnir članov DIT, je skorajda odveč poudarjati.
REZULTATI:
Posamezniki: 1. Boštjan Aljaž (RLV), 2. Aleš Berger (Rudniki rjavega premoga Slovenije Trbo-r vije), 3. Medan Uranič (Geološki zavod Ljubjana), 4. Karel Čre-tnik (RLV)
Igre dvojic: I. Dragan Petrovič (Geološki zavod Ljubljana^ in Bojan Lajlar (RLV), 2. Aleš Zav-bi (RLV) in Jože Leskovar (Barles Senovo).
Diana Janežič
Konovčani na Triglavu
Planinska sekcija Konovo je dokazala, da zmore tudi velike organizatorske projekte. Potem ko smo članice in člani sekcije čez leto nabirali kondicijo po okoliških vzpetinah, nas je čakal še najvišji slovenski vrh — Triglav: podvig kot nagrada.
Tako se nas je sedeminštiride-set planink in planincev zbralo v petek, trinajstega (za vraževerne-že sumljivi dan, ti pa tako ne hodijo v hribe) septembra na križišču na Konovem. Odpremljeni z dobrimi željami domačinov in glasbeno popotnico ter okrepljeni s požirkom domačega smo se vkrcali v avtobus. Smer Rudno polje — cilj prvega dne Vodnikova koča. Bili smo zanimiva planinska druščina; od drugošolč-kov do upokojencev, od tistih, ki prisegajo na vožnjo z avtomobilom še do prvega soseda, do izkušenih plezalcev in planinskih vodnikov.
Vodja Zdenko nas je seznanil s pravili igre, za presenečenje pa so poskrbeli sponzorji: Trend — trgovina Galla Velenje, PIS — import — export Mozirje, Global Krt Velenje, Dravinjski dom PE Velenje in Liberalno-demo-kratska stranka Velenje. 1 .ko smo stroške pohoda omejili na minimum, vsi udeleženci pa smo
dobili plezalne rokavice.
Z Rudnega polja smo se odpravili navkreber in skupina se je kmalu razvila v dolgo kačo sopi-hajočih duš. Pot je bila prijetna in dober uvod za napor, ki nas je čakal naslednji dan.
V Vodnikovi koči so nas lepo sprejeli, kar je Irenina zasluga, ki je poskrbela za rezervacije na skupnih ležiščih. Večer je za nekatere kar prehitro minil, sa je pesem odmevala še dolgo v noč. Nahrbtnike je bilo pač potrebno čim prej olajšati. Zjutraj smo vstali s kurami in se skupaj s soncem odpravili proti Planiki. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, toda tisti dopoldan smo imeli krasen razgled na očake, iz katerih so še posebej izstopale Triglavove glave. Žal je bil to edini in zadnji razgled, ki nam ga je nudila narava, saj nas je začela zajemati megla, ki nas je spremljala vse do konca pohoda.
S Planike smo se organizirano vzpenjali proti vrhu, otroke in neizkušene pa so vodniki (bilo jih je pet) navezali in varno vodili prek težjih mest v skali. Prav pošteno nas je dajala sapa, kadilci smo v mislih že nehali kaditi, »avtomobilisti« so se vozili na trim stezo; vsi skupaj pa kar hvalili meglo, ker smo prepade samo
slutili. No, na vrh smo pa le prišli, od prvega do zadnjega. Trma in vodniki so v kritičnih trenutkih pregnali tisto malodušje, ki se vsakemu pojavi: »pa zakaj, za božjo voljo rinemo sem gor?« Seveda, na vrhu se vse pozabi. Navdušenost ob pogledu na Aljažev stolp, požirek krepkega in volčja lakota, pa pesem in smeh — vse se je združilo v eno celoto, ki ji rečemo: »Smo na Triglavu!«
Sledil je obvezen obred kršče-nja tistih, ki so se prvič zapisali v knjigo osvajalcev vrha, pa fotografiranje, štosi ...
Ker je začelo pršeti, smo se hitro odpravili navzdol, skale so bile spolzke, previdnost ni bila odveč. V daljavi se je prikazovala koča na Doliču, pot pa se je vlekla in vlekla. Slavč in Gorazd sta izvedla solo tek do Prehodav-cev, s tem pa dokazala svojo kondicijo in veščino, vsem pa priskrbela prenočišče na Preho-davcih. Glavnina jo je ubirala po meliščih in lažji poti, vmes pa nas je pral dež. Mokri in utrujeni smo se prikopali do Prehodav-cev, kjer smo potegnili iz nahrbtnikov kolikor toliko suha oblačila in zadnje zaloge okrepčil. Proslavili smo Stanetov rojstni dan in se, razen vztrajnih veselja-
kov, odpravili zgodaj v postelje. Spalnica je izgledala kot sušilnica perila, pogovori pa so se vrteli okrog vprašanja: »Kje bom prodal gojzerje, ko se vrnemo?« (zanesljivo pa vem, da jih nihče zares ni prodal).
Od Prehodavcev nas je vodila prijetna pot, spremljala so nas Triglavska jezera, nad meglo so se sončili vrhovi Lepega špičja in Tičarice. Na koči pri Triglavskih jezerih smo se okrepčali (naleteli na prvo tekočo vodo po dveh dneh!), zaradi grozečih dežnih oblakov pa smo pohiteli nazaj. Nekateri čez Komarčo, drugi pa na Komno preko koče pod Bogatinom. Nato pa še navzdol do slapa Savice in koče, kjer nas je čakal prijazni šofer s steklenico hladnega laškega piva. Ob vožnji smo se ob vicih in podelitvi krstnih listin neizmerno zabavali, Slavčova »Mi smo hribovska mornarica« pa je postala hit in ostala himna konovskih planincev. Slavje v domu na Konovem, kjer imamo planinci svoje prostore in šank, se je nadaljevalo pozno v noč. Del falange je sicer kmalu omagal, drugi del pa ne bo nikoli. Planinci smo pač vztrajna in vesela bitja.
Dragan Martinšek
Rafting klub
Z jamarji po jamskih vodah
Dne 28. 9. 91 smo uresničili načrt iz prejšnjega tedna, da bomo skupaj z jamarji izvedli plovbo po jamskih vodah. Dolgujem opravičilo članom, ker niso bili vsi obveščeni o akciji. Organizirali smo jo precej na hitro, poleg
Že 13 let...
organizira planinsko društvo Velenje izlet za gospodarje točk Šaleške planinske poti. Doslej jih je pot vodila že do vseh pomembnejših postojank v Sloveniji in tudi sosednji Hrvatski.
V soboto je Velenje še spalo, ko smo se udeleženci letošnjega izleta podali na pot. Na poti do prvega postanka, do Ptuja, smo obujali spomine na lepa minula doživetja.
Po ogledu zbirk na tamkajšnjem gradu smo pot nadaljevali na grad Bori na Švalbavo. Kraj leži v vzhodnih Halozah, znan pa je po velilkih vinogradniških povr-šinaih in kakovostnem vinu.
To in dobra ter kakovostna posttrežba, prijazno osebje, nenazadnje pa tudi sonce so pripomogli k prijetnemu raz-
položenju. Tega je bilo precej več na popoldanskem delu izleta, in sicer na srečelovu in zabavi. Naš Stanko je raztegnil svoj meh in pesem se je razlegala daleč naokoli. Prehitro je prišel čas povrat-ka. Mimo gradu Šta^emberga in njegovih znamenitosti smo prispeli v Velenje ob prižiganju luči v domovih.
Ob stisku rok, preden smo
se razkropili vsak proti svojemu domu, smo si dejali: »Lepo je bilo!« In organizatorji izleta ob tem svojega zadovoljstva niso mogli skriti.
Julijana Hočevar, Foto:
Stane Jamnikar
tega pa ni bilo mogoče zajeti preveč udeležencev — jama je le jama.
Na odpravo je v soboto krenilo sedem članov rafting kluba (za prevoz je, kot po navadi, poskrbela firma ESO — naj povdarim, da je s tem pravzaprav omogočeno delovanje kluba in da smo si člani o tem na jasnem) in sicer Plaznik, Meža, čelofiga, Bosil, Stvarnik, Šmon, Vrhovnik in trije jamarji: vodja odprave Kovač, Bizjak in Bačovnik Jelka.
Čilj je bila Križna jama pri Cerknici, vendar je bilo v jami tako malo vode, da o kakšni plovbi ni bilo niti za sanjati (tudi s solo plovili — Skati — nismo smeli do vode, ker bi morali hoditi po talnih sigah in bi jih seveda poškodovali.)
Jamo smo si torej študijsko ogledali za prihodnjič — tudi to je bilo čudovito in zelo koristno doživetje.
Ob treh popoldan smo bili spet zunaj; kdo drug bi bil morda malo utrujen, mi smo pa le kovali plane, kako vendar dati temu potovanju znak rafting kluba in seveda predznak uspešne akcije. Razmišljali smo o raftin-gu po Kolpi, saj je bilo do znane Osilnice presenetljivo blizu; borih 30 km.
Po dodatnem informiranju pri domačinih smo vedeli, daje vožnje še za celo uro, povratek domov bi se zavlekel pa še po Hrvaškem bi opletali. Nakar je ključar jame omenil, da bi se dalo verjetno spustiti po reki Unici, ki pride iz Planinske jame. Tudi če bi bilo malo vode.
Jasno, gremo. Najprej na črpalko napihnit čoln in Skate, nato brez bencina (Istra benz) proti novemu cilju. Spotoma smo obiskali še predsednika jamarske zveze Slovenije, saj je Kovač Matjaž pred nedavnim sodeloval v zelo pomembni in uspešni jamarski ekspediciji v Španiji in je bilo treba predsedniku malo re-ferirat. Pa tudi za nas je bil ta in-termezo poučen ker je Kovač kratico ESO na obeh avtih predsedniku razložil kot Ekstremni Speleološki Oddelek, mi smo se pa počutili kot Janševa vojska.
Do naše reke je bil potem samo še skok čez hrib. Ampak kaj, ko tudi tukaj ni bilo vode. Pa tudi optimizma ne več ta pravega. Kovač pa bi ne bil jamar svetovnega slovesa (sedaj) če bi ne imel še dodatnih moči, trme in nekaj jeze v sebi, da nas je spravil na ogled jame o kateri je veliko vedel, poznal je pa ni.
Že na vhodu v jamo je bil krasen jez, pripraven za spust s Skati. O. K. nekaj pa bomo le storili. Znotraj, že malo v temi, pa jezero s tako vodo kot mora biti in nato še tri kilometre podobne poti. Tako je obljubljal Matjaž.
Akcija! Plan, kako bomo prenesli čoln in opremo. Preoblače-nje, karbidne lampe, robo na hrbet »and go«. Plaznik in Vrhovnik prvič v zgodovini jamarstva s solo rafti, ostaJi v dva čolna. Prižgemo luči in zaveslamo.
Voda je hladna, povsod ostre skale, svod visoko, da vse odmeva, svetlobe od naglavnih karbi-dovk pa verjetno premalo za dober video posnetek. Toda Tanja
in Bojan neutrudno snemata, Skatovci neutrudno ženejo pla-vutke, -mi ostali pa neutrudno prenašamo čoln preko pregrad. Petkrat. Samo da se ne bi predrl.
Enkratno doživetje. Tesnoba podzemlja, šum veslanja, karbi-dovk in vzkliki presenečenja za vsakim ovinkom. Mokre noge in mokre cigarete. Nekaj sožalja tam, kjer je lani utonila jamarka iz Ljubljane.
Povratek se zdi lažji. Tudi več smeha je; še posebno takrat, ko se Bogdan zviška vrže na Skata pa ga »sfali«. Ugotavljamo, kaj bi mi raftingaši izboljšali, če bi bili jamarji: luči vsekakor take od tovornjaka, čolne bi polnili s helijem, imeli bi specialke z označenimi restavracijami s toplo hrano in tako naprej.
Svetloba vhoda je prav magična. Skatovca sta pozabila, da ju je hotelo zebst in se vratolomno spuščata po zadnjem jezu. Tanja se z videom sprehaja po ozkem betonu in skalah in snema kot za CSN.
Potem seveda spet preoblače-nje in natovarjanje stvari, ki jih je za čuda nekaj več kot prej. Pot domov med dremežem kar hitro mine. Vrhunec tega raziskovalno športnega podviga pa je bil seveda ogled video posnetka v domači bazi. Proti pričakovanju je bil imeniten.
Vsi udeleženci smo menili, da je lahko sodelovanje jamarjev in novega rafting kluba pomembno in koristno tudi v bodoče.
Mirovali ne bomo niti pozimi.
t/AŠA 7>*?S7ttA
Stop
the
war
Storite nekaj, zdaj! Ljudje! Prebivalci moje lepe dežele Slovenije ne čakajte, da bodo bombe spet padale tudi pri nas. Ne čakajte, da bodo drugi kaj storili. Storite to vi, zdaj, takoj! Naredimo to skupaj!
PIŠIMO!
Pišimo parlamentom Evrope! Zasujmo jih s pismi, bombardirajmo jih z našimi zahtevami. Če bo vsaka družina v Sloveniji poslala po eno pismo v evropski parlament, bodo birokrati pokopani pod našimi pismi. Morali jih bodo odpirati, brati in nanje odgovarjati. Zaradi tega ne bodo mogli opraviti drugega dela. Pritoževali se bodo poštni uslužbenci. Od svojih politikov bodo zahtevali, da nekaj storijo. Če ne bodo nič storili, jim bomo spet pisali, isto, vsak teden. Dokler ne bodo pomagali ustaviti vojne.
Povejmo jim, kako je pri nas. Spomnimo jih, da so soodgovorni. Zahtevajmo od njih dejanja.
Mi vemo, kako je pri nas. Mi vsi smo tudi odgovorni. Krivi bomo tudi mi, če bomo samo čakali. Zato —
PIŠIMO!
1.	SFRJ ne obstaja več.
2.	Nekdanja JLA je zdaj srbska vojska.
3.	Srbsko vodstvo in generali njene vojske so krivi za to vojno.
4.	V tej vojni morijo in uničujejo vse.
5.	Če ne boste nič storili, boste tudi vi krivi.
Zato zahtevamo:
1.	Da se priznajo republike nekdanje Jugoslavije, ki to želijo, kot samostojne države.
2.	Da se nekdanja zvezna armada razoroži.
3.	Da se zagotovijo človekove pravice in pravice manjšin.
4.	Da se izvede prava mirovna konferenca.
5.	Da se postavijo vsi vojni zločinci iz te vojne pred mednarodno sodišče.
ZAHTEVAMO ODGOVOR NASLOV:
Majhen narod smo, našega jezika Evropa ne razume. Da ne bodo mogli reči, da nas niso razumeli, jim pišite v angleščini. To pismo lahko fotokopirate ali ga prepišete. Važno pa je, da se podpišete in napišete tudi svoj polni naslov, saj zahtevate odgovor. Nikar ne recite, da ne bo uspelo, da nima smisla. Če ne naredimo tega, ne bomo nikdar vedeli, ali bi pa morda vendarle delovalo. Vedeli pa bomo, da nismo ničesar storili in čutili bomo, da smo krivi tudi mi. Storimo torej to zdaj. PIŠIMO!.
1.	YUGOSLAVIA DOESN'T EXIST ANY LONGER.
2.	EX-YUGOSLAVIAN NATIONAL ARMY IS NOW SERBIAN ARMY.
3.	SERBIAN LEADERSHIP AND ARMY GENERALS ARE RESPONSIBLE FOR THIS WAR.
4.	THEY DESTROY EVERY-THING AND MURDER ANYBODY IN THIS WAR.
5.	IF YOU DON'T DO ANY-THING YOU WILL BE GUILTY, TOO.
THEREFOR WE DEMAND:
1.	THAT THE EX-YUGOSLA-VIAN REPUBLICS, WHICH WANT THAT, ARE RECO-GNIZED AS INDEPEN-DENT COUNTRIES.
2.	THAT THE EX-FEDERAL ARMY IS DISARMED.
3.	THAT HUMAN RIGHTS AND THE MINORITY RIGHTS ARE RESPECTED.
4.	THAT A REAL PEACE CONFERENCE IS CARRI-ED OUT.
5.	THAT ALL THE WAR CRI-MINALS OUT OF THIS WAR ARE BROUGHT TO THE INTERNATIONAL COURT.
WE DEMAND AN ANSWER. ADRESS: Pišimo na naslove: SVET EVROPE: M RS. CATHERINE LA LUMIERE
SECRETARY GENERAL OF THE COUNCIL OF EUROPE I- 6700 (STRASBOURG CEDEX)
FRANCIJA OZN:
HIS EXCELLENCY
MR. JAVIER PEREZ DE
CUELLAR
SECRETARY GENERAL OF THE UN
UNITED NATIONS PLAZA NEW YORK, NY 10017 USA
KVSE:
HIS EXCELLENCY MR. HELMUT LIEDERMANN
AMBASSADOR AND SECRETARY GENERAL OF CSCE HOFBURG-JOSEPHPLATZ A-1600 WIENNA AVSTRIJA
PARLAMENT OF GERMANY
5300 BONN NEMČIJA
PARLAMENT OF ITALY
00100 ROME ITALIJA
PARLAMENT OF AUSTRIA
A-1014 WIEN AVSTRIJA
PARLAMENT OF NETHERLANDS
2500 EA THE HAGUE NIZOZEMSKA
PARLAMENT OF ENGLAND
LONDON SWIA ZAA ANGLIJA
Napisala:
JULIJANA TURNŠEK-HEIJ Dragatuš 43 68343 DRAGATUŠ tel. doma 068-57-326 tel. v službi 068-57-303
Otrok ni sreča
Vendar srce Tvoje svetle zore srce zabiti ne more (po Gradniku)
Da, taka je lahko mladost, najsrečnejši čas našega, tako kratkega življenja.
Komaj se zavedaš, da te je božala mati, da si shodil in kratko-hlačnik meril šolske klopi, že si dozorel, in že tehtaš vse tisto preteklo, ki je lahko bilo sladek sen, svetla zora, ali pa temna senca.
Moja mati ni imela dosti časa. Za ljubi kruhek je šlo, in zjutraj in zvečer sem bil njen ljubljenec. Je pa trdno vedela, da mi, otroku, mora dati popotnico, zavito v učenje in stremljenje, postati srečen človek.
Stisnil sem. Njo, za vedno v srce, in kadar mi je težko, jo vzamem kot biser v srce in glavo, in laže mi je.
Ta dobra, skrbna mati, se je razrasla po vsej zemlji slovenski. Otroci so jo imeli radi in sami rasli kot roža ob roži. Želeli so, da nikoli ne uvene.
Toda življenje koraka po svoje, trdo in odločno. Briše vse sledi vseh senc in sonc.
Sedaj je čas za take špekulacije. Sem med doraščajočimi otroki, ki jim nenehno sili na obraz smeh in nagajivost. Rad jih imam, tako nagajive, veliko rajši kot one s temno senco na licih.
Kaj le razmišljajo v, teh trenutkih? Kaj bo njihova sreča opote-ča v življenju?
Bojim se, da jih starši in učitelji niso dovolj opazovali. Da niso znali prisluhniti njihovim interesom, nagnjenjem ... Da ob njih niso znali analizirati lastne biti, ker se mogoče nikoli niso znali zazreti vase. In to ni lahko!
In ko so zamrli otrokovi interesi kot sanje, je bilo že prepozno.
Nismo vedeli, da oblikujemo nežno rast in jo usmerjamo, po njenih nagnjenjih, po njenih interesih, dragocenih genih, ki smo jim jih podarili . ..
Še vedno je čas, dokler otroštvo kipi. Dokler se hitro razvija. Dokler mu, starejši prijatelji, ponujamo roko, in jih vodimo tja, kjer je z velikimi črkami izpisana beseda SREČA.
Ne, ni lahko otroka voditi. To so vedeli že stari Grki. Toda danes se je svet v svojih novih empiričnih raziskavah odprl nam in za otroke.
Ne sme biti izgovora: »Nimam časa zanj!« Nikar! S tem smo samo zavozili in pokopali življenje več. Ne, nikar!
Čas za otroka mora biti, saj ne sme biti njegovo otroštvo temna zora.
Čedno bitje, z nasmejanimi očmi in gladkimi lici, mora biti v otroštvu fsrečno. Najbližji in najboljši prijatelji otroku so predvsem starši. Le ti naj prisluhnejo njegovemu notranjemu in zunanjemu razvoju. Kletev in sila naj bodo odreveneli kamni. Žlahtni-no lahko prilivamo v otrokovo srce le z ljubeznijo. Tak otrok;-poln vsega lepega, poln vseh odgovorov, včasih še tako nenavadnih, bo lahko kljuboval življenju.
Z mladostjo, ki bo svetla zora, bomo vsadili otroku zaupanje in vero v prihodnost. Če bo še tako težka, jo bo vedno grel droban plamenček ljubezni, vseh prelest-
nih sanj, ki jih je doživljal kot otrok- in laže mu bo.
Poznal sem človeka, nepremišljenega in domišljavega človeka. Nikoli ni znal bodriti teh zlatih otrok. Vedno so kot težka bremena padale njegove besede: »Nič ne bo iz Tebe, neumen si...« Kakšna obtožba za otroka! Zga-nimo se: pofnislimo nase, in na-točimo več tiste žlahtne studen-čnice v otrokovo srce, ki jo imenujemo BODRENJE.
Viš
Ne čisto na rob intervjuja z županom
Predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik je v svojem intervjuju za Naš čas (3. 10. 1991) izjavil:
»V občini smo prepotentno ustanovili komisijo za regijsko usklajevanje in bili za to deležni očitkov, da hočemo imeti svojo regijo.«
Liberalno — demokratska stranka je že v začetku ustavne razprave v lanskem letu zastavila glas proti pretirani centralizaciji slovenske države. LDS se namreč zavzema za Slovenijo kot policentrično državo; kot skupnost, ki bo enakovredno ovrednotila različnost posameznih regij in znala ceniti raznovrstnost slovenskih pokrajin. Zato smo v LDS lani spodbudili medstrankarsko razpravo o regionalizaciji tudi v Velenju. Rezultat tega je bila pobuda za ustanovitev skupščinske komisije, ki bi spremljala razpravo o preoblikovanju teritorialno-upravnih enot — oz., da bi občina Velenje pričakala pripravljena ustavne spremembe. Skupščina je takrat ustanovitev komisije podprla, na naslednji seji pa jo tudi izvolila. Če gospod župan meni, da skupščina sprejema pre-potentne odločitve, potem z županom nekaj ni v redu. Še vedno je namreč bolje, da je (iokalna) skupščina prepotentna, (torej, da hoče vedno več in bolje, glej primer ekologije) kot pa, da je — impotentna.
Ena od nalog župana, ki so same po sebi razumljive, je, da predstavlja lokalno skupnost navzven. In v primeru komisije za regijsko koordinacijo, ne bi bilo čisto nič narobe, če bi bil motor komisije župan, ki mu ni čisto vseeno, kakšna bo prihodnost današnje velenjske občine.
Nihče seveda ne trdi, da Velenje mora biti center regije za vsako ceno, kar so nekateri napačno razumeli. Gre enostavno za dilemo, kako in ali sploh biti pripravljen na strukturne spremembe upravno-teritorialnih načel in lokalnih pristojnosti.
Za LDS je motiv pri vsem skupaj ta, da občine ne morejo kar čakati, kaj jim bo nekdo prisodil in nalagal, ampak, da iniciativa MORA nastajati tudi (če smo se že sprijaznili z argumenti, da ne morejo predvsem tam) v občinah. Ker pa sam župan v intervjuju pravi, da nima nobene izvršne oblasti (kar po županovo pomeni, da je skupščina debatni klub, ki ga predsednik vodi), bi se lahko zato več ukvarjal s pridobivanjem stikov z zainteresiranimi za sodelovanje (in tu je tematik toliko, da zahteva več prostora).
Včasih namreč človek dejansko dobi vtis, da se skupščina in njeni organi ukvarjajo samo zaradi sebe in za sebe (kar pa seveda ne leti na rovaš samo župana). Redka konkretna zadeva, ki jo je ta skupščina zmogla sprodu-cirati izven svojih administrativnih meja in je imela ambicijo po uveljavitvi občine (kot celote) navzven, je bila ustanovitev te, za župana, tako sporne komisije. Res je, da komisija ni (še) zaživela, vendar je vzrok temu iskati predvsem v splošnem moratoriju na sprejem nove ustave (Vseeno pa bi delček samoiniciativnosti predsednik skupščine lahko pokazal). Mnenja pa sem, da — če Sloveni ja resno misli s samostojnostjo — se bo ravno na ustavi izkristalizirala demokratičnost in sodobnost Slovenije. Zato pa, mimogrede, ustavo Slovenija tudi nujno potrebuje.
Predsedniku skupščine občine Velenje seveda ni v čast, da usta-
novitev regijske komisije ocenjuje kot prepotentno. Lahko se namreč zgodi, kot sam pravi v intervjuju, »da se bo oblast združila v enem centru«. Takrat pa tudi županske (profesionalne!) službe ne bo več, gospod župan.
Velenjčani pa bomo zopet čakali na dobrohotne trenutke centralne oblasti. Trdim namreč, da vsaka centralna oblast (pa naj bo socialistična, krščanska ali magari liberalna), ki si prigrabi vse pristojnosti in lahko počne karkoli na periferiji (pa naj se kraju reče Velenje, Cerknica ali Zgornji kašelj) ni demokratična oblast. Tudi če-je še tako pametna in sposobna, je namreč sama sebi zadostna. Tega bi se župan občine Velenje moral zavedati, ko tako vehementno zagovarja centralizem. Še posebej če izhaja iz stranke, ki je v bližnji preteklosti promovirala tozdizem in partijske organizacije v vsaki krajevni skupnosti. Nove preobleke pač včasih naredijo tudi drugega človeka. Ali pa je to razvidno samo na prvi pogled.
Dragan Martinšek za Liberalno-demokratsko stranko Velenje
Zakaj privilegiji !
K pisanju meje spodbudil članek v Našem času g. Jožeta Časa obenem pa klic tov. oziroma g. katere priimka se ne spomnim na Radio Velenje to nedeljo. Vprašala je namreč, zakaj imajo prebivalci iz drugih republik pri nas privilegije. Tudi jaz se podobno sprašujem, in sicer iz naslednjega razloga: Rada bi napisala v vednost vseh tistih, ki so za to odgovorni, da pri nas ljudje iz drugih republik delajo stvari, ki njim odgovarjajo, pri tem pa nikogar nič ne vprašajo, saj mi ubogi Slovenci, tako malo nas je, moramo biti tiho, če nočemo kaj dobiti po glavi ali v hrbet. Sedaj pa naj preidem k konkretnemu problemu. Jenkova 35 je blok pe-torček. V njem naj bi stanovalo 5 družin. Ker pa stanuje 7 družin, je to že problem za nas, ki imamo trosobna stanovanja, za njih na podstrešjih pa toliko večji, ker so samo sobe. Toda oni so problem uspešno rešili s tem, da si je vsaka stranka na vrhu vzela polovico podstrešja, jo pozidala in si tako zagotovila dovolj prostora tudi za podnajemnike, katere eden od njih sigurno ima, le da jih noče prijavit, da bi zanje plačeval vodo, katero uporabljamo na skupni števec. Minilo je deset let odkar smo nazadnje stranke imele ključ od podstrešja sedaj nimamo, niti vstopa več do njega. Vse to ne bi bilo tako boleče, če bi to bili ljudje, ki bi se z njimi dalo kaj pogovoriti. Če slučajno koga vprašamo, da imajo prijavljene ljudi za katere vemo, da gor stanujejo, se začnejo izražat po njihovo. Saj jih poznate verjetno tudi vi. »Ti prašiča stara se brigaj zase, sicer ti je tako mesto že v Podkraju.« Res sem stara, toliko pa še ne, saj svojo zasluženo pokojnino uživam šele štiri leta. Bom že šla ko bo čas. Ne bi pa rada šla na željo in veselje dveh južnih bratov, ki niso niti slučajno bratje še manj pa dobri sosedje.
Naj povem še to, da sem na stanovanjski skupnosti tudi bila pa nisem ničesar dosegla, ker je baje bilo zbranih dovolj podpisov, da si g. Nakič naredi na podstrešju sanitarije. Ti podpisi so bili zgoljufani, kar sem prepričana po razgovoru z ostalimi sostanovalci. Vsi, ki bi naj to podpisali uporabljajo očala. Hišnik, ki je podpise zbiral je ljudem s prstom pokazal kje naj podpišejo. Tudi meni. Ali jaz sem šla po očala, da vidim kje in kaj naj podpišem. Vseeno je nastalo na podstrešju lepo stanovanje. Zanima me, če zanj plačuje. Če jaz kaj vem, je bilo podstrešje včasih last stanovalcev bloka, ki v njem stanujejo. Drugi primer je Milan Kovačevič tudi na podstrešju. Ker si je naredil eden si bo tudi drugi. In tako seje zgodilo. Drugi sicer še dela, to je treba videt, predvsem pa slišat. Kako je to prijetno, da ti nekdo razbija po glavi cele dneve in pol noči. Si lahko predstavljate? Najbrž ne. Meni bi bilo zelo po godu in tudi
ostalim sostanovalcem oziroma sotrpinom, če bi sNo zadevo prišel nekdo ogledat in jo vsaj oza-konil, če se kaj drugega ne da storiti.
(A. Sk)
Krščanski
demokrati
gostitelji
pobratenemu
mestu
Schiedam
Da nekatera mesta še želijo ostati in tudi zaslužijo, da ostanejo pobratena mesta občine Velenje, je pokazal tudi nedeljski gost g. Baart iz nizozemskega pobratenega mesta SCHIEDAM. Ta teden se še mudi na Bledu, kjer poteka mednarodni simpozij »kako čimbolj racionalno uporabljati energijo in je čimveč prihraniti«.
Kot predsednik Krščanskih demokratov v mestu Schiedam, je v takšni vlogi tudi najprej obiskal svoje somišljenike »Slovenske krščanske demokrate« v Velenju. Na sedežu stranke, Efen-kovi 61, je se razvnel goreč pogovor o dejavnostih obeh strank, njuni pogledi na razvoj že nastale in še nastajajoče demokracije v svetu, še posebej v Evropi. Neopazna ni ostala želja po še bolj pristnem kontaktu in sodelovanju obeh strank iz pobratenih občin. Človečnost, želja po razumevanju drug drugega, priznavanje človeku njegovo svoj-skost, so bile temeljne misli kot skupne značilnosti obeh strank, četudi iz zelo oddaljenih mest. Medsebojna izmenjava mnenj, izkušenj, pogledov na celotno družbeno stvarnost so naloge, ki so postale temelj za obojestransko sodelovanje.
Še veliko vode bo preteklo, še veliko slovenskih državnikov bo moralo v tuje dežele hitet razlagat, kakšna juha se kuha v »balkanskem loncu«, vsem pa je jasno, da prepekoča in prevroča. Zdi se, da nam je uspelo vsaj po enem predstavniku na Nizozemsko prenesti razumevanje naše nezavidljive stvarnosti. Očitno je težko razumljiva, že zaradi možnosti pridobivanja enostranske informacije, ve se katere. Slovenijo hočejo pozabiti zaradi njene nevojne. Dana je bila obljuba od Krščanskih demokratov Schie-dem-a, da težko čakana samostojnost ne sme biti predaleč, njihovo prizadevanje nam bo v pomoč.
Schiedam, lepo pristaniško mestece poznano iz razglednic, ni naše mesto, ni naša domovina, vendar nas s svojimi prebivalci vabi v svojo domačnost, razume naše želje in težnje, zato ga je vredno ohraniti med našimi bratskimi mesteci.
Predsednik krščanskih demokratov Velenje Anton LOVREC
Romanje
V sivem jutru, stoji avtobus pred zapornicami v Starem Velenju. Mirko Horvat preverja prisotnost. Vsi romarji se poznamo, saj obiskujemo isto cerkev.
Romanje je razdeljeno na tri dele: a) najprej maša v Brestanici; b) obisk pri gospodu Janezu Zorkotu žup. v Videm Krško; c) prižiganje sveč na grobu gospoda Kovača. Po maši v BAZILIKI LURŠKE MARIJE v Brestanici nam gospod Jože Špes pove vse o nastanku cerkve. Gradili so jo prebivalci iz vse Slovenije — dokončana in posvečena je bila leta 1914 — na dan, ko so z vlakom peljali mimo Brestanice posmrtne ostanke Ferdinanda. Veliko izvemo tudi o TRAPIST1H, ki so pred vojno živeli na gradu (znameniti siri, likerji, čokolada — vsi recepti so še danes skrivnost, ki jo pozna le peščica opatov in bratov tega reda).
Zdaj je v gradu muzej, ki hrani zapiske, fotografije o ljudeh, ki so bili nasilno izseljeni iz Slovenije. Zbirko si ogledamo le bežno, saj bi sicer rabili več časa. Dovolj je, da vidiš eno sliko, fotografijo o mučenju in trpljenju ljudi in nehote te spomni na dogajanje v Hrvatski. Grozljivo!
Odpravimo se dalje. Spotoma odložimo gospoda kaplana Marjana Plohla, ki nas je spremljal skozi muzej.
V	Krškem nas že čaka gospod ZORKO. Gledam obraze, ki so s pričakovanjem zrli v oči »svojega gospoda« — večino je prepoznal, čeprav je preteklo toliko let. Nasmejan, vedno pripravljen, da se pošali, pozdravlja nekdanje obhajance, birmance, mladoporočence ... Tu in tatp se mu oči zaiskrijo — takrat čutim, da ga vežejo na sogovornike globlje vezi.
Po ogledu cerkve (resnično je čudovita s fantastičnimi lestenci in polna izbranega cvetja), nas povabi na »kozarček«. Po stopnicah se mimo rožnih gredic na levi in desni spustimo v stavbo (skozi njo) na dvorišče. Najprej zagledamo prelep vrt samih rož (uporabljajo jih za krasitev cerkva). Pod že skoraj zrelim orehom nam postreže z vinom, ki ima resnično svojstven okus. Prijazni gostitelj nas ves čas zabava in skrbi za več kot prijetno vzdušje. Kar hudo nam je, ko se moramo posloviti.
Na priporočilo gospoda Zorka se odpravimo v gostišče TRI LUČKE, ki slovi po tem, da hrani eno največjih »preš« na slovenskem (tako prostorna je, da so v njej postavljene mize in stoli). Tu nas prijetno preseneti šofer avtobusa, ki prinese harmoniko in nam zaigra nekaj poskočnih.
Vračamo se skozi Vojnik, mimo pokopališča, kjer počiva gospod Kovač. Polovica romarjev gre prižgati sveče, ostali pa molimo rožni venec.
V	Velenje se vrnemo notranje bogatejši, polni lepih vtisov, s spominom na nasmejan obraz gospoda Zorka, ki nas je ob odhodu prijazno povabil z besedami: NASVIDENJE IN BOG Z VAMI.
M. M.
Politika
s srcem
Mesto Velenje pač ni turistično mesto. To se vidi tudi iz številnih zaprtih lokalov, pa ne samo teh, temveč tudi kulturnozgodovinskih in drugih spoštovanja vrednih stavb. Kljub vsemu • se nam je ponudil prastari »mastodont« in muzejski rudniški jašek na Velenjskem gradu. V svitu zahajajočega sonca nas je sprejel še župan g. Pankracij Semečnik.
Avstrijska ljudska stranka je v soboto 28. 9. 1991 pripravila srečanje žena iz dežel Alpe-Jadran pod geslom »POLITIKA S SRCEM«. Skupno se je zbralo približno 100 udeleženk iz Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Udeleženk iz Hrvatske žal ni bilo.
Predstavljena je bila izredno različna problematika, s katero se srečujejo žene v vseh deželah. Naj naštejem nekaj obravnavanih tem: socialna politika in žena, mladi in kultura, žena v kmetijstvu, žena in družina, gospodarski položaj žene v severni Italiji, žena in zdravje, žena v kulturi, mlada žena v iskanju zaposlitve, izobraževalne možnosti žena na Koroškem in dr.
Vodja te enodnevne politične šole (Die Politisch Akademie) je bila poslanka v avstrijskem parlamentu Edeltraud Gatterer, kot gost pa je udeleženke pozdravil tudi deželni glavar Krištof Zer-natto.
Skozi vso razpravo je bila izredno prisotna situacija na Hrvaškem (vojno stanje)
Sprejetje bil tudi sklep o resoluciji, s katero obsojamo vojaško agresijo na Hrvaškem in kjer koli drugod po svetu, zavzemamo se za mirno rešitev krize ter mednarodno priznanje samostojne države Slovenije. Le to nam v tem trenutku lahko zagotovi mir.
Organizacija žena iz Spitalla in okolice je organizirala humanitarno akcijo zbiranja pomoči za odpravo posledic vojne v Sloveniji. Na včerajšnjem srečanju so nam izročile ček za 10.000 Ash z željo, da ga uporabimo za nakup zdravil za bolnico Slovenj Gradec.
Dana je bila tudi pobuda, da bi se v okviru strank krščanskih demokracij ustanovilo posebno žensko gibanje za srednjo Evropo, ne le v okviru dežel Alpe Jadran.
Za udeleženke iz Velenja Milica Kovač
ČETRTEK 10. oktober
PETEK 11. oktober
SOBOTA 12. oktober
NEDELJA 13. oktober
PONEDELJEK 14. oktober
TOREK 15. oktober
TV SLOVENIJA 1 Brv SLOVENIJA I BTV SLOVENIJA I BTV SLOVENIJA 1 BlV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Indijanske legende, kanadska nanizanka, 7/12. 9.25 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 10.15 Mozaik — šolska TV, ponovitev. 10.15 Velikani svetovne književnosti: Blok. 10.50 Nekoč je bilo ... življenje: Ploščice (6/26). 11.15 Mozaik, ponovitev. 11.15 Slovenci v zamejstvu. 11.45 M. J. Bird: Vrtinec, angleška nadaljevanka (6/6). 13.30 Poročila. 15.30 Mozaik, ponovitev: Slovenci v zamejstvu. 16.00 Sova, ponovitev; Afera Lancaster-Mil-ler, avstralska nadaljevanka, 1/6. 16.50 Video strani. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev; Alternativni viri energije, angleška poljudnoznanstvena serija, 4/6. 17.35 Četrtek ob 17.30. 18.40 Spored za otroke in mlade; Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 17/20. 19.05 Risanka. 19.15 TV okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 R. Simpson: Nancy Wake, avstralsko-angleška nadaljevanka (3/4). 21.00 Tednik. 22.00 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Gremo na zabavo, angl. tiumor. naniz., 5/6; Afera Lancaster-Miller. avstral. nad., 2/6, jazz, blues ...
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi'TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Žarišče. 20.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angl. poljudnoznanstvena serija, 6/6. 21.00 Mali koncert nagrajencev 20. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije; Dušan Sodja — klarinet. 21.15 Svet na zaslonu. 21.45 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike, Andrej Hieng: Osvajalec, predstava MG Ljubljana. 0.10 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar — Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spekter — zunanjepolitični magazin. 21.05 Kviskoteka. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Odgovor pozna le veter, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 14.00 ^Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Mike Krüger Show, gostja Mary Roos s Fips Asmussensi. 21.10 Poročila. 21.15 Boter II, mafijski, 1974 (Al Pacino. Robert Duvall. Robert De Niro). 23.00 Poročila. 23.10 Boter, drugi del. 0.50 Make up in pištole. 1.40 Tenis.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.30 Šov. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Šov. 11.35 Divja roža. 12.10 Naloga za Al Mundy-ja. 13.05 Hammer. 13.20 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15 50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.10 21. Jump Street. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru, serija, 1991 (Roy Black). 22.15 Brad-dock, pogrešan v akciji III. akcijski 1987 (Chuck Norris). 0.00 Poročila 0.10 Final Game, zadnja igra, kriminalka, 1988 (Roy Scheider).
TELES
6.30 Dobro jutro, Bino. 9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: She Ra, rešitelj, He man. 16.30 Smrkci, Saber Rider, She Ra. 18 05 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top 20.15 Kovček (Kari Dali). 21.05 Dekleta v pisarni, drama, 1979 (Barbara Eden). 22.50 Poročila. 23.05 Scena D 23.35 Cinematika. 0.35 Hulk.
6.50 Hiša na Eaton Place, Trick 7. Milje prahu. 11.50 Deseterica. 12.15 Alice. 12.40 Agentka s srcem. 13.30 Hura, staršev ni doma, ponovitev filma. 16.010 Mister Ed. 16.30 Medvedi so izpuščeni. 16.55 Deseterica. 17.35 Partnerki v zločinu. 18.30 Trick 7. 20.15 Naša teta je zadnja, komedija, 1973 (Edidi Arent). 22.15 Hawk, serija. 23.05 Okriutni, vestem, 1967 (Joseph Cottene 0.50 Spenser.
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Klub Klobuk. 10.10 R. Simpson: Nancy Wake, avstralsko angleška nadaljevanka (2/4). 11.00 Video strani. 13.30 Poročila. 14.25 Video strani. 14.35 Mozaik, ponovitev: Svet na zaslonu. 15.05 Sova, ponovitev; Gremo na zabavo, angleška humoristična nanizanka, 5/6; Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka, 2/6. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev; Tednik. 18.05 Video strani. 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Črn usnjen suknjič, angl. dok. oddaja. 21.15 Nikoli več, angleška nadaljevanka (3/3). 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Video strani. 22.35 Sova: Pri Huxtablovih, 11. epizoda amer. naniz.; Moody Beach, kanadski film; Dražljivo, 10. epizoda fr. erot. programa. 0.55 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Maribor: Tele M. 19.00 Vi-deomeh. ponovitev 55. oddaje. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Koncert orkestra RTV Slovenija, prenos 1. dela, 21.10 Mozart na turneji, 6/13. 23.00 Vutel.
HTV 1
HTV 2
9.25 Pregled programa. 9.30 Deček zajeec, za otroke. 10.00 Šolski pro-granm. 16.45 Test. 17.00 Pregled pro-granma. 17.05 Video strani. 17.15 De-ček< zajec. 17.45 Poirot, serijski film, pomovitev. 18.35 Fra country, serijski filmi, ponovitev. 19.20 Risanka 19.28 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.15 Ta čudovita bitja. 20.40 Šef, humoristična serija, 3/5. 22.00 Voditelji parlamentarnih strank Hrvaške, kontaktni spored. 00.00 Niti penija več, serijski film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Mike Krüger Show, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica. Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon. 17.45 Dekleta in fantje, serijska komedija. 18.15 Bingo (Wolf-Dieter Herrrmann). 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Nori rally (The Guifiball Rally), komedija, 1976 (Michael Sarrazin). 22.05 Poročila. 22.15 Za nekaj dolarjev več, vestem, (Clint Eastwood. Lee van Cleef). 0.15 šport 0.20 Poročilo iz St. Paulija, erotični.
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Šov. 11.30 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Airwolf. 21.10 Twin Peaks. 22.05 Nogomet. 23.00 Tutti Frutti. 23.50 Poročila. 0.05 Eva moški za vse, seksi, 1960. 1.15 Naloga za štiri bilijone dolarjev, kriminalka, 1985 (Michael Caine).
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: She Ra, Teddy, He man, Saber Rider. 18.05 Hulk, 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovite, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Srebrni kralj, pustolovski, 1948 (James Craig). 21.40 Ring je prost. 22.30 Poročila. 22 40 Dekle v izložbi, akcijski, 1960 (Marina Vlady. Lino Ventura). 23.35 Orožje zakona. 0.45 Hulk. 2.05 Bliskovito 88.
6.20 Waltonovi, Mister Ed, Maxwell, Milje prahu. 11.25 Deseterica. 11.50 Barney Miller. 12.15 Partnerki v zločinu. 13.10 Perry Mason. 14.10 Trick 7. 15.05 Moje počitnice, ponovitev filma. 16.55 Hartovi. 18.00 Trick 7. 19.50 Bill Cosby. 20.15 Avtocesta II (Cannoball Ruun II), komedija (Burt Reynolds, Dean Martin). 22.20 Ceste San Francisca. 23.20 Smrt črnega škorpijona, vojni, 1988 (Miles O Keefe). 1.00 M A S.H
8.25 Video strani. 8.35 Mozaik, ponovitev. 8.35 Angleščina — Follow me, 21. lekcija. 9.00 Radovedni Taček: Skrinja. 9.20 Lonček kuhaj, pšenična juha. 9.30 Alf, 48. epizoda ameriške nanizanke. 9.55 Zgodbe iz školjke. 10.55 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja, 2. oddaja. 11.25 Forum. 11.40 Video strani. 13.30 Poročila. 14.00 Video strani. 14.10 Druga godba '91: Mala duda-čka muzika (Češka), 2. oddaja. 14.40 Skrivni vrt, ameriški film. 16.20 Sova, ponovitev: Pri Huxtablovih, 11. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Športni dogodek. 18.25 Video strani. 18.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/6. 19.00 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Križkraž. 21.50 Sova: Na zdravje, 33. epizoda ameriške nanizanke. 22.15 Dnevnik 3. 22.35 Video strani. 22.40 Sova: Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka, 3/6; Zaprisega molka, ameriški film. 1.10 Video strani.
8.05 Video strani. 8.15 Otroška matineja: Živ žav. 9.05 Otroška matineja: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka (17/20). 9.35 Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija, ponovitev (2/5). 10.35 Garfield in prijatelji, ponovitev. 11.05 Domači ansambli: Slovenski muzikantje. 11.35 Video strani. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Poročila. 12.40 Video strani. 13.40 Tvariete, ponovitev. 14.40 W. Jedrikiewicz: Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka (2/7). 15.30 Sova, ponovitev: Na zdravje, 33. epizoda ameriške nanizanke; Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka, 3/6. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Žandar in Marsovčki, francoski film. 19.00 TV mernik. 19.15 Tv okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Željko Kozinc-Helmut Andics: Kugy, 3., zadnji del TV nadaljevanke. 21.35 Zdravo. 22.55 Video strani. 23.20 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 17/22; Afera Lancaster-Miller, avstralska nad., 4/6. 0.30 Video strani.
TU c.A * mrv SLOVENIJA 2
16.00 Videonoč, ponovitev. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Dnevnik BG. 20.15 Filmske uspešnice: Globina, ameriški film. 22.25 Kros dela, reportaža iz Maribora. 22.45 Yutel.
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila. 16.40 TV koledar: Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Talk-show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. 0.15 Poročila.
HTV 2
9.10 Test. 9.25 Pregled programa. 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu dokumentarna serija za otroke (4/8) 10.00 Šolski program. 15.45 Test. 16.00 Pregled programa. 16.05 Video strani. 16.15 Zdrav duh v zdravem telesu, dokumentarna serija za otroke (4/8). 16.45 Ta čudovita hišna bitja, ponovitev. 17.10 Šef, humoristična serija, ponovitev. 19.20 Risanka. 19.20 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.15 Sedem dni v maju, ameriški igrani film. 22.10 Marlboro music show. 22.40 Nepričakovani uspehi, humoristična serija (11/19). 23.05 Dokumentarna oddaja (1/2). 23.55 Video strani.
SATELITSKA TV
HTV 1
12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser M. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Poročila. 17.30 TV teden. 17.45 TV razstava. 18.00 Serijski film. 18.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik 1 20.00 Interview tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Športna sobota. 23.00 Zabavnoglas-bena oddaja. 23.45 Poročila.
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 10.00 Nori rally, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.20 Fantazijski otok. 14.10 Mati je zelo proti, komedija, 1951 (lise Werner). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Mancu-so, FBI. 17.30 Dobitek na Sat 1. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Kvadriga. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Bonjour, Kathrin, zabavni, 1955 (Caterina Valente, Peter Alexander). 21.55 Poročila. 22.05 Profesionalci, serija. 23.00 Šolarkin raport, VIII, erotični. 1974. 0.30 Poročilo iz St. Paulija, pon. 2.00 Šolarkin raport, pon.
RTL PLUS
6.00 Risanke, jutranji spored. 9 20 Klack. 10.05 Jetsonsi. 11.00 Spiderwo-man. 12.10 Kapitan N. 12.35 He man. 13.00 Želve. 13.25 Super Mario Brothers. 14.00 Tenis, turnir v Zürichu, prenos. 17.45 Bunte. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.15 Houston Knights. 20.15 Čarobni lok, fantazijski, 1981 (George Kennedy, Lane Cau-dell). 22.05 Vse ali nič. kviz. 23.00 Zemlje, klobase in brezova voda, soft-seksi, 1972. 0.30 Nemoralni mr. Teas, seksi. 1.40 Žemlje, klobase in brezova voda, pon.
6.30 Dobro jutro, Bino. 10 00 Hop ali top. 11.00 Za smeh. 11.50 Kovček, pon. 12.40 Magazin. 13.00 Bim, bam, bino: Popaj, Bobonsi. Blufersi, She Ra. Washington. 16.40 PO P. 17.40 Ring je prost. 18.10 Moto sport. 18.30 Poročila. 18.35 Gledališče Raya Brad-byrija 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje, dokumentarec. 21.10 Orožje zakona. 22.00 Morilski klan, neonacistični, 1990 (David Soul, Edward Herrmann). 23.35 V znaku pravičnosti, drama 1976.
6.15 Divje življenje, dokumentarec. 6.45 Kraljestvo divjih živali, Mork iz Or-ka, Barney Miller. 10.40 Bill Cosby. 11.10 M.A.S.H. 11.35 Hardcastle in McCormick. 12.25 Naša teta je zadnja, ponovitev filma. 14.10 Ples bojevnikov, dokumentarec. 15.15 Bakle v viharju, ponovitev. 17.00 Blagoslovljen par. serija. 18.10 Ubij me nežno, kriminalka, 1985 (Georhe Segal, Irene Carra) 19.50 Bill Cosby. 20.15 Bakle v viharju, 12. del (Patrick Swayze). 22.10 Lahen dih poželenja, erotični, 1969 (Ulla Jacobson, Daniel Gelin). 23.45 Ceste San Francisca. 0.50 M A.S.H.
13.30 Športno popoldne. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoz. serija, 3/8. 20.50 Izbor filmov režiserja M. Pialata: Loulou. francoski film. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Inozemska znanst.-popularna serija. 22.25 Dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila.
HTV 2
11.40 Test. 11.55 Pregled programa. 12.00 Video strani. 12.10 Izbor iz šolskega programa. 13.40 Vesela sobota. 14.40 Igrani film, ponovitev. 16.10 Nepričakovani uspehi, humoristična serija, ponovitev. 16.35 En avtor, en film — B. Marjanovič: Polje. 16.50 Baby and the Battleship, ameriški igrani film za mlade. 18.55 TV izložba: Zlatko Ke-ser. 19.28 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.15 Billy The Kid, ameriški igrani film. 22.15 Arsenio Hall Show (3/14). 23.10 Calebove hčerke, serijski film (4/20). 0.00 Video strani.
SATELITSKA TV
HTV 2
12.50 Test. 13.05 Pregled programa. 13.10 Video strani. 13.20 Dobro jutro, nedeljsko predpoldne za otroke. 14.20 Pancho Barnes, serijski film (2/3). 15.10 Igrani film, ponovitev. 17.10 Veni, vidi. 17.25 Mačka, francoski igrani film. 19.20 Tv sreča. 19.28 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.15 Dragi John, humoristična serija, (9/21). 21.35 Coplain, serijski film, (4/5). 23.30 Video strani.
SATELITSKA TV
RTL PLUS
6.00 Mr. T.. Flintstonovi. Scooby. 9.30 Charlie Brown, risani. 11.00 Tednik. 12.05 Velikani. 12.35 Waterloo Creek. 13.00 Moj oče zunajzemljan, Munster-jevi. 14.00 Tenis, prenos iz Züricha. 15.55 Ubijanje je njen konjiček. 16.50 Kilometer 330. 17.50 Dr. Westphall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Wales. 20.15 Tako poljubljajo na Tirolskem, domovinski. 21.55 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 23.20 Playboy Late Night. 0.20 Kanal 4. 0.45 Abecedni morilec, kriminalka, 1964 (Tony Randall).
TELE 5
6.40 Dobro jutro, Bino. 11.00 Dekleta v pisarni, ponovitev filma. 12.45 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.40 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki. 16.00 Madeleine, nemški, 1958 (Eva Bartok). 17.30 Divje življenje. 18.30 Kritični magazin. 19.00 Poročila. 19.15 Z dežnikom in melono. 20.15 Za smeh. 21.05 Božja oddaja, ameriški, 1982 (John Ritter). 22.50 Nočna patrulja. 23.40 Dekleta v izložbi, akcijski, 1960, pon. 0.55 P O P.
PRO 7
6.10 Divje življenje, Kraljestvo divjih živali. 7.25 Preston, Vicki. 9,10 Brezskrbno, glasbeni, 1938 (Fred Astaire, Ginger Rogers). 10.40 Bill Cosby, M.A.S.H., Blagoslovljeni par. 12.25 Kraljestvo divjih živali. 13.30 Ubij me nežno, ponovitev filma. 15.10 Bakle v viharju, pon. 16.50 Hardcastle in McCormick. 18.05 Hrošč doda plin. pustolovski. 1973 (Joachim Fuchsber-ger). 19.50 Bill Cosby. 20.15 Perry Mason in izgubljena ljubezen, kriminalka. 1987 (Raymond Burr). 22.15 Ceste San Francisca. 23.15 Buldožer, akcijski, 1979 (Chuck Norris, Jennifer O'Neal).
8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica (4/12). 9.20 Republiška revija MPZ Zagorje 84 (mladinski zbori pojejo narodne). 9.50 Utrip. 10.05 Zrcalo tedna. 10.20 TV mernik. 10.35 Video strani. 13.30 Poročila. 15.00 Video strani. 15.10 Obzorja duha, ponovitev. 15.30 Sova, ponovitev; Polna hiša, ameriška nanizanka, 17/22; Afera Lancaster-Mil-ler, avstralska nadaljevanka, 4/6.16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev; Zdravo. 18.25 Video strani. 18.30 Spored za otroke in mlade. 18.30 Radovedni Taček: Čebela. 18.50 Beatrix Bex: Žaba v črnilniku. 19.05 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Euripid: Elektra, drama HTV. 21.40 Osmi dan. 22.25 Dnevnik 3. 22.45 Video strani. 22.50 S pesmijo v srcu. 23.25 Sova: Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka, 5/6; Nedotakljivi, 7. epizoda amer. naniz. (čb). 0.55 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Pesem je . .. Ditka Haberl. 20.30 Alternativni viri energije, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/6. 21.00 Sedma steza. 21.30 Omizje.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila.
SAT 1
7.30 Dino, Dekleta in fantje. Ollies. 9.10 Drops! 9.35 Zapp. 10.00 Genski detektivi, dokumentarec. 10.30 Potovalni magazin. 11.05 Bonjour, Kathrin, ponovitev filma. 12.45 Bingo. 13.10 Fantazijski otok. 14.05 Novo v kinu. 14.30 Ljubi, ne bodi trapast, zabavni. 1969 (Jürgen Draeger). 15.55 Obalni pirati. 16.20 Drops! 16.50 Zmagovalec (American Flyers), akcijski, 1985 (Kevin Costner, David Marshall Grant). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Star Trek III, znanstveno-fantastični, 1984 (William Shatner, James Do-ohan). 22.00 Vreme. 22.05 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.30 Gorila, serija.
HTV 2
9.10 Test. 9.25 Pregled programa. 9.45 Sedmi veter, serija za otroke (3/10). 10.00 Šolski program. 15.35 Test. 15.50 Pregled programa. 15.55 Video strani. 16.35 Calebove hčerke, serijski film. ponovitev. 17.25 Dragi John, humoristična serija, ponovitev. 19.20 Risanka. 20.00 Pregled sporeda. 20.15 Mozeg razreda, humoristična serija (19/21). 20.45 Veselje do oblikovanja, dokumentarna serija (4/4). 21.30 Nancy Wake, serijski film (1/4). 22.20 Temna stran pravice, serijski film (17/22). 23.05 Video strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Zmagovalci. ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Kino. 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Traper John. 21.10 Poročila. 21.15 Pobili bomo hišnika, komedija, 1971 (Uschi Glas). 22.45 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Cagney in Lacey. 0.35 Traper John.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.55 Poročila. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Sov. 11.25 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Šef. 21.15 Mad Mission, naš mož z Bond Streeta, akcijski 1984 (Sam Hui). 22.50 Kulturni magazin. 23.20 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Django, vestem, 1966 (Franco Nero).
6.30 Dobro jutro, Bino. 9.30 Doma s Tele 5 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Mijuki, Rešitelj, He man, Smrkci. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito. 19.45 Hop ali top. 20.15 Sprejemljivo tveganje, akcijski, 1986 (Brian Dennehy). 21.50 Poročila. 22.05 Nočna patrulja serija, 25. del. 22.50 Srebrni kralj, pustolovski, ponovitev. 0.15 Morilski klan, neonacistični, ponovitev. 2.15 Hulk.
6.25 Maywell, Richmond Hill, Milje prahu, Grk osvoji Čikago. 11.55 Bill Cosby. 12.20 Hartovi. 13.10 Perry Mason, ponovitev filma. 14.45 Trick 7. 15.50 Automan. 16.45 Deseterica. 17.10 Colt za vse primere. 18.00 Trick 77. 19.50 V Hollywoodu (Arabella Kiesbauer). 20.00 Slika dneva na Pro 7. 20.15 To-otsie, komedija, 1982 (Dustin Hoff-man. Jessica Lange). 22.30 Polnočni klici. 23.25 Obračun (Quiet Cool), kriminalka, 1986 (James Remar, Daphne Ashbrook). 0.55 Poročila. 1.00 Ceste San Francisca.
8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.55 Četrtek ob 17.30. 10.55 Follow me, 23. lekcija. 11.20 Sedma steza. 11.50 Osmi dan. 12.35 Video strani. 13.30 Poročila. 13.40 Mozaik, ponovitev. 13.40 Omizje. 14.50 Angleščina — Follow me, 23. lekcija. 15.15 Sova, ponovitev; Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka, 5/6; Nedotakljivi, 7. epizoda ameriške nanizanke (čb). 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik. Šolska TV. 17.05 Velikani svetovne književnosti: Chateaubriand. 17.35 Nekoč je bilo. .. življenje: Srce (7/26). 18.00 Video strani. 18.05 Spored za otroke In mlade. 18.05 Lonček kuhaj: polenta z gobicami. 18.20 Alf, 49. epizoda ameriške nanizanke. 18.45 Železniška postaja. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 A. Newman: Občutek krivde, angleška nadaljevanka (1/7). 21.00 Novosti založb. 21.10 Tuji show. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Video strani. 22.35 Sova: Skupni računi, angl. humor, naniz., 6/1 Afera Lancaster-Miller, avstralska nad., 6/6; Glasba skozi čas, kopro-dukcija, 2/16. 0.45 Video strani.
u'mm'ip/i
17.15 Aerobika, 1. oddaja. 17.30 Regionalni program TV Slovenija, studio Koper. 19.00 Utrinki s koncrta baletne šole iz Ljubljane. 19.30 Dnevnik SA. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer s skrbjo in obupom, nizozem. dok. ser., 3/4. 23 00 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kino-klub Evropa 0.25 Poročila.
HTV 2
9.25 Pregled programa. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski program. 16.40 Video strani. 16.50 Mali svet. 17.20 Temna stran pravice, serijski film, ponovitev. 18.05 Mozeg razreda, humoristična serija, ponovitev. 18.30 Nancy Wake, serijski film. ponovitev. 19.20 Risani film. 20.05 Risanka. 20.15 Shingen, serijski film (6/12). 21.10 Kavarna Na zdravje!, humoristična serija. 21.35 Nancy Wake, serijski film (2/4).
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Pobili bomo gostilničarja, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Loterija. 17.45 Družina Addams, serija, 46. nadaljevanje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Od srca do srca, narodna glasba. 21.10 Poročila. 21.15 Kliči M za umor, kriminalka, 1954 (Gra-ce Kelly, Ray Milland). 22.55 Spiegel TV. 23.25 Poročila. 23.35 Na begu. 0.25 Bonanza.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Šov. 11.25 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips, serija. 17.45 Igra. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Kralj jazzà, iz cikla B. L. Stryker, kriminalka, 1990 (Burt Reynolds). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.50 Glavne novice. 0.00 Django. maščevalec, vestem, 1966 (Franco Nero).
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, bam, bino: Saber Rider, He man. Smrkci, She Ra. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kdor prvi vrže kamen, drama, 1978 (Katy Kurtzman). 21.50 Poročila. 22.05 Smrtna igra, akcijski, 1976 (Arthur Franz). 23.30 Z dežnikom in melono, serija. 0.25 Hulk.
PRO 7
6.25 Richmond hill, Trick 7, Shane, Milje prahu. 11.30 Deseterica. 11.55 Har-ryjeve sodbe. 12.20 Colt za vse primere. 13.10 Hrošč doda plin, ponovitev filma. 14.45 Trick 7, risanke. 15.40 Skrivnost delfinov. 16.35 Deseterica. 17.00 Poročila. 17.10 Z loparjem in pištolo. 18.00 Trick 7. 19.50 Okrog Holly-wooda. 20.00 Poročila. 20.15 Taras Buljba, zgodovinski, 1981 (Yul Bryn-ner, Tony Curtis). 22.40 Laguna gori, kriminalka, 1987 (Harry Hamlin, Jason Robards, Catherine Hicks). 0.30 Kobra, prevzemite.
SREDA 16. oktober
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Živ žav. 9.50 Euripid: Elek-tra, drama HTV. 11.20 A. Newman: Občutek krivde, angleška nadaljevanka (1/7). 12.10 Aerobika, 1. oddaja. 12.25 Video strani. 15.30 Sova, ponovitev: Skupni računi, angleška humoristična nanizanka, 6/6; Afera Lan-caster—Miller, avstralska nadaljevanka, 6/6. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev. 17.05 Boj za obstanek, angl. poljud. zn. serija. 17.35 Domače obrti, nizozemska izobr. oddaja 3/3. 17.45 Video strani. 17.50 Spored za otroke in mlade. Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Pod nadzorom tujcev, ameriški film. 21.40 Mari-boro music show. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Video strani. 22.35 Sova: Alf, 58. epizoda ameriške nanizanke; Drzna Lucky, amer. nad., 1/6. 23.55 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
18.15 Aerobika, ponovitev 1. oddaje. 18.30 Mostovi. 19 00 TV Slovenija 2. Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza 19.15 Tv ruleta. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 športna sreda. 21.50 Svet poroča. 23.00 Yutel.
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila
HTV 2
9.10 Test. 9.25 Pregled programa. 9.30 Cirkus, serija za otroke (1/7). 10.00 Šolski program. 16.10 Test. 16.25 Pregled programa. 16.30 Video strani. 16.40 Cirkus, serijski film, ponovitev. 18.05 Kavarna Na zdravje!, humoristična serija, repriza. 18.30 Nancy Wake, serijski film, repriza. 19.20 Risani film. 19.28 Pregled programa. 20 05 Risanka. 20.15 Betrayal, britanski igrani film. 21.45 Nancy Wake, serijski film (3/4). 22.40 Poirot, serijski film (16/20) 23.30 Chelmsford 123, humoristična serija (3/7). 23.55 Video strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica.^.50 Teleshop. 10.10 Loterija, pon. 11.05 Od srca do srca. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Tv-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop 15.50 Kung Fu. 16 45 Misisipi, serija. 17.45 Addamsovi, serija. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 2015 Hunter 21.10 Poročila. 21.15 Do grenkega konca, zabavni, 1975 (Maurice Ronet, Suzy Kendall). 23.05 Poročila. 23.15 Dediščina prekletstva. 0.05 Kanal 4. 0.55 Hunter.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 šov. 11.30 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara, 605. nadaljevanje. 14.20 Springfieldova zgodba, 1334 nadaljevanje. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Pesmi za vesele ljudi, odlomki iz zabavnih oddaj. 21.10 Stern TV. 22.50 Ženske po Sinnenovi. 23.25 Benny Hill. 0.00 Djarigova krvava sled, vestem, 1972 (Richard Harris). 1.30 Volkodlak.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, bino. 9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: She Ra, He man, Smrkci, Saber Rider. 18.05 Hulk 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Lulu belle, zabavni, 1948 (Dorothy Lamour). 21.40 Poročila. 21.50 Jutri v kinu. 22.05 Sprejemljivo tveganje, ponovitev. 23.40 Smrtonosna igra, ponovitev. 1.35 Hulk.
PRO 7
6.00 Shane, Milje prahu. 11.05 Desete-rtfca. 11.30 Grk osvoji Čikago. 11.55 Z loparjem in pištolo. 12.50 Halo, mr. Twen, glasbeni, pon. 14.40 Trick 7. 15.35 Mister Ed. 16.05 Ben. 16.35 Deseterica. 17.10 Agentka s srcem. 18 00 Trick 7. 19.50 Okrog Hollywo-oda. 20.00 Poročila. 20.15 Čas nežnosti, drama, 1983 (Debra Winger, Shir-ley McLaine, Jack Nicholson). 22.45 Spenser. 23.40 Neenak par, drama, 1983 (Albert Finney, Tom Courtenav).
PIKIN DAN Velenje
Četrtek, 10. oktobra, ob 17.00
dvorana doma kulture Velenje
TEKMUJMO S PIKO IN OSTRŽKOM
zabavni kviz
Pika je povabila v goste Ostrž-ka. Pridite pogledat, kaj vedo naši otroci o zgodbi lesene lutke.
Da bo vse skupaj zelo zabavno bo poskrbela seveda — Pika.
Petek, 11. oktobra, ob 17.00
dvorana doma kulture Velenje
PIKA NOGAVIČKA V CIRKUSU
Brezplačna predstava za vse velike in male otroke. Gostuje osnovna šola Polzela. Po predstavi bo Božo Kos predstavil novo knjigo o Piki Nogavički, ki jo je sam ilustriral. Knjigo bo mogoče na predstavitvi tudi kupiti.
PIKIN DAN - sobota, 12. oktobra od 9.00 do 17.00 na Pikinem trgu v Velenju
Pikin oder Pikin sejem Pikina pojedina Pikine palačinke Pikina parada Pikin vlak Pikini konji Pikini velikani Pikin živalski vrt Pikine aktivnosti . ..
Pikino nagradno vprašanje
Otroci, ki poznate Pikine junake, pozor!
Pika je tako hotela s pripravo parade po velenjskih ulicah, da je pri tem nekaj pomešala. Nagradno vprašanje je:
KAJ JE BILO NAROBE NA PIKINI PARADI?
Izžrebali bomo 3 nagradna vprašanja. Nagrade so nove knjige o Piki Nogavički, ki jih je ilustriral Božo Kos. Knjige poklanja založba Rotiš Maribor, ki je knjigo izdala.
Odgovore pošljite do 15. 10. na naslov: DOM KULTURE VELENJE PIKINO NAGRADNO VPRAŠANJE 63320 Velenje
Izžrebali bomo 3 pravilne odgovore. Knjige bodo nagrajenci prejeli v Kulturnem centru Ivan Napotnik.
Ime in priimek_
naslov.
Na Pikini paradi je bilo narobe tole: ,4.zl8_

ABONMAJI 91/92
Še vedno vpisujemo abonmaje za sezono 1991/92. Vpisujemo: GLEDALIŠKI ABONMA
GLASBENI ABONMA MLADINSKI ABONMA LUTKOVNI ABONMA
HAMLET V MARIBORU
Še vedno se lahko prijavite za ogled predstave Hamlet v SNG
ERA ob 40. jubileju
POKLONILA 40 nagrad zvestim kupcem!
V sredo, 2. oktobra je bilo v Erini Tržnici veliko nagradno žrebanje kupcev, vseh, ki so v Erinih prodajalnah z živili kupili ozimnico.
Izžrebali so 40 nagrajencev, podelili 40 lepih nagrad, prve tri pa so podelili še posebej slovesno.
1. nagrado: 7-dnevni paket v TERMAH ČATEŽ za 2 osebi: Friola Žnidar
2.	nagrado: vikend paket v Medijskih toplicah za 2 ose-
bi: Ljubica Ibrašimovič
3.	nagrado: vikend paket v Medijskih toplicah za 2 ose-
bi: Sonja Krančan
Izžrebanih je bilo še 37 nagrajencev, ki so prejeli lepe, praktične nagrade. Vsi nagrajenci bodo obveščeni po pošti.
ERA VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITA Z VABILOM - OSTANITE NAŠI ZVESTI KUPCI!
Posebnost bo Pikina stojnica, kjer bo mogoče kupiti Pikine knjige, Pikine plakate, Pikine razglednice, Pikine priponke itd . . .
Ob 15.00 se bo na Pikinem trgu pričela veličastna Pikina parada v kateri bodo nastopali razni Pikini prijatelji.
Pikin Žig
Na Pikini stojnici bo mogoče dobiti poseben Pikin žig — Pikin dan, ki ga je oskrbela PTT Velenje.
RAZSTAVE
V	knjižnici Velenje je razstava: OSTRZEK MED OTROKI VSEGA SVETA
V	vrtcu Lučka je razstava MOJA IGRAČA
V	izložbi Name je poslikava otrok iz OŠ Miha Pintar Toledo in poslikava Boža Kosa
V	domu kulture je razstava OSTRŽEK V OTROŠKIH OČEH
PIKIN VLAK
V	celem tednu se boste lahko vozili s posebnim PIK1NIM VLAKOM, ki vas bo čakal na postaji pred velenjsko NAMO. Ga še sličite kako piska?!
PIKIN SPONZOR
Pika je sebe in svoje prijatelje zavarovala pri Zavarovalnici TRIGLAV »ker življenje potrebuje varnost«.
Velenjska televizija oddaja svoj program vsak torek in soboto ob 18.30. Ponovitve oddaj pa so isti dan ob 21. uri in ob sredah ter ponedeljkih ob 10. uri.
Od 10. oktobra dalje bo vsakih 14. dni ob četrtkih na sporedu glasbena oddaja, ob četrtkih ob 20. uri pa redno vrtijo celovečerne filme.
Velenje
Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV 88,9 in 97,2 Mhz
ČETRTEK, 10. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.10 Smeh za zdravje. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 10.00 Poročila. 10.30 Kuhamo z vami. 11.00 Na svidenje.
PETEK, 11. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20.Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. 19.00—22.00 Večerni program Radia Velenje.
SOBOTA, 12. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.10 Smeh za zdravje. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 13. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Na svidenje. 15.00 Vaše čestitke in pozdravi — vmes ob 15.50. 16.50. 17.50 Servisne informacije in epp bloki. 18.50 Poročila. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 14. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne. 18.00 Najboljše, najnovejše. 20.00 Lahko noč.
TOREK, 15. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.10 Smeh za zdravje. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 10.00 Poročila. 10.30 Kuhamo z vami. 11.00 Na svidenje.
SREDA, 16. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 18.00 Strokovni nasveti. 19.00 Minute z domačimi ansambli. 20.00 Lahko noč.
1 1	M	hI	M	M	1 1	1 1	1 1	1 1
Maribor. Predstavo je režiral Tomaž Pandur.
Ogled bo organiziran v soboto, 12. oktobra. Odhod avtobusa izpred Rdeče dvorane je ob 17.00.
Cena prevoza 300 din.
Prijavite se v Kulturnem centru Ivan Napotnik — pisarna 53/1, ali po telefonu 853-574.
REDNI KINO VELENJE
Četrtek in petek, 10., 11. 10. ob 18. uri
ZGODBA IZ L. A. - ameriški, komedija. V gl. vi.: Steve Martin
Sobota in nedelja, 12., 13. 10. ob 18. in 20. uri PTICA NA ŽICI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Mei Gibson, Goldie Hawn
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek in petek, 10., 11. 10. ob 20. uri
Sobota, 12. 10. ob 22. uri POREDNA DAMA - ameriški, trda erotika. V gl. vi.: Ginger Lynn
KINO DOM KULTURE
NEDELJA, 13. 10. ob 10. URI DOPOLDAN ROBIN HOOD—PRINC TATOV — ameriški spek-takl. V gl. vi.: Kevin Costner Po spotu Briana Adamsa sedaj še film, ki vas bo navdušil! Romantika, akcija, veliko humorja, specialnih efektov in dobre glasbe! Starši, pripeljite svoje malčke s sabo. Vi se boste zabavali ob fdmu vaši malčki (od treh let dalje) pa ob zabavnih igricah, kijih bo pripravila vzgojiteljica! Ppriporočamo rezervacije! Ponedeljek, 14. 10. ob 20. uri Zgodba iz L. A. — ameriški, komedija.
Režija: Mick Jackson (Vloge: Steve Martin, Victoria Ten-nant
Nesrečni meteorolog Hariss je prototip sodobnega moškega devetdesetih let. Zapustila ga je ljubica, vrgli so ga iz službe in smisel življenja išče v iskanju prave ljubezni. Ob vseh problemih mu pomaga govoreči semafor ob eni izmed losan-geleskih cest.
Kino Šmartno ob Paki
Nedelja, 13.10 ob 11.15 dopoldan izredna predstava ameriškega spektakla ROBIN HOOD—PRINC TATOV. V gl. vi.: Kevin Costner
KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 13. 10. ob 19. uri v nočnem kinu
POREDNA DAMA - ameriški, trda erotika.
Ponedeljek, 14. 10. ob 19. uri PTICA NA ŽICI - ameriški, akcijska komedija.
KINO »DOM« MOZIRJE 10. 10 - LEPO NORENJE, francosko-nemški erotični 12. in 13. 10. - OMEGA SINDROM, ameriški kriminalni 17. 10 - KNEZ TEME, ameriški avanturistični
KINO »JELKA« NAZARJE
12. in 13. 10. - MEMPHIS BELLE, ameriški vojni
KINO »LJUBNO«
12. in 13. 10. - ČRNA LUNA, ameriški avanturistični
Kino Velenje razpisuje
Filmski abonma 91
v Domu kulture Velenje ob 20. uri
to
s
to
(D C
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Cena posameznega izvoda je 30,00 tolarjev, mesečna naročnina 120,00 tolarjev, trimesečna naročnina 360,00 tolarjev, polletna naročnina 720,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 600,00 tolarjev.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Zav>Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1987, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
21. 10. PREBUJANJE (Awakenings) ameriška drama.
Režija: Penny Marshall (BIG). Vloge: Robert De Ni-ro, Robin Williams OSCAR '91 — ROBERT DE NI-RO za glavno moško vlogo. 4. 11. OSCAR — ameriška komedija
Režija: John Landis / Vlogi: Sylvester Stallone, Ornella Muti
18. 11. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO (The silence of the Lambs) — amer. triler.
Režija: Jonathan Demme / Vloge: Jodie Foster, Ant-~ hony Hopkins. 25. 11. PEPELKA (Cinderella) - ameriška risanka.
Režija: Wilfred Jackson, Hamilton Luske, Clyde Ge-ronimi.
ENA OD NAJBOLJŠIH DIESNEYEVIH RISANK VSEH ČASOV, KI SE JE PO DOLGEM ČASU PONOVNO POJAVILA NA VELIKEM PLATNU! 9. 12. PRIDI, VIDEL BOŠ RAJ (Come see the Paradise) -ameriška vojna drama. Režija: Alan Parker (Polnočni ekspres, Angel Hart, Sanje o slavi). Vloge: Dennis Quaid, Tamlyn Tomita. 24. 12. DNEVI RADIA (Radio days) - ameriška komedija. Režija: Woody Allen / Vloge: Mia Farrow, Seth Green, Julie Kavner
ABONMAJSKE VSTOPNICE LAHKO KUPITE V PISARNI KINA VELENJE NA KOROŠKI CESTI 44 (ZA ČISTILNICO POLAK). INFOR. PO TELEFONU 856-384. OB ZAKLJUČKU ABONMAJA BO IZŽREBANI LASTNIK ABONMAJA DOBIL POSEBNO NAGRADO - SLIKO JOSIPA GENERALIČA!
POKROVITELJ FILMSKEGA ABONMAJA JE STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE VELENJE!
teL 853 481, 888 480
usfizUii ocjtas, ocjùu er nai aas
ALFO 1,5 TI, letnik 7/87, ohranjeno, ugodno prodam.
© 858-153.
V A RJI VASI - RUŠE, oddam v najem prostor, 30 m2, primeren za gojenje šampinjonov ali skladišče materiala. © 855-804 zvečer.
MLAD SAMSKI FANT, nekadi lec, nealkoholik, s službo, nujno išče sobo z ogrevanjem. Šifra »Oktober«
OPREMO ZA KOPALNICO,
prodam. © 855-857. JUGO 55 BELE BARVE, letnik 1989, prodam. © 881-337 dopoldne.
PRALNI STROJ, GRAMOFON IN TELEVIZOR, ugodno prodam. © 851-075. PRIKOLICO ZA ŽIVINO, pro
dam. Cena po dogovoru. Dušan Rak, Ljubija 23, Mozirje. © 831-670.
ZAPOSLENI SAMSKI ŽENSKI, oddam opremljeno sobo, s souporabo kuhinje, sanitarij. © 853-432 od 20. do 22. ure. MLINE ZA SADJE IN GROZDJE, dobite po ugodno ceni. © 882-364.
NOV RENAULT 4 GTL z registracijo, prodam 10 % ceneje. © 855-975.
t
POGREBNA SLUŽBA
IVAN STEBLOVNIK
•	DOBAVA KOMPLETNE POGREBNE OPREME
•	POSTAVITEV MRTVAŠKEGA ODRA NA DOMU
•	VSE VRSTE PREVOZOV, TUDI ZA UPEPELITEV
•	DOBAVA IN MONTAŽA ŽARNIH NIŠ ZA ŽARNI POKOP
•	UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE
•	IZKOPI IN ZASIPI GROBNIH JAM
PRI PLAČILU RAČUNA ZA POGREBNE STORITVE ODŠTEJEMO TUDI ZNESEK POGREBNINE — PLAČATE SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE.
v._-
PARIŽLJE 11c 63314 BRASLOVČE tel. (063) 721-667, 721-395
PREKLICUJEM VOZOVNICO NA RELACIJI GORENJE CELJE. Št. 1092 na ime Boštjan Oštir.
MAČEHE IN MARJETKE ZA NA GROBOVE ugodno prodam ter sprejemam naročila za I. november. © 893-035, Špeh, Ravne 96 a.
IŠČEM ŽENSKO, prijaznega značaja, srednje postave, starosti okoli 50 let za občasna srečanja, možnost trajnega prijateljstva. Cenjene ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Prijazno sožitje«. TOVORNI AVTO, registriran, dobro ohranjen TAM HO T 10, nosilnost 6 ton. Cena po dogovoru. ® 858-821.
STAREJŠO ENOSTANO-VANJSKO HIŠO, v Andražu nad Polzelo, prodam. © 854-514.
KAMERO SONY PRODAM.
© 851-635.
MALO RABLJEN PLAJER,
Prodam. © 881-019. STILNO JEDILNICO prodam. Cena po dogovoru, dam tudi na več obrokov. © 858-615. SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Tomšičeva 13, stanovanje 3, popoldan.
MARJANA GERMADN1K,
šiviljstvo in čiščenje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Mozirje 831-623.
DIMNIKAR-
STVO
Peter Pečnik
Kavče 15, Velenje
Telefon:
063/888-257
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure/sobota od 6. do 15. ure
IZDELOVANJE SPOMENIKOV
Tel.: 063/857-558
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega prijatelja
Martina Videtiča
3. 11. 1934-30. 9. 1991
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sostanovalcem, sodelavcem Avto Celje, godbi Rek, hvala vsem, za darovano cvetje in sveče, izraze sožalja,
pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi osebju Onkološkega inštituta v Ljubjani za dolgoletno zdravljenje, dr. Grošlju, govornikoma ter družinama Kljajič in Dravinec. Enaka zahvala velja tudi Kegljaškemu klubu.
Žalujoča: MATILDA ANDROČEC
z nasmehom svojim vedrim vsakega osrečili si znal pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
Avgusta Lenoška
14.8.1915—15.09.1991
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Lepa hvala govornikoma gospodoma Vodovniku in Rakunu, moškemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi, č. gospodu župniku za opravljen obred in mašo ter tople besede slovesa.
Zahvala velja tudi medicinski sestri Hildi Antolinc in patronažni sestri Dragici Les-
jak. Hvala dr. Stuparju za lajšanje hudih bolečin. Posebno zahvalo pa izrekamo patronažni sestri Paniki Krbavac za njeno izredno požrtvovalnost in sočustvovanje — za vse to je beseda HVALA premalo.
Žalujoči: Micka, hči Anica z družino, sin Milan z ženo Marijo in sin Martin
z družino.
BTV GORENJE, prodam. © 882-215 popoldne. HYUNDAJ PONY 1,3 LS, se
dan, kovinsko temno modre barve, letnik 1/91, kasko zavarovan in čistokrvne nemške ovčarje brez rodovnika, prodam.
© 857-539.
MENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju za štirisob-no. Ponudbe od 7. do 12. ure po ©851-014.
OSEBNI AVTO GOLF D, letnik 1983, odlično ohranjen, registriran do 7/1992, prodam. Informacije Avtoservis Meh, Koroška 7, Velenje.
RENAULT - 4 TL, letnik 1983, Fiat 750, letnik 12/84, prodam. © 0602-55-483.
NUDIMO DODATNO ZAPOSLITEV za finančno knigovod-stvo, vodenje podjetja. Informacije 851-014 od 7. do 12. ure. VESPO COSA 200 LX, letnik 88, ugodno prodam. © 882-756. OPREMLJEN FRIZERSKI SALON DAM .V NAJEM. © 856-756.
v V


m mm® m m$ ¥
vmMmm
nama
219.90 tolarja 442.70 tolana 575.50 tolarja
TEKSTILNI DISKONT
NOGAVICE MOŠKE 5 kom. ŽENSKA JOPA POLO SRAJCA
KOZMETIKA
NAGROBNE SVEČE že od 18.30 tolarja dalje ponovno na zalogi srebro in zlato proizvajalca GOLDENE STELLA Italija
SAMOPOSTREŽBA
sirupi PRESAD 1/1 špageti 500 gr Valentino 400 gr KRAS
62.80 tolarja 27.70 tolarja 48.70 tolarja
I
bsssss
V Zdravstvenem domu Velenje:
Zdravniki:
Četrtek, 10. oktobra — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Vrabič in dr. Rus.
Petek, 11. oktobra — dopoldan dr. Popov, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Kozorog in dr. Friškovec.
Soboto, 12. oktobra — dr. Grošelj, dr. Kočevar in dr. Pir-tovšek.
V	nedeljo, 13. oktobra — dr. Grošelj in dr. Pirtovšek.
Ponedeljek, 14. oktobra — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. s S. Popov, nočni dr. Žuber in dr. Bezlaj.
Zobozdravstvo:
V	nedeljo, 13. oktobra — dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna :
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 11. oktobra do 18. oktobra — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, tel.: 857-875.
4J* ÉPOeìO^
Rudolf Drolc, roj. 1966, Mat-ke št. 10, Žalec in Jožica Rozman roj. 1972, Črnova št. 46/b, Žalec, Mitja Venišnik, roj. 1964, Luče št. 105 in Saša Šmon, roj. 1969 Šoštanj, Partizanska pot št. 6.
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 13. oktobra — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219.
Od 14. oktobra do 20. oktobra — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769.
ZDRAVSTVENO NADZOROVAN SHUJŠEVALNI PROGRAM Z MEDICINSKO GIMNASTIKO V VODI
Prvi mesec 3 x tedensko (1.000 din), ostale mesece 2 x tedensko (700 din) do željene teže. V ceno programa pod vodstvom zdravnice je vključeno: vodenje, bazen in vikend kondicijski sprehodi.
Prijave in informacije od 14.10. pri blagajni zimskega bazena Velenje od 17. do 20. ure.
rAtclšek ^ VTostišče y	Rečica ob Savinji tel. 063-831-416
	
SMRTI
Martin Videtič, roj. 1934, Velenje, Cesta talcev št. 18, Neža Gračner, roj. 1925, Ravno št. 14, Franc Šket, roj. 1935, Sodna vas št. 10, Hekena Sojč, roj. 1970, Velenje, Prešerova c. št. 22/b, Ferdinand Kaker, roj. 1922, Črna na Koroškem, Center št. 42, Janja Škorjanc, roj. 1908 Celje Miklošičeva ul. št. 11/b, Ivana Hribar, roj. 1917, Zajasovnik št. 2, Ivan Oblak, roj. 1932, Zg. Ga-bernik.
E
( R A
Mk BIACKSl W DECKER .
Šaleška 20, Velenje, telefon: 063/853 - 391
OB PRVI OBLETNICI NAŠE TRGOVINE VAM POKLANJAMO
20 % gotovinski popust za nakup:
KOMBIGARNITUR VRTALNIKOV 520W DELOVNIH MIZ VM 1000 KOTNIH BRUSILK 2000 W VERIŽNIH ŽAG STABILNIH ŽAG
10 % POPUST ob nakupu z gotovino za vsa električna orodja!
Pohitite, kupite še po starih cenah in s popustom, zaloge so omejene!
GARNITURA D 972 cena 7.614,90
VERIŽNA ZAGA GK310 cena 6.917,00
NOVOST
Odslej imamo tudi veliko izbiro gospodinjskih aparatov Black & Decker: likalnike, sesekljalnike, akumulatorske sesalce...
Prodajamo po sistemu staro za novo, vedno imamo veliko izbiro rezervnih delov in pribora za orodja Black & Decker!
Ni ure ne dneva, ne temne noči, da ne bi mislila, kje sinek si ti.
ZAHVALA
Aleksandra Džambiča
5. 2. 1991—30. 9. 1991
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sostanovalcem in kolektivu Gorenje Družbeni standard, gospodu župniku za opravljen obred ter govorniku za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili na njegov mnogo prerani zadnji dom in ga zasuli s prelepim cvetjem. Hvala vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje.
Žalujoči: mami, ati, stari starši in ostali sorodniki.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
Slabi obeti, nove težave
Dva meseca je že od tega, ko smo se skupaj z delavci Zdravstvenega zavoda Velenje spraševali, ali bomo ostali brez zadovoljivega zdravstvenega varstva. Kljub aktivnostim ostaja vprašanje še vedno brez odgovora.
»Še sreča,« poudarja v.d. direktorja velenjskega zdravstvenega zavoda Jože Rebernik. »da
velja moratorij o stečajih, sicer bi celo ostali brez zdravstvenega varstva. Težave so namreč enake, celo večje so. Neusmiljena inflacija in nenehna rast cen sta naredili svoje, ukrepa, s katerimi bi lahko nezavidljiv položaj ubrz-dali, pa ni. S 1. septembrom višja participacija, izkoriščanje vseh notranjih rezerv so sicer res nekoliko zaustavili rast izgub, žal pa po drugi strani tudi okrnili pravice varovancev. Omejitev števila hišnih obiskov na res najnujnejše primere, uvrščanje dežurstva v redno delo so namesto pokritja izkazanih 32 milijonov dinarjev ob polletju »prigospo^ darili« organizacijske težave.
Rebalans republiškega proračuna, pod taktirko katerega je zdravstvo, in od katerega so v Zdravstvenem zavodu Velenje precej pričakovali, ni izpolnil pričakovanj. Povečanje cen za 17 odstotkov od I. septembra je kratkotrajni ukrep brez prave vrednosti. Namreč kljub temu ni priliva denarja, obveznosti pa je treba sproti poravnati. 23 milijonov dinarjev znaša dolg velenjskega zdravstvenega zavoda do republiške uprave za zdravstveno varstvo. »Pred nami je izplačilo osebnih dohodkov, če noče-
mo našim delavcem v kuverte stisniti manj od tistega, kar so si zaslužili, bomo morali spet najeti kredit, s katerim bomo lahko de-blokirali naš žiro račun.«
Stvari v nedogled na takšen način gotovo ne bo mogoče reševati. Začaran krog pa v tem primeru ima, po mnenju sogovornika, izhod: kar uporabniki plačujejo za zdravstvo, naj se za te namene tudi porabi. »Izgube ob polletju, osebni dohodki zdravstvenih delavcev, ki burijo duhove že nekaj časa, so seveda vprašanja, ki nezavidljiv položaj velenjskega zdravstva le še poglabljajo. Strokovno dokazovanje z argumenti je v času dogovarjanja o teh vprašanjih v občinskem prostoru imelo svojo veljavo, v novi obliki organiziranosti pod republiško odejo pa so ti vredni toliko kot nič. Stvari ne bodo prej urejene, četudi so dogovorjene, dokler ne bodo o porabi denarja za zdravstvo odločali tisti, ki ga zanj zbirajo.«
OSEBNI DOHODKI: čeprav so ti ob obravnavi težav v zdravstvu poglavje zase, so sestavni del nezadovoljstva. Zaostajanje plač zdravstvenih delavcev za dohodek in pol v primerjavi z gospodarstvom odraža svoj »hudo« v napovedani vseslovenski stavki za danes (10. oktober). Omenjeno dejanje ni sprejemlji-
vo ne za zdravstvene delavce (to jim narekuje zdravstvena etika), niti za varovance, saj so svoje obveznosti pošteno plačali, pri tem pa bodo prav ti potegnili kratko. Kljub temu se bocfo delavci v zdravstvu oprijeli te bilke, saj vse dosedanje aktivnosti niso obrodile žel jenih sadov.
REORGANIZACIJA: čeprav je obubožana prazna malha varovancem že načela eno od pravic, ga gotovo ne bo nihče vprašal o dodatnih stroških, ki jih s sabo prinaša reorganizacija, nosil pa jih bo konec koncev spet sam. Zdravstvenim zavodom v Sloveniji se namreč obeta nova organizacijska sprememba, že druga v slabih šestih mesecih, vsaka pa zahteva svoj delež pri tem. Za velenjsko zdravstvo že prva ni prišla v pravem trenutku, zaradi prej omenjenih težav ie uskladitev z zakonom o zdravstvenem varstvu (ta je tik pred sprejemom) še toliko manj dobrodošlo. »Izpeljati bomo zadeve morali neglede na izgube in ostale težave. Stroški bodo tako še narastli, z njimi vred izguba, takrat bodo pridobili vsaj varovanci. Nova zaknodaja bo namreč legalizirala privatno prakso na tem področju, kar je dobro tako za strokovnost kot zaradi ekonomske računice.«
PRIZIDEK: Za nameček ostaja velenjskemu zdravstvu odprta še ena, dokaj zahtevna postavka — prizidek. Od izgradnje zadnjega zdravstvenega objekta v ve-
lenjski občini leta 1973 do danes seje število prebivalcev povečalo kar za 100 odstotkov. To je bil dovolj tehten argument za tiste, ki so odločali o pokrivanju stroškov za naložbo v republiških virih. Toda tako vse do konca lanskega leta. Z usahnitvijo tega v začetku leta je ostala izgradnja prizidka sedaj na ramenih občine. Zgrajen je do dveh tretjin, denarja za nadaljevanje del investitorju primanjkuje, k dokončanju pa silijo ne samo potrebe, ampak tudi prepoved delovanja v prostorih otroškega in šolskega dispanzerja. »Vsaj slednje počasi urejujemo. Zdravstveno varstvo v šolskem dispanzerju že deluje v novih prostorih, izpraznjene prostore pa razširjamo za dejavnost otroškega dispanzerja. Tega naj bi usposobili v roku 14 dni ali najkasneje do konca tega meseca. Odprto pa ostaja dokončanje naložbe. Da bi zadevo rešili kolikortoliko ugodno, se sedaj dogovarjamo o možnostih kombinacije s potrebami drugih družbenih dejavnosti v občini.«
Kriza torej trka na vrata tudi tam, kjer bi si to najmanj želeli. Če bomo ostali v občini brez zdravstvenega varstva varovanci ne vemo, bomo pa vse kaže, kmalu občutili. Zelo dobro pa vsak izmed nas ve, daje zdravje eno samo. Zato najbrž niso iz trte zvite naše želje ob rojstnem dnevu, novem letu in še ob kakšni drugi priložnosti: če bo zdravje, bo tudi vse drugo.
Tudi KS Šmartno je praznovala
V počastitev dneva KS Smart- sti. V KS se pripravljajo tudi na dil, k,\im zagota^iaio davčno ialo za celo občino N^i k
V počastitev dneva KS Smart no, ki je bil 6. oktobra, so v tej krajevni skupnosti pripravili kar nekaj prireditev. Najprej so se v petek zbrali člani te KS na 3. seji Skupščine KS Šmartno in skupaj s člani Sveta KS in gradbenega odbora za Kabelsko razdelilni sistem obravnavali nekaj aktualnih tem. Med drugim so govorili o delu KS in dokončanju nekaterih planiranih del.
Kot rdeča nit seje se je vleklo vprašanje cestne ureditve v tej krajevni skupnosti, ki pa je vezana na celotno cestno ureditev mesta Velenje. Ker denarja primanjkuje so se izrekli za strpnost pri razreševanju te problematike, čeprav krajani niso zadovoljni. Še v tem mesecu bodo dokončali pešpot skozi Hrastovlje in tudi razsvetljavo na Gregorčičevi ce-
sti. V KS se pripravljajo tudi na priklop toplovodnega ogrevanja skozi vse leto. Zaenkrat so se z Vekosom dogovorili, da počakajo, da vsaj 80% individualnih hiš, ki v tej KS prevladujejo, dobi merilne naprave za toplovodno ogrevanje. V tem času že imajo dve podpostaji in predvsem zahodni del KS se že ogreva na ta način.
Pri obravnavanju tekoče problematike je bilo podanih več pripomb na gostinski lokal Kara-ka bar, saj krajani zatrjujejo, da so gostje in glasba preglasni. Tudi sama cestna ureditev in promet okoli tega lokala sta močno motena.
V KS se je veliko krajanov odločilo za dozidavo ali širitev obstoječih hiš in sedaj se obračajo na KS zaradi pridobitve potr-
dil, ki jim zagotavljajo davčno olajšavo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Prihaja do problema, ker potrebujejo potrdilo, da so v času prvogradnje udarniško delali in sofinancirali celotno izgradnjo KS, ta pa je bila ustanovljena šele po letu 1970 in zato ni dokumentacije, ki bi to lahko dokazala. Večina hiš je starejšega datuma, zato si krajani pomagajo z izjavami sosedov in tudi delovnih organizacij.
KS Šmartno ima zelo dobro organiziran in razvejan KRS, bila pa je tudi prva KS, ki je pričela s priklopom. 95 % krajanov je že dobilo potrdila o vložku v delniško družbo Velcom. Želijo si še tehnični pregled in predajo sistema. Ker je to občinska akcija in poteka enotno, bodo morali počakat do takrat, ko se bo to ure-
jalo za celo občino. Nekaj kroničnim neplačevalcem vzdrževalnine za KRS pa grozi odklapljanje iz sistema.
Na koncu so podali informacije o dnevu KS in predstavili spremljajoče prireditve. Tako so že v četrtek organizirali šahovsko srečanje s KS Salek v domu KS; v petek so organizirali odbojkarsko srečanje s KS Kardeljev trg na OŠ Veljka Vlahovic; v soboto so ob jezeru priredili turnir v tenisu, na katerem so se pomerili .številni krajani. Najmlajša udeleženka je imela 10 let, najstarejši udeleženec pa 61. Niso pa pozabili tudi na najmlajše. Ti so se zbrali v nedeljo dopoldne v domu KS in preživeli nekaj uric v sproščenem vzdušju otroškega
ziv-zava.
■■HM
I
ZGORELA ZASTAVA
Martin Kugonič iz Skornega je imel prejšnjo soboto okoli 20.30 ure prometno nesrečo v Florjanu pri Šoštanju. Obrnjeno vozilo na strehi je pustil v potoku Florjan-ščica in odšel domov. Okoli 23. ure je prišlo na vozilu do požara, ki je do prihoda gasilcev že zgorelo.
JUGO ZAMENJAL LASTNIKA
V noči iz 6. na 7. oktober je neznani storilec odpeljal osebni avtomobil Jugo 55 CE 299-929, parkirano na prostoru pred stanovanjskim blokom na Jurčičevi 5 v Velenju. Za koliko je oškodoval lastnika D. Z. iz Velenja pa najbrž ni treba posebej omenjati. Za male denarce že ne.
Goranovi razstavi
Goran Horvat se je (in se šejpredstavlja ljubiteljem svojih likovnih del v Mozirju in Velenju. V galeriji mozirskega kulturnega doma so v torek sklenili razstavo njegovih stvaritev, ki jo lahko poimenujemo »Obrazi«, do torka, 15. oktobra, pa so v Galeriji Gorenje na ogled njegova »Cvetlična tihožitja«, razstavo v Gorenju so odprli prejšnji četrtek. Na otvoritvi obeh razstav so predstavniki Cankarjeve založbe predstavili tudi Goranovo knjigo »Sveto pismo — stara zaveza«, ki jo je ta založba izdala v slovenskem in angleškem jeziku. Knjiga temelji na obsežnem ciklusu 300 slik »Biblija«. Je le prvi del, saj bo ljubljanska založba najkasneje do pomladi izdala še »Novo zavezo«. Več o Goranu v prihodnji številki, povejmo pa, da vsa njegova dela potrjujejo njegov življenski in ustvarjalni moto: moda, kratkotrajnost, vsakdanjost, večnost, (foto: bm)
Deset let vrtca Lučka
V splet prireditev ob praznovanju letošnjega tedna otroka v velenjski občini sodi tudi akcija velenjskega vzgojnovarstvnega zavoda »Odprli bomo vrata vrtcev«. Tako so v začetku tega tedna pripravili prijetno presenečenje za starše otroci in tovarišice vzgojiteljice vrtca Lučka na Kardeljevem trgu. Tokrat so se vsi skupaj še posebej potrudili, saj je najmlajši vrtec v Velenju proslavljal tudi 10-letnico delovanja.
S petjem, plesom in igro so predstavili svojim staršem in drugim gostom, kako preživljajo v tem vrtcu brezskrbno in sproščeno otroštvo, ter kakšne sadove lahko rodi tesno sodelovanje s sponzorji (Studio Rebernik. Vrtnarstvo Beli cvet in Elektroinstalacijsko podjetje Savo Bjelič). Najbrž je odveč poudarjati, da si takšnega sodelovanja tudi s krajevno skupnostjo Edvarda Kardelja želijo še v prihodnje.
Ob tej priložnosti so v večnamenskem prostoru vrtca pripravili še zanimivo razstavo igrač in knjig. Odprta bo do konca tedna.
PRVOŠOLCI POZDRAVLJENI - Teden otroka
obeležujemo v občini Velenje z mnogimi prireditvami. Začeli
smo ga s pozdravom vsem tistim, ki so letos prvič prestopili šolski prag. V Velenju pa bo veselo še vse do sobote, ko bomo teden otroka sklenili s Pikinim dnevom.
PROMETNA NESREČA S HUDO TELESNO POŠKODBO
Prejšnji torek, ob 13.30 uri, je voznik avtobusa Anton Sever (42 let) iz Velenja vozil po Efenkovi cesti v Velenju iz smeri naselja Selo. Pri odcepu te ceste za omenjeno naselje je obvozil parkirano vozilo, v tem trenutku pa mu je nasproti pripeljal kolesar R. V. iz Velenja, ki je s pločnika zapeljal na vozišče. Prišlo je do trčenja, v nesreči pa jo je skupil šibkejši udeleženec v cestnem prometu. Dobil je hude telesne poškodbe. Pomoč so mu nudili v velenjskem zdravstvenem zavodu.
RAZBIJAL IN GROZIL Z NEVARNIM OROŽJEM
V gostilni Pod klancem v Ravnah pri Šoštanju je bilo pred tednom dni v zgodnjih večernih urah nadvse živahno ter pestro. Za to pa niso poskrbeli gostinci, gostje, ampak vinjeni Z. V., ki je prišel svojo jezo ter nejevoljo stresat v lokal kar iz Raven na Koroškem, divjal je po lokalu, razbijal steklovino, lotil se je tu-
di opreme ter grozil z nevarnim orožjem. Čeprav so mu njegovo nenormalno početje poskušali preprečiti že gostje in lastnik lokala, so vendarle morali prihiteti na kraj dogajanja tudi velenjski miličniki. Vinjenega Z. V. so pridržali na postaji milice do istrez-nitve. Sodišču pa bo moral odgovoriti na vprašanje zakaj in kako bo poravnal veliko materialno škodo.
TRGATEV V NOČNIH URAH
Čas trgatve ie in privoščila sta
si jo prejšnjo soboto okoli polnoči tudi A. A. in O. V. iz Šoštanja. Organizirala pa sta akcijo kar v nasadu last R. P., prav tako iz Šoštanja. Ko sta obrala okrog 40 kg grozdja, so ju zalotili miličniki. Sodnik pa bo najbrž poskušal na obravnavi izvedeti za vzrok trgatve v neprimernem času in v tujem vinogradu.
LAŽJE TELESNO POŠKODOVAN SOPOTNIK
Prejšnjo soboto, okoli 23. ure.
je bilo križišče v Prelogah spet prizorišče prometne nesreče, v kateri pa je bila, na srečo, ena oseba le lažje telesno poškodovana.
Voznik osebnega avtomobila Branko Kitak (23 let) iz Velenja je vozil po magistralni cesti iz Šoštanja proti Pesju. Koje pripeljal do križišča za Lokovico, se ni prepričal, če sme vožnjo nadaljevati. Prav t akrat pa mu je pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Igor Duh (26 let) iz Šmartnega ob Paki. Zaradi izsiljevanja prednosti je Kitak trčil z vozilom v Duhovo vozilo. V nesreči se je lažje telenso poškodoval sopotnik v Duhovem vozilu Tomaž Peter (24 let) iz Šmartnega ob Paki.
Z BUNDO KAR MIMO BLAGAJNE
V začetku tega tedna, okoli 13.40 ure, se je na oddelku konfekcije v veleblagovnici Nama v Velenju mudil M. B. iz Velenja.
Ogledoval si je moško bundo, nato pa z njo vred hotel urno mimo blagajne. To so mu seveda zaposleni preprečili.
J Heleno Soje našli - mrtvo
Konec letošnjega maja je odšla neznano kam	®
22-Ietna Helena Sojč iz Prešernove 22 v Velenju.	|
Prejšnjo soboto, okoli dvanajste ure, so jo našli ne-	|
daleč stran od kraja stalnega bivališča v gozdu nad	J gostiščem Rajh v Velenju.
Glede n^ vse okoliščine najdbe, je preiskovalni	I
I sodnik odredil obdukcijo. Ta je pokazala, da si je	!
^Helena vzela življenje sama.	I
SREČN0-0TR0CI ODRASLIM
Otvoritev razstave v Galeriji Gorenje, v ospredju avtor Goran Horvat
V razstavni avli na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda v Velenju so prejšnji petek zaprli zanimivo razstavo z naslovom SREČNO otroci odraslim. Odprta je bila le štiri dni, ljubitelji likovne umetnosti pa so si lahko ogledali okrog 60 del.
Pobudnik zanimive akcije je bila že novembra lani Petrol Trgovina Ljubljana, ki je ob strokovni pomoči Zavoda za šolstvo republike Slovenije in Mednarodnega grafičnega likovnega centra iz Ljubljane razpisala nagradni natečaj za novoletne plakate. Med prispelimi deli so se odločili le za štiri osnovne šole v Sloveniji. Poleg likovnih ustvarjalcev osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje še za Oš Grm Novo Mesto, Ledina Ljubljana in Oš Anice černej Makole.
Kot so zapisali ob koncu sporočila, z razstavljenimi risbami so in še želijo otroci odraslim SREČNO-med decembrskimi prazniki, SREČNO— v novem letu, SREČNO— za volanom na cesti, SREČNO — v družini, SREČNO— v življenju. Doslej so si razstavo lahko ogledali že v Ljubljani, Novi Gorici, Mariboru, Novem Mestu, Murski Soboti Celju ter v Kranju.
Med mladimi likovniki osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje so se izkazali Tomaž Tamše, Andreja Voler, Renata Lazarjevič, Andrej Markus, Sašo Pugelj, Maja Kurtovič ter skupina avtorjev pod mentorskim vodstvom Robija Klančnika