If
LETO V. — Št. ^7
Ljubljana, marec 1962
\
.

u
GLASIL
vi
KOLEKTIV
A
P
D7 § T 7 A >G E A D I S<
PLENARNO ZASEDANJE SINDIKALNEGA ODBORA PODJETJA
V četrtek 8. februarja je v dvorani centrale podjetja zasedal plenum sindikalnega odbora Gradisa, ki so se ga poleg članov plenuma udeležili še predstavniki osnovnih organizacij Zveze komunistov edinic, med gosti pa je bil tudi predsednik Republiškega odbora Sindikata gradbincev za Slovenijo tovariš Lado Svetek. Po uvodnih besedah tajnika Lojzeta Cepuša je predsednik sindikalnega odbora Janez Zupan prebral obširno organizacijsko politično poročilo o poglavitnih nalogah sindikalnih organizacij v sedanjih
razmerah.
V razpravi so delegati predvsem naglasili, da tako izčrpnega poročila, ki bi tako umirjeno in trezno presojalo položaj pri Gradisu, še nismo slišati. Zanj gre nedvomno zasluga sekretariatu sindikalnega odbora, ki je poročilo s tako zavzetostjo pripravil. Seveda je nudilo tako poročilo obilo gradiva za razpravo in lahko rečemo, da je poročilo dalo tudi temeljni ton razpravi, v kateri so se diskutanti osredotočili na poglavitne probleme Gradisa v sedanjem obdobju.
Vsekakor ni nič čudnega, če je bila decentralizacija delavskega samoupravljanja v osredju pokornosti diskutantov, saj smo o njej zadnje čase res veliko razpravljali na najrazličnejših nivojih in so razprave o njej razgibale vse Gradisove kolektive. Od vsega je iz razprave najpomembnejše spoznanje, da smo z decentralizacijo delavskega samoupravljanja do organizacijskih enot storili le prvi pomembnejši korak k dejanski decentralizaciji delavskega samoupravljanja v Gradisu, torej k takemu samoupravljanju, v katerem bi imel vsak član kolektiva možnost neposredno vplivati na odločitev tako glede gospodarjenja kot glede upravljanja. Tovariš Vajt je v razpravi jasno povedal, ko je dejal, da smo z decentralizacijo doslej v glavnem uredili odnose med centralo in organizacijskimi enotami, medtem ko decentralizacija samo s tem še ni segla do neposrednih proizvajalcev. Zato se le ob tem ne smemo ustaviti, ampak moramo v organizacijskih enotah razmišljati o obliki neposrednega samoupravljanja prek ekonomskih in drugih enot. Tovariš Vajt je imel tudi moralno pravico opozoriti na to, saj je mariborska edinica skorajda edina edinica gradbene opc-rative pri Gradisu, kjer ekonomske enote dejansko žive.
Nekateri pa menijo, da smo z decentralizacijo do organizacijskih enot dosegli vse, kar je moč. v sedanjih razmerah storiti in navajajo kopigo razlogov, zakaj ne morejo oblikovati ekonomskih enot. Dogaja se celo, da v razpravah o decentralizaciji v svoji organizacij-skii enoti zagovarjajo ista stališča, proti kate.ruim so se borili ob razpravah o decentralizaciji podjetja. Naglaša.li so, da ni nikakršnih niti objektivnih niti subjektivnih ovir za prenos pooblastil na organizacijske enote, zdaj, ko bi bilo treba ustvariti možnosti za neposredno samoupravljanje proizvajalcev, pa nastaja kapica problemov od gospodarskega položaja, ki ne dopu-
šča nadaljnje decentralizacije, do nezrelosti delavcev, ki da niso sposobni upravljati, češ da prevladuje močna mezdna miselnost itd.
Če že govorimo o tako imenovani mezdni miselnosti, je le-ta tudi objektivno pogojena, saj se položaj delavca tudi ob tej decentralizaciji na organizacijske enote ni skoraj v ničemer spremenil in sta ostala norma in akord skoraj edina gmotna spodbuda. Dohodek ekonomske enote, t. j. sedanje organizacijske enote, ki ga izplačujemo ob četrtletjih, pa ima še vedno močan prizvok nekdanjega dobička, ki »pride, kadar pride« neodvisno od neposrednega prizadevanja delavca na delovnem mestu. Kajpak je za delavca v takem položaju še vedno najpomembnejše, kakšna je njegova obračunska osnova, kakšna je akordna cena itd., kar samo vzdržuje miselnost, da nekdo zgoraj reže kruh Ln je potlej po taki miselnosti delavčev zaslužek odvisen samo od tega, kakšno obračunsko osnovo, koliko točk si uspe priboriti. Kolikšen pa je dohodek organizacijske enote, ali ga bo res ustvarila toliko, da bo lahko izplačala točko po 8d dinarjev, ostaja drugotnega pomena. S takim položajem seveda ne spodrezujemo korenin tako imenovani mezdni miselnosti, temveč jo celo negujemo.
Povsem drugače pa usmerimo delavčevo pozornost, če določimo take instrumente delitve in ugotavljanja dohodka ekonomske enote, ob kateri delavec neposredno občuti, da njegov zaslužek še zdaleč ni odvisen zgolj od preseganja norm in akordov ter od tega, koliko točk si nabere z večjo pridnostjo in prizadevnostjo za večjo proizvodnjo, ampak predvsem od tega, koliko dohodka ustvari ekonomska enota, kako gospodari in kako proizvaja. V takih razmerah potlej delavec spozna, da je načelo dohodka tudi v gradbeništvu poglavitno merilo zaslužka in da je treba gospodariti tudi pri najmanjših zadevah, da bi bil ta dohodek eimvečji. Če delavec to spozna, potlej spozna tudi, da ni nikogar, ki bi mu mogel kaj podariti, da ni neke skupne vreče, iz katere bi mogel kaj dobiti, ampak da je vse odvisno le od njega samega, od gospodarjenja njegove skupine. S tem pa napravimo seveda tudi konec mezdni miselnosti.
Prav tega pa se vneti zagovorniki centralizma v organizacijskih gmotah ne zavedajo, s čimer ostajajo neizkoriščene sposobnosti delavcev in njiliove pobude za čim-boljše gospodarjenje. V. tem je pa
poglavitni izvor tako imenovanih notranjih rezerv, ki bi, če bi jih sprostili, omogočile nesorazmerno hitrejšo rast dohodka kot pa ga omogoča seda.nji sistem, ob katerem je gospodarjenje stvar le nekaterih poklicanih, pa četudi se imenujejo organi delavskega samoupravljanja organizacijskih enot.
Politični delavci Gradisa so na nedavnem plenarnem zasedanju močno naglasili prav to plat decentralizacije ter vidijo uspešen napredek celotnega podjetja prav v sprostitvi teh delavskih pobud.
S tem pa je tesno povezan še drug problem, o katerem so tudi. razpravljali na nedavnem plenumu sindikalnega odbora podjetja. S prenosom pooblastil na organizacijske enote je vzklilo vprašanje, kakšen naj bo sploh položaj teh organizacijskih enot in kakšen naj bo sploh Gradis, ali združenje samostojnih podjetij ali pa enotno podjetje. No, vsi se strinjamo, naj bo Gradis enotno podjetje, ker le tako zagotavljamo, da bo Gradis uresničil naloge, ki jih ima kot GRADIS. Posebna naloga Gradisa-pa je, da razvija industrijsko gradnjo stanovanj, kar zmore k veliko podjetje, Le veliko podjetje je sposobno koncentrirati toliko obratnih sredstev, da lahko guadi stanovanja za prodajo itd. Le veliko podjetje se more znanstveno lotevati nadaljnjega razvijanja gradbeništva, ker more zato koncentrirati tako kadre kot sredstva. Glede tega je tudi plenum določil jasno orientacijo ter s tem v zvezi- opredelil tudi naloge centrale podjetja.
Seveda se politični delavci na plenarnem zasedanju niso ustavili le ob teh problemih, ampak so opozorili tudi na naloge sindikalnih organizacij, kako naj uresničimo te poglavitne naloge v naslednjem obdobju. Ob teh so posebej naglasili, da si morajo sindikalne podružnice se bolj kot doslej prizadevati za čimbolj neposreden stik z delavci, jih obveščati o dogajanjih v podjetju in edinici. In ne le obveščati, temveč jim tudi omogočiti, da bodo mogli povedati svoje mnenje do posameznih problemov gospodarjenja in samoupravljanja ter tudi odločati o vseh zadevah, ki jih neposredno zadevajo. Zato
se morajo sindikalni odborniki in vsi politični delavci nenehno prizadevati za tako delo organov delavskega samoupravljanja, da bo vsak njihov sklep plod široke razprave v kolektivu in da bo postala vsaka pomembnejša odločitev stvar vsega kolektiva, za katero se bo potem tudi boril. Od tod tudi misel. da je treba organizacijsko zgradbo sindikata prilagoditi oblikam neposredne delavske samouprave, med najpomembnejšimi nalogami pa je seveda izobraževanje delavcev, da bodo kos obsežnim nalogam, ki jih tako samoupravljanje postavlja pred njih, da bodo kos odgovornosti, ki jo z njo prevzemajo nase.
Mimo teh vprašanj so na plenumu obravnavali še druga, ki neposredno zadevajo delavce od higiensko tehnične varnosti do problemov posameznih edinic n. pr. lesnega obrata v Škofji Loki, za katerega je slišati, da začenjajo nanje spet pritiskati z občine, naj se priključi tamošnji lesni industriji.
Na sploh pa lahko zapišemo, da je vzklilo v referatu in v razpravi obilo pobud, ki bodo nedvomno pospešile tako družbeni kot gospodarski razvoj, podjetja.
SKLEPI
Poleg sklepov, ki smo jih na te-m področju že izvedli, smatra sekretariat za potrebno, da v dopolnitev sprejmemo še naslednje sklepe:
■	Dosledno izpolniti vse sklepe zadnje sindikalne konference in sklepe OO ZK.
■	Postaviti in utrditi tako organizacijsko strukturo podjetja in proizvodnega procesa v organizacijskih enotah, ki bo izboljšala sedanje poslovanje podjetja in ki bo nadaljnji korak v decentralizirano samoupravljanje.
■	Gospodarska politika podjetja mora postati skupna skrb vseh proizvajalcev in političnih organizacij in ne samo vodilnega kadra. V zve-
Kdo bo etan novega delavskega svetu, kdo nas bo zastopal? To so vprašanja, ki se že danes pojavljajo pa naših gradbiščih.
Skupno z obratnimi sveti bomo izvolili 530 članov. Če tu prištejemo še svete obračunskih' enot, potem se število upravljavcev dvigne na nekaj preko 850, to je pa že armada upravljavcev.
Zdi se mi, da ni potrebno posebej poudarjati odgovornosti, ki jili imajo člani delavskih svetov, posebno danes, ko se naloge v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravljanja iz dneva v dan večajo. Minili so časi, ko je v gradbeništvu teklo vse po »žnorci«. Danes je konkurenca že huda in borba za obstoj podjetja, rentabilnost in ekonomičnost poslovanja je iz dneva v dan večja. Vedno bolj se v ospredje postavljajo vprašanja kvalitetnega in solidnega dela. Mi si moramo stalno prizadevati, da dv'gnemo proizvodnjo ob istočasnem znižanju proizvodnih stroškov. Predvsem pa, da zn dobro organizacijo dela najdemo notranje rezerve za dvig produktivnosti dela.
S tem ko vključujemo vedno širši krog proizvajalcev v upravljanje, se bistveno spreminjajo tudi notranji odnosi v kolektivu. Edinice imajo svoje pravilnike, same si »režejo kruh« itd. Skratka, pred organe delavskega samoupravljanja se postavlja vedno več neposrednih in odgovornih nalog. Prav zato nam ne more biti vseeno, kakšen bo novi delavski svet, ki bo prevzel v upravljanje podjetje. Zato predlagamo sindikalnim podružnicam in vsem ostalim političnim organizacijam podjetja, da že danes pričnejo z zbiranjem kandidatov in pripravami na volitve v organe delavskega samoupravljanja, seveda pa morajo sedanji cigani pripraviti tudi poročila o svojem delu v mandatni dobi.
zi s tem je čimprej sestaviti perspektivni plan podjetja.
■	Cimprej je treba urediti in vskladiti odnose v podjetju glede vodenja in upravljanja ter v zvezi s tem sprejeti nova Pravila podjetja in poslovnik podjetja.
■	Delo komunistov in sindikalnih funkcionarjev je vskladiti s smernicami III. plenuma ZKJ in temeljilo proučiti vse slabosti, ki so se pojavile pri uresničenju sklepov in pri utrjevanju socialistične demokraci je.
■	Osnovne organizacije ZK in sindikalne organizacije morajo skrbeti za pravilno koordinacijo, predvsem pa imeti dovolj posluha za aktivno delo posameznikov in tako izbrati v vse organe upravljanja le najboljše, najbolj predane in razgledane člane kolektiva.
V. J.
Na Triglavu? Ne, to je vrh stavbe Žalskega nebotičnika
afr-. 3 .a .Al	JLj. žaS^
B Ljubljana. — Republiški odbor sijiidifcaita gradbenih delavcev Slo verni j e bo prir e- ! dil obrog 1. miaja srečanje sindikafaih delavcev gradbincev izpred leta 1941. Namen srečanja je, da se obdržijo stiki tudi med sindikalnimi delavci, ki so se že v bivši Jugoslaviji borili za pravice delavcev ter da se pogovorijo o raznih socialnih vprašanjih in . pisanju zgodovine itd.
Ker Republiški odbor sindikata g'radbenih delavcev Slovenije nima evidence o vseh predvojnih sindikalmih delavcih, niaiprtfšanro člane kolektiva, da se sami pismeno priglasijo Republiškemu odboru. Po dosedan jih podatkih bi se srečanja _iz našega podjetja udeležili Čadež Bogomil, Ivan Grmek, Franc Gruden, Janez Hribar, Jože Kapelj, Franc Rak el, Karl Rahne.
® CO Ljubljana. — Sindikalna podružnica OO Ljubljana je že razpravljala o kandidatih za bodoči odbor sindikalne podružnice, prav talko tudi o ikiaimdrdaitih za bodoči delavski svet.
To kratko poročilo nam potrjuje, da se podružnica resno trudi, da bo pripravila vse pravočasno za volitve v organe delavskega sveta.
■ Kranj. — Na zadnji sej;
HO so obravnavali pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Ker je komisija, ki je pripravljala pravilnik o delitvi osebnih dohodkih, predvidevala zvišanje in znižanje točk in ker se po sklepih DS podjetja zvišanje ne sme uporabljali, ima gradbišče Kranj skoraj naj nižje točke.
O tem se je razvila ostra debata, ob zaključku pa so sklenili, da bodo celotno zadevo predlagali centralnem o delavskemu svetu v razpra-
m CO Maribor. — V petek, dne 2. marca je bila v Mariboru skupščina Kovinskih obratov. Iz poročila predsednika je razvidno, da so obrati v lanskem letu dosegli velike uspehe:	400 milijonov
realliiziaeije, 359.000 delovnih ur, osamosvojitev Kovinskih obratov, utrditev delavskega samoupravljanja iltd. Vse to so uspehi, ki jih je podružnica v preteklem letu izvršila. O sami konferenci bomo še poročali.
B Jesenice. — Sporazumno z upravnim odborom Centra za izobraževanje se je ?. februarja pričel seminar za polkvailificirane zidarje. Seminar ima namen dvigniti strokovnost zaposlenih in omejiti fluktuacijo delovne sile. Seminar vodi tovariš Škafar. Vsi predavatelji so iz vrst kolektiva.
■	Koper. — Predsednik sindikalne podružnice Josip Če-nadi je na zadnji seji prebral osnutek poročila za letno skupščino sindikalne podružnice. Med drugim so sklenili, da bodio še pred cibomim zborom sklicali predvolilni sestanek, kjer bodo izbrali kandidate za nov odbor.
Nadalje so sklenili, da se bodio seimina.rja, ki ga organizira Republiški odbor gradbenih delavcev, udeležili 3 člani.. Ob dnevu žena pa bodo priredili proslavo ter so v ta namen odobrili 17.000 dinarjev.
■	Ravne na Koroškem. —
V zapisniku 13. redne seje sindiksllme podružnice med drugim, piše: »Naša osnovna nalaga je pritegnili v naše vrste mladino in ji nuditi VSO' pomoč, kajti tu je neizčrpna zakladnica naišlh kadrov ---bodočih funkcionarjev.« Te besede naj upoštevajo tudi ostale podružnice.
V nazpinavi so se .pogovorili o ustanavljanju obratnih svetov, t. j. strokov n dh svetov v obračunskih enotah. Perspektive dela so trenutno slabe, toda na Ravnah se je še vedno vse dobro izteklo, saj poguma in volje do dela je vedno dovolj.
K Ljubljana. — 26. februarja se je na centrali podjetja pričel 6-dnevni tečaj za skladiščnike. Seminarja se udeležujejo skladiščniki vseh edinic razen gradbenega vodstva Celje. Na seminarju pre-davajo:	fko Ravnikar, Ivan
Božič. Josip Lipovec, Vida Arnež, Albin Bačer, Janez Škofič. dr. Repovž, Bogo Tv rdi ter Mitja Zupančič.



S konference komunistov na Jesenicah
Kot je to že navada, so v začetku leta konference osnovnih organizacij ZK, na katerih pregledamo delo v preteklem letu. Nekaj osnovnih organizacij konferenc sicer še ni organiziralo, vendar pa jih bodo po obvestilih, ki jih slišimo, v kratkem.
Prav gotovo je ob letošnjem obračunu dela osnovnih organizacij neprimerno interesantnejši kot v preteklih letih, saj se vrši decentralizacija delavskega upravljanja. Tretji plenum CK ZKJ je dal jasne smernice glede tega, hkrati pa je ocenil delo komunistov in organizacij ter pri tem glasno poudaril lik komunista in njegovo vlogo v današnjem družbenem dogajanju.
Tako kot je III. plenum imel strog in oster ton do nepravilnosti, ki so se pojavljale, tako so bili že nekako tradicionalno ostri tudi komunisti jeseniškega kolektiva pri oceni svojega dela.
Konferenca osnovne organizacije ZK gradbenega vodstva Jesenice, ki je bila ob koncu janarja, je postavila na dnevni red vprašanje decentralizacije, njene vsebine in pomena za delovni kolektiv ter možnost več poti oziroma oblik za dosego tega cilja, nadalje vprašanje ideološkega dela, kadrovanja, dela komunistov v DŠ in UO itd.
Zainteresiranemu opazovalcu je bilo že pri branju poročila jasno, da so jeseniški komunisti odločno sklenili prelomiti s prakso popuščanja, tako do sebe kot do uprave ali ostalih organizacij. Sicer ne gre v tem primeru za absolutno in splošno dosedanjo prakso dela organizacije, vendar se ta popustljivost le še prevečkrat pokaže. Da se sklepi organizacije včasih tudi ne izvajajo, da opuste ideološko politično izobraževanje, še vedno je precejšnja neaktivnost članov, ki še ne vedo, da je ocena zrelosti in politične vrednosti komunista le nje-
gova družbeno politična aktivnost, to so hibe organizacije in njenih članov.
Razprava je pokazala vse slabe strani, ki jih organizacija pri svojem delu še ima. Zelo prijetno pa je bilo slišati tudi za zavidne uspehe na vseh področjih delovanja, saj je ta kolektiv v kratki dobi zaživel z neverjetno vitalnostjo in dosegel gospodarsko visoke uspehe. Prav gotovo je v tem lepem gospodarskem uspehu lahko najti velik delež prizadevanja subjektivnih sil, ki so po moralno politični plati ustvarile možnosti in pogoje za take gospodarske uspehe. Omeniti pa je treba pri vseh dobrih in slabih straneh tudi pogoje, v katerih organizacija dela. Kolektiv je založen z delom do skrajnih meja svojih zmogljivosti in tako skoraj ni časa za nobeno stvar. Ali niso nemara precenili svoje moči? Morebiti bi kazalo zaživeti ^bolj sproš'čeno ter vsestransko pa čeprav za ceno, da dosežemo desetštevilčno realizacijo v ugodnejših časih.
Sklepi konference so usmerjeni k odpravi ugotovljenih nepravilnosti in vzpodbudi za še uspešnejše delo. Velika škoda bi bila na prihodnji konferenci ugotavljati, da niso bili v celoti izvršeni.
V zaključnem delu konference je organizacija izvolila še nov sekretariat na čelu z dosedanjim sekretarjem Kramarjem. Vsem jeseniškim komunistom želimo pri njihovem nadaljnjem delu mnogo uspehov.
SESTANEK Z VODILNIMI KADRI PODJETJA
V začetku februarja, pred plenumom sindikalnega odbora je sekretariat sindikalnega odbora sklical sestanek z vodilnimi kadri podjetja. Namen sestanka je bil izdelati akcijski program za skupno delo pri obravnavanju kompleksne družbeno-politične situacije in nadaljnjega utrjevanja delavskega samoupravljanja.
Že uvodoma je bila nakazana potreba po sodelovanju pri skupnih političnih gospodarskih akcijah v podjetju. Res je, da nam za to dostikrat primanjkuje strokovnih moči predvsem pa družbeno-politično in ekonomsko razgledanih sodelavcev. Zato je tudi decentralizacija v nekem smislu krenila v napačno smer, ker ni bila vedno podkrepl jena z ekonomskimi pokazatelji. V opozorilo in spodbudo nam je bila nastala situacija in skupno so se zamislili nad dosedanjimi metodami našega dela in organzacijo delavskega samoupravljanja. Vsak si je decentralizacijo po svoje tolmačil in vsak je pač hotel ustvariti več ali manj po svoje. Našteli bi lahko vrsto primerov, ki niso bili v skladu z ekonomskimi cilji celotnega podjetja. Nikomur ne osporavamo pravice do uveljavljanja svojih misli, je v uvodnih besedah dejal tovariš Lorenčič, če so v korist kolektivu oziroma podjetju. Nasprotovali pa bomo tam. kjer se bodo kazale le osebne težnje. Res je, od bol j sposobnih pričaku jemo v,eč, kajti le-ti so razgledani in imajo več vpliva v kolektivu, toda nihče v dobro organiziranem podjetju ne more delati po svoje. Mi ne moremo prehajati v prak-ticizem in se pri tem ustaviti, kajti razvoj gre tako naglo naprej, da mora biti naše poslovanje dosti bolj dinamično. Res je, da je v »Gradisu« vse probleme teže reševati, kot v drugih podjetjih, kajti edinice so oddaljene med seboj in vsaka ima svoje probleme. Toda skupnih ciljev ne smemo nikoli pozabiti. Potrebno bo razmejiti specifične probleme v edinicah ter centralno reševati le probleme, ki so skupni vsemu podjetju. Prav sedaj še bolj čutimo, da nam manjkajo pravila podjetja, ki bodo končno vskla-dila medsebojne odnose in marsikak nesporazum bo gotovo prej urejen. Prav tako bo morala biti za boljše in nemoteno poslovanje vsestranska povezanost od poslednjega delavca proizvajalca na gradbišču do centrale podjetja. In prav za to povezanost bodo morale skrbeti naše sindikalne podružnice. Mnogo je bilo na tem sestanku še govora o organizaciji podjetja, odhodov nekaterih kadrov iz podjetja, predvsem pa o ekonomskem poslovanju.
Sestanek z vodilnim osebjem podjetja je bil prav gotovo pozitiven in koristen. Zato upravičeno pričakujemo, da se bodo vsi vodilni kadri v podjetju kot tudi vsi politični delavci še močneje zavedli velike odgovornosti pri svojem delovanju.
,razPravi 80 sodelovali: Jože Lorenčič, ing. Alfred Peteln, iko Ravnikar, Janez Zupan, inž. Jože Uršič, Milan Šurk, Polde Torkar in Lojze Cepuš.	__„
iprej disciplina
Osnovna organizacija ZK gradbenega vodstva Ljubljana, ki se je po sklepu letne konference osamosvojila, šteje 51 članov. Socialni sestav članstva je zelo različen.
Ko so na zadnji seji razpravljali o načinu študija gradiva III. plenuma Zveze komunistov, so sklenili, da bo treba sedanji način dela in študija temeljito spremeniti. Prvenstveno morajo okrepiti disciplino tako glede plačevanja članarine, prihajanja na sestanke, predvsem pa na izvajanje sklepov III. plenuma. Naši člani morajo poznati vsebino obravnavanih vprašanj in se jim v celoti podrediti, mi je dejal sekretar osnovne organizacije tovariš Maks Mlakar.
Tudi v Kopru bodo pričeli z gradnjo stanovanjskih hišic za delavce, čim bo odobrena lokacija. Tako namreč sklenili na zadnji seji delavskega sveta. Na sliki del članov v času odmora
Vsak občan ima pravico kritizirati
Z občnega zbora sindikalne podružnice v Mariboru
V zvezi s tem so že na prvi seji brisali iz Zveze komunistov dva člana. Razpravljali so tudi o aktivnosti članstva ter o vključevanju posameznikov v razne organizacije. Nadalje so sklenili, da bo na prihodnji seji šef gradbenega vodstva ing. Mesarič podal obširno gospodarsko politično poročilo o delu in uspehih gradbenega vodstva. Glede študija pa so se dogovorili, da bodo snov predelali na šestih sestankih, to je trikrat po dve uri. Grupo v Tomačevem naselju bo vodil inženir Mesarič, v Mislejevi tov. Mandeljc, v samskem domu v Bavdkovi pa Keršič. Že iz tega je razvidno, da so se na študij temeljito pripravili. Uspeh študija pa seveda ne bo odvisen samo od posameznih vodij grup, temveč od vseh sodelujočih.
13 litrov krvi je darovala Helena Žigon
Sindikalna podružnica »Gradis« centrala je organizirala pred kratkim ukupno z Zavodom za transfuzijo krvi krvodajalno akcijo, katere se je udeležilo več članov kolektiva. Skupno so darovali 5 litrov krvi. Prvotno se je prijavilo 29 krvodajalcev, vendar so nekateri pred akcijo odstopili.
Krvodajalci se dobro zavedajo, da s svojim humanim delom pomagajo drugim. Med krvodajalci je tudi nekaj takih, ki so kri že večkrat darovali. Tako je tov. Helena Žigon iz knjigovodstva centrale že darovala kri 35-krat ali skupaj t3 litrov krvi.
Krvodajalske akciie so bile organizirane tudi po edinicah, žal pa teh podatkov nimamo na razpolago.
Član1’	- vi*	svoio kri,
morda jo boste kdaj sami potrebovali.
-c
Dne 16. 2. I96i2 je imela sindikalna podružnica Gradis Maribor svoj letni občni zbor. Delegate so izvolili na konferencah pododborov. Izvolili so 77 delegatov.
Na občni zbor so se dobro pripravili. Poročila so nakazovala najaktualnejše probleme v podružnici tako, da delegatom mi bilo težko dojeti,_ kje so se pojavl jale slabosti in kje je sindikalno delo uspešno napredovalo. Iz razprave je razvidno, da so se tudi delegati dobro pripravili na občni zbor, saj so razpravljali o vrsti aktualnih vprašanj, ki zanimajo delavce. Zanimalo jih je, kaj je vzrok, da pogosto »pademo skozi« pri raznih licitacijah. Zahtevali so pojasnilo. Prav tako je bilo precej kritike na račun uporabe in uporabnost strojev, oziroma mehanizaci je. Mnogo je bilo govora o zadružni gradnji, ki se nikakor ne more razviti zaradi dolgoveznega urejanja in potrjevanja raznih dekumentov zadruge na občini. Občni zbor je bil mnenja, da takšno zavlačevanje ni nikakor v prid niti interesentom niti skupnosti. Govorili so tudi o oddaji gradbenih parcel, ki so zelo drage in o kreditih. Mnogi ne morejo razumeti, kako je mogoče, da nekatere občine mnogo več nudijo za gradnjo stanovanj ter imajo tudi več razumevanja kot pa občina »Center«.
Zelo močan poudarek so dali utrjevanju pododborov in proizvodnih svetov. Še so primeri, da nekateri pododbori in proizvodni sveti ne delujejo za pravilni razvoj demokratizacije im decentralizacije upravljanja.
dami se zavedajo, da s pravilniki im decentralizacijo v naših kolektivih še ni končamo, zavedajo pa se tudi, da z decentralizacijo ne bi dosti dosegli, če ne omogočijo proizvajalcu aktivno sodelovanje. Pododbor im proizvajalni svet sta dolžna poskrbeti, da bodo člani kolektiva res lahko aktivno sodelovali in tudi soodločali pri važnih ukrepih, akcijah, sklepih itd. Da pa bo to sodelovanje uspelo, so dolžni tud.i delovodje in sektorska vodje redno poročati o stanju in razvoju objekta, na katerem delajo. Kolektiv obračunske enote ne bo mogel odločati o nobeni stvari, če ne bo sproti obveščen o vseh uspehih kot tudi p vseh neuspehih.
Precej je bilo tudi govora o so-delovamju članov kolektiva na zborih volivcev. Ugotavljajo, da vse premalo obiskujejo zbore volivcev, potlej pa grajajo delo ljudskega odbora. Morajo se zavedati, da občine razpolagajo im gospodarijo z našimi sredstvi ter so dolžne dobro in pravilno gospodariti in o gospodarjenju tudi poročati. Člani kolektivov pa so dolžni se vseh akcij, preko zborov volivcev, aktivno udeleževati in prispevati s konkretnimi predlogi.
Večkrat se tudi kritizira drage gradnje. Toda vsemu temu tudi ni kriv samo gradbinec. Na podražitev gradnje vpliva več faktorjev, ki so: nepopolni ali malomarno izdelani načrti (dosedaj še nismo slišali, da bi projektant za nepravilen ali malomaren načrt odgovarjal). monopolizem obrtnikov raznih strok, dragi materiali, izogibanje serijski proizvodnji vrat, oken itd.,
razne spremembe na zgradbah za časa gradnje, ki jih naroča sani investitor. Iz tega je razvidno, da vse podražitve niso odvisne samo od gradbinca. Toda gradbinci pa moramo biti toliko zavedni in pošteni, da se bomo trudili, da zgradbo čimprej, čimhitreje in čimce-neje zgradimo ter tako dokažemo, kaj je naša krivda in kaj ni.
Precej kritike je bilo tudi na račun nepravilnega kadrovanja. Večkrat postavljamo na dnevni red vprašanje kadrov, kje jih dobiti, lastnim kadrom pa ne omogočamo dovolj, da bi se izobraževali in imeli možnost razvoja. Občni zbor smatra, naj se bodoči kadri rekrutirajo predvsem iz lastnih vrst. Ti bodo res zanesljivi in nikdar ne bodo povzročali nevšečnosti. Odločno so nastopili zoper politiko odvzemanja počitniških domov, ki jih ima naše podjetje. Dokazalo se je, da so se domovi gradili iz žuljev naših delavcev v času. ko so drugi vse viške »plač« koristili v svoje osebne namene, danes pa hočejo imeti iste pravice, kot naši člani kolektiva. ki so se odrekali viškom in pridno pomagali, da so se domovi sploh zgradili. Takšna politika je zgrešena in krivična.
Nanizanih je bilo še vrsto vzpodbudnih vprašanj, ki bodo novoizvoljenemu izvršnemu odboru vodilo za bodoče delo v sindikalni podružnici. Občnemu zboru so tudi prisostvovali ing. Jože Uršič, tehnični direktor Gradisa, podpredsed-dnik občinskega sindikalnega sveta Maribor »Center«, ing. Borut Maister, šef gradbenega vodstva Maribor in tehnični šef ing. Ivan Lah.
OB LETOŠNJEM OSMEM MARCU — DNEVU ŽENA
OSEMNAJSTURNI DELAVNIK
življenje mnogih naših žena je še vedno en sam delovni dan, ki pozna le malo razvedrila in počitka
»Edina zabava mi je radio,« je priznala, »Ta igra kar naprej.« In že je odhitela, ker jo je priganjalo delo.
Dragi bralec, ali si se že kdaj resneje vprašal, kako je pravzaprav pri nas z enakopravnostjo žena? No, le počasi, nikar ne ugovarjaj, češ, kakšno nesmiselno vprašanje pa je to! Priznam, strinjam se, da je danes položaj žene bistveno drugačen kot nekdaj, da je pri nas žena pred zakonom in v družbi sploh popolnoma enakopravna z možem; to vprašanje me zanima z nekoliko drugačne plati. Vsi vemo, kako je bilo nekoč: mnoge žene so bile samo gospodinje in matere, omejene v ozek okvir štirih sten doma. Vemo, da je bilo to krivično, ker je žena poznala samo lonce in kuhalnice, ker je bila v podrejenem položaju nasproti možu. ker je bila od njega ekonomsko odvisna.
Revolucija je pri nas te stvari odpravila, postavila je ženo v enakopraven položa j z možem. Na sto tisoče žena, ki bi sicer ostale samo gospodinje, je danes zaposlenih — v tovarnah, pisarnah, laboratorijih in še marsikje. Toda ob dveh, ko je dela v tovarni konec, se za mnoge žene začne druga »služba«, na domu. Začne se kuhanje, pospravljanje, pranje, šivanje, nega otrok in podobno. Res je sicer, da smo za razbremenitev delavke-matere in gospodinje naredili po osvoboditvi ogromno — a vendarle — še premalo. Še vedno je veliko delavk-mater, ki puščajo otroke same doma, brez nadzorstva, še vedno je piri nas premalo otročjih jasli, vrtcev, obratov družbene prehrane in sploh pomoči celotne družbe, da bi ženo čimbolj razbremenili. Mnogo žena še danes odhaja na delo na-
nih problemih, na katere vsi skupaj v mrzlici in naglici dela, žal, vse prevečkrat radi pozabljamo...
sem
bila
Vsak dan sem trepetala
v bolnišnici, sa moji spoznali, kaj je mama
Tovarišico Jožico Brglez dobro poznajo vsi »Gradisove!«. Že 13 let opravlja posle snažilke v centrali.
»Kako kaj živite?« je bilo prvo stereotipno vprašanje.
Povedala je, da zdaj še kar gre. Pri hiši je namreč šest otrok — pet deklet, najmlajši pa je fantek. Najstarejša Jožica ima že 18 let, letos bo končala metalurško šolo. Potem bo šla v tovarno »Titan«, ki jo štipendira.
»Ampak prej, ko so bili otroci majhni, je bilo gotovo hudo?«
»Oh, seveda,« je odvrnila. »Takrat je bilo samo pranje. Večkrat sem morala otroke pustiti kar same, da so se sami »rihtali«. Drugače pač ni šlo.«
Povedala je še, da vstane vsak dan okrog 6. ure. Mož si sam pripravi zajtrk, potem pa je treba poskrbeti za otroke, ki gredo v šolo. Dopoldne jim pripravi in skuha kosilo, ker je zaposlena s čiščenjem popoldne.
»Kdaj pa greste počivat?«
»Kakor je, včasih ob 10, včasih
Ta dva že nista slabe volje, kot vidite na sliki. Tovarišica Kristina Drap in tovariš Martin Pižent, sta pred fotografsko lečo zelo »dobro« odigrala svojo vlogo.
vsezgodaj zjutraj, poleti in pozimi, ko je trda tema. In vračajo se domov v trdi temi. Nekatere se vozijo na delo od daleč, po celo uro in še več. Časa za razvedrilo in počitek je malo, celo nedelja je izpremenje-na pri marsikateri ženi v navaden — delovni dan.
Pred letošnjim 8. marcem — dnevom žena — smo obiskali nekaj naših delavk-mater. Nismo jih izbirali po kakšnem vnaprej pripravljenem načrtu, pomenili smo se z njimi kar tako, mimogrede, s tisto, ki smo jo imeli pravzaprav pred nosom. In spregovorile so o svojem življenja, o neštetih drobnih težavah in skrbeh, o tistih vsakdanjih brigali in drobnarijah, ki jih je nič koliko in ki sestavljajo življenje. Spregovorile so stvarno, tako kot je v resnici, brez pretiravanja in tudi brez olepšavanja, spregovorile so o svojih drobnih, a zanje vendar važ-
tudi kasneje. Vesela sem, ker so otroci v šoli pridni.«
Potem je pripovedovala, da je nekoč zbolela. LVbila je zlatenico in morala je za dva meseca v bolnišnico. »Ko sem se vrnila, je bilo doma vse narobe. Takrat so moji spoznali, kaj je mama,« se je smejala.
»Vam mož pri delu kaj pomaga?«, sem jo vprašal.
»O, to pa. Kurjava je njegov »sektor«, včasih se tudi zasuče okrog štedilnika.«
»Kdo pa ga je navadil kuhanja?«
»Kar sama, sem ga navadila,« se je vedro zasmejala.
Ob nedeljah, je povedala, tudi ne manjka dela. Včasih gredo popoldne na obisk k sorodnikom — to je vse. V kino ne hodi, v gledališče morda enkrat na leto.
V obratu gradbenih polizdelkov, — ali kar po domače — v betonarni, je že 9 let zaposlena tovarišica Kristina Drap. Živi v Šentvidu pri Stični. Po poklicu je kvalificirana betonerka in njeni predpostavljeni pravijo, da je sposobna delavka, ki se lahko kosa z marsikaterim moškim.
Vsako jutro vstane Kristina ob 3. uri, da pride ob 3.52 pravočasno na jutranji vlak. Domov se vrne ob 16.15. Več kot 13 ur je torej odsotna z doma.
»Prej, ko sta bili deklici majhni,« je pripovedovala, »sem se vsak dan trepetaje vračala domov. Nikoli nisem vedela, če bom še našla doma vse v redu.« Tovarišica Kristina ima namreč dve deklici, Jožico in Emilijo. Prvi je zdaj 12, drugi pa 9 let.
»Zdaj že nekako gre. Večja že lahko poskrbi za kosilo, v šoli sta pridni,« je pripovedovala. Toda vedno ni tako. Kristinina mama je namreč zaposlena v Grosuplju.
»Ko sta bila otroka majhna,« je pripovedovala, »ju je nekaj časa pazil starejši invalid.« Toda možakar ga je včasih rad srknil čez merico in takrat sta mali deklici bolj čuvali odraslega, kot p« on nju.
»Kaj pa ob nedeljah?« sem vprašal.
Njena nedelja je takšna, kot pri večini žena. Malo več počitka, sicer pa kar dovolj vsakovrstnega dela — pranje, kuhanje, šivanje, likanje in drugo.
Kristina je še povedala, da se nad zaslužkom ne more pritožiti. Ce pride v dobro skupino, potegne tudi do 30 tisočakov, no, vedno pa ne toliko. Pripomnila je še, da se še najdejo moški, ki ne morejo razumeti, da »ena baba lahko toliko zasluži. »Večina sicer ni takšna, nekateri pa so,« je pribila.
Vprašal sem jo, če ne more kje bliže dobiti stanovanja. V razgovor se je vmešal tovariš Pižent, vodja kadrovško-socialnega sektorja v betonarni.
»Ni sredstev,« je pripomnil. »Saj je bila Kristina v naši stanovanjski zadrugi. Toda naša sredstva v ekonomski enoti so za te potrebe zelo pičlo odmerjena. Potrebnih pa je veliko.«
Tovarišica Kristina je še pripomnila, da bi bila vesela vsake skromne sobice s kuhinjo, samo da bi prišla bliže svojemu delovnemu mestu. Toda za zda i i i pač ostane samo upanje ...
Nedelja je zorne -delavnik
Tisti ljudje, ki hočejo v »Gradisu« do glavnega direktorja, ing. Kerža-na. se morajo prej javiti tovarišici Nuši Piškurjevi. Že več let opravlja posle tajnice.
Tovarišica Nuša živi razmeroma daleč od svojega delovnega mesta. Kmalu po vojni sta si zgradila z možem na Ježici hišico, l^otem je v družino prišel naraščaj — najprej Boštjan, pozneje še Marjetka. Zdaj je Boštjan že cel fant, star je 14 let, Metka pa je še majhna, nima še niti 6 let.
»Sami veste, kakšen križ je danes z gospodinjskimi pomočnicami,« je pripovedovala. »Zdaj raje delam
Po napornem delu se je treba tudi razgibati in razvedriti, pravijo kegljačice našega športnega društva... Seveda je kegljaški šport pri nas najbolj razvit. Žal pa se zadnje čase po vseh edinicah opaža popuščanje kegljaškega športa ženskih ekip
vse sama.«
Okrog četrt na štiri pride domov. Potem začne kuhati kosilo, pospravljati in drugo. Nekaj časa je fantek vodil sestrico v vrtec.
»Vsa sreča, da imama hližu hiše šolo. Boštjan je tudi zelo vesten,
nikoli še ni pustil hiše odklenjene ali naredil kaj narobe.«
Nedelja je pri Piškurjevih težko pričakovan dan. Metka vsak dan na koledarju prečrta dan, ki je minil, da vidi, koliko dni je še do nedelje. Takrat malo dlje poležijo, no, to je vse. Potem se pa začne delo — pripravljanje kosila, pranje, likanje.
»Sama ne vem, kako to zmorem. Na srečo imam dobrega moža, da mi marsikaj pomaga,« je pripovedovala. »Včasih grem spat tako utrujena, da zaspim kot ubita in zjutraj preslišim budilko,« se je nasmehnila.
»Kaj pa zabava? Kino? Gledališče?« sem vprašal.
»Oh, malo je tega. V kino greva z možem morda enkrat v treh mesecih, gledališče zame ne obstaja.« Povedala je še, da ima povrh vseh nalog v službi in doma še več funkcij — v šoli, v sindikatu in v podjetju, kjer vodi blagajno samopomoči.
»Zdaj že nekako gre,« je priznala, »ampak včasih, ko sta bila otroka majhna, sem samo letala. Na Ježici so me poznali pod vzdevkom — tista, ki leti . ..«
Da le ne bi bilo nikoli slabše
Tovarišico Marijo Potrčevič smo našli v betonarni. Njen poklic: betonerka. Sicer pa pravi, da se upa lotiti vsakega dela. Včasih opravlja tudi delo železokrivca.
Marija je doma v Dolu. Živi pri materi, ki ji skrbi za deklico, triletno Tatjano. Zato je njeno življenje manj težavno, ker se lahko v marsičem opre na mamo. Ko se pripelje domov, jo že čaka kosilo. Ni čudno, da je Marija polna optimizma in vedre odločnosti.
Konec lanskega leta si je kupila moped. Z njim se vsak dan vozi v službo.
»Torej, moža s svojim mopedom zdaj večkrat prehitite,« je bilo moje vprašanje, ker sem domneval, da se mož vozi v Ljubljano s kolesom.
»To pa ne,« je odvrnila. »Mož se ne vozi niti z mopedom niti s kolesom. Je preveč zmrzljiv,« se je zasmejala.
Vsako soboto gre Marija z možem v kino. Ob sobotah in nedeljah dela v prostem času na vrtu.
»Seveda, vam je laže, ker imate mamo,« sem ji delal ob slovesu.
Toda pogumna Marija mi ni povsem potrdila. »Že res, mama mi ve-

S ' N\	>
liko pomaga. Ampak tudi če ne bi bilo tako. kot je pri nas, bi se že kako znašla.«
Za kino nimam časa
V samskem domu v Tomačevski ulici je zaposlena kot snažilka tovarišica Hilda Horvatova. Tudi njen mož je zaposlen pri »Gradisu« kot zidar.
»Imam tri lante — Antona, Marjana in Stanka. Najstarejši hodi v 6. razred, najmlajši pa v prvega. Zdaj že gre, Anton mi precej pomaga pri delu. hodi po kruh, po mleko in še marsikaj opravi.«
Tovarišica Hilda je zaposlena dopoldne. Otroci so takrat sami do-
K prazniku žena čestitajo tudi žene in dekleta s sinjega Jadrana
•.» m
Da bo krajša pot od doma do službenega mesta .. , Tovarišica Marija Potrčevič si je ietus omislila moped... da, da brzina povsod odigra svojo vlogo
ma. Ob pol desetih, ko ima pol ure odmora, skoči s kolesom ^ domov. Ima namreč stanovanje v Savskem naselju. Potem v naglici malo pripravi za kosilo, pa mora spet nazaj na delovno mesto.
»Seveda doma ni pravega reda,« je pripovedovala. »Kadar imajo otroci šolo popoldne, jim ne morem pripraviti pravega kosila. Domov pridem šele ob pol treh in potem začnem kuhati.«
»Imate kosilo že prinravljeno, ko pr ni e domov mož?«
»Ne vedno,« se je zasmejala. »Mož mora pač počakati.«
Vprašal sem jo, kako je z zabavo in prostim časom. Morda bere časopise. knjige, hodi v kino?
Spet se je veselo zasmejala. V kino ne zahajam. Skoda časa. Časopisov tudi ne berem, ker pri tem ne . bi mogla onravliati nobenega dela. Edino radio imam, to mi je edina zabava pri d“lu,* je končala in odhitela z metlo v notranjost barake.
I.	P.
57... 5S... 59
h
Anica Perme se je pogumno spustila po isti progi kot moški
Zahrbtni grebeni in jarki so pokopali upe marsikaterega tekmovalca GRADISOV VESTNIK * Stran 4
V	četrtek zvečer, 15. februarja, so se v domu »Gradisa« ua Pohorju zbrali v res prijetnem in prijateljskem vzdušju vsi tekmovalci, ki so se odločili, da bodo zastopali na smučarskem prvenstvu »Gradisa« barve svojega vodstva ali edinice. Vsak tekmovalec se je po svoje pripravljal na jutrišnji odločilni dan, medtem ko so vodje ekip pri sodniškem zbqru prijavljali tekmovalce za posamezne discipline, nakar je bilo žrebanje.
Tu je prišlo do majhnega nesporazuma, ker se nista mogla sporazumeti šef gradbenega vodstva Raven ing. Štok in šef gradbenega vodstva Jesenice tov. Vovk. Prvi je hotel, da se ocen iu je jo po trije tekmovalci iz vsake edinice v vsaki disciplini, medtem ko je tov. Vovk zagovarjal mnenie. naj se oceniuie le po en tekmovalec. Po precej bučni debati je bil slednjič tov. Vovk uspešnejši, saj je svojo trditev opiral na razpis o načinu tekmovanja in ocenjevanja.
Naslednjega dne, v petek, 16. februarja, se je ob pol devetih zjutraj začel smuk za moške. Proga je potekala od hotela Bellevue po poti pred našo kočo do žičnice-sedežnice in od tam do njene spodnje postaje v skupni dolžini 1800 m, z višinsko razliko 250 m in 11 obveznimi vratci. Proga ni bila lahka; zgornji del od dellevua do začetka žičnice je bil nekoliko lažji, dočim je bil del od sedežnice do tako imenovanega rokava leden in skoraj brez snega, zato je bil torej zelo zahteven. Od tam je proga potekala preko neštetih grebenčkov in jarkov, ki so pokopali upe marsikaterega tekmovalca, prav do spodnje postaje žičnice-sedežnice. Na cilju se je zbralo 16 tekmovalcev, kako so bili posamezniki uspešni, pa je razvidno iz konč-nih rezultatov.
Takoj po končanem smuku so se tekmovalci pomerili še v slalomu, je bil postavljen na pobočju ob zicnici-vlečnici. Dolžina proge je znašala okrog 550 m z višinsko raz-liko ca. 25 m in 20 vratci. Proga ni bila pretežka, obe — tako za smuk kot za slalom — pa je frasiral znani mariborski smučar Vogrinec. Na tem mestu se mu za opravljeno delo lepo zahvaljujemo, saj je svojo nalogo opravil z veščo roko izurjenega tekmovalca v splošno zadovoljstvo. ■ blalom je imel dva teka, rezultati pa so objavljeni ob koncu članka.
• Tekmovanje v smuku in slalomu je bilo končano že ob pol enajstih, nakar je pisana karavana smuči, puloverjev in hlač počasi krenila proti koči. Višinsko^ razliko sta med drugimi prav uspešno premagovala Slavna »navijača« — inženir Stok in tovariš Janžekovič, ki mu takšni vzponi zelo koristijo za vzdrževanje dobre forme nogometnega sodnika.
a ne pozabim — še naša dekleta! -Naibolje sta se odrezali Anica Per-metova in naš veteran »Ljubca«, Ki sta se celo v konkurenci »močnega« spola kar dobro uveljavili, sai ^sta vozili na istih progah kot moški.
V	koči smo bili odlično postreženi m moramo ob tej priložnosti zlasti pohvaliti prizadevnost in trud tovariša Rabiča, strežajke Metke in nase vrle kuharice tovarišice Senekovičeve. ki je res po materinsko 'crbela za udobje in lačne želodce nas vseh.
Po kosilu so bili ob 15. uri na sporedu solo teki. Progo ie trasiral m markiral s svojimi fanti iz Raven znani olimpijec in državni tekaški reprezentant Štefan Robač. ki je bil obenem vodja ravenske ekipe, okratka, šef gradbenega vodstva Ra-7®". Ie_ J?1 7?el vse zadeve tako lahko. Robac je progo trasiral tako. da je bil start in cilj na Pohorski cesti. Potekala je minio Železničarskega doma do transformatorja, kjer se ie dvignila proti bazenu in razglednem stolpu, nato pa po pobočju spustila nazaj na cesto, kjer je bil ciIt. Dolga je bila okrog 4 kilometra m zelo zahtevna.
Na n rogi _ so startali mnogi tekmovalci, ki so zjutraj že vozili smuk m slalom. Torej — še en napor. ki se ga niso ustrašili niti z navadnimi terenskimi smučmi. Ob Tei priložnosti bi morali grajati ne-snortno gesto tovariša Zaletela, ki n' hotel posoditi par tekaških smuči tekmovalcem iz Maribora, čeprav
•7-ekipa R;lven kar štiri nare ^ekaskih smuči. Tako sta Mariborčana Grebenc in Rakovič tekla kar K. navadnimi terenskimi smučmi. Verjetno je tovariš Tone danes že spoznal, da skopost nima nič skupnega v iskrenem in tovariškem športnem vzdušiu.
„ Favorita v teku sta bila Jeseničana Jan in Slivnik, stara rutinirana tekača. Toda zgodilo se je drugače. Zmagala je nezlomljiva volja m borbenost nad izkušenostjo. Tekmovalca iz Raven — Maks Gekon m Ivan Jamnik — sta se borila takti
ji7on°._ da tega ni mogoče popisati. Ta skromna in tiha' fanta, prav-
cati koroški grči izpod Uršlje gore, sta prvič v življenju nataknila prave tekaške smučke in se borila s takšno voljo, kakršno redko vidiš celo na mednarodnih tekmah. Ko sta skoraj skupaj prispela na cilj, sta vsa upehana in od skoraj nadčloveških naporov kar pomodrela v obraz, komaj izdavila iz sebe, da sta nadvse srečna, ko smo jima povedali, da imata najboljša časa.
Svoje zadovoljstvo in veselje nad svojimi varovanci je ing. Štok izrazil s tem, da jima je kot prvi segel v roko in jima tudi prvi čestital. Ne smemo pa tudi pozabiti borca tovariša Škrjanca, ki je po smuku in dobrem kosilu ohranil še toliko energije, da je to naporno progo pretekel do kraja.
Zvečer so bile v koči razdeljene nagrade in razglašeni rezultati. Gb tej priložnosti sta ob prisotnosti inženirja Jožeta Uršiča spregovorila še predsednik sindikata, tovariš Zupan in predsednik mariborske sindikalne podružnice, tovariš Graifo-ner. Prehodni pokal je znova osvojila ekipa Jesenic. Po tej slovesnosti smo še malo posedeli in pokramljali, tokrat seveda brez treme, nakar smo se začeli počasi poslavljati. Ob slovesu smo se razšli z vzklikom: »Na svidenje drugo leto v Ravnah!« Tam bo namreč leta 1963 smučarsko prvenstvo »Gradisa«. Inženir Štok je obljubil, da bo tekme dobro organiziral, kar mu prav radi verjamemo, saj je edino on, skupaj s šefom Jesenic, tovarišem, Vovkom, od začetka do konca bodril svoje fante in se z njimi vred veselil uspehov, ki sta jih prav ti ekipi poželi največ.
Ob koncu je treba pohvaliti zelo dobro organizacijo in sodniški zbor z dr. Kokalom na čelu, ki je svoje delo opravil hitro in brezhibno, tako da so bili rezultati znani že nekaj trenutkov po zakliučku tekmovanja.
v
Se nekaj veselih
Proga v smuku, ki je bila najbolj zahtevna, je seveda mnogim tekmovalcem precej zmehčala kolena. Marsikdo je rad ali nerad naredil »piko«, bilo pa je še več drugih zabavnih dogodivščin.
Po zmagi v smuku je Klinar smeje izjavil: »Proga ni bila težka.«
Drugoplasirani Pirc je dodal: »Kar šlo je! Klinarja pa seveda ne moreš ujeti!«
Tretjeplasirani, simpatični Maks Gekon, je izjavil: »Šlo je v redu, samo ni mi — ,laufalo\«
Drugi pa so bili drugačnega mnenja. Večini je skoraj preveč »lau-falo«. To je razvidno tudi iz izjave »padalca« — ki pa je v resnici padalec — tovariša Škrjanca:
»Peljal sem skozi vsa vrata in menda šel skozi nekaj oken. Ce ne bi bilo ženske za menoj, ne bi šel do kraja, tako pa me je naprej gnala moška čast.«
Marjanu je brzina dan pred tekmo raznesla hlače in sicer po »žlebu«, to je na tistem delu telesa, kjer hrbtenica izgubi svoje ime. Seveda jih je_ še isti večer skrbno zašil, a ni nič pomagalo, brzina je spet opravila svoje. Samo da mu jih je drugič raztrgalo po »slemenu««. Enako se je zgodilo simpatični Ingrid, verjetno zaradi lovenja ravnotežja.
Ko je Marjan o tej nezgodi pripovedoval Grebencu, mu je ta odvrnil, da so bile gotovo vmes, skrivnostne »vulkanske« sile. Zlobno, kajne?
Nekateri tekmovalci pa so vse preveč pazili na svoj stil in premalo na brzino. Pred tekmo se je celo raznesla novica, da bosta v smuku dva teka — v prvem naj bi ocenjevali samo »stil«, v drugem pa hitrost. Seveda so tisti »stilisti« prišli y končni razvrstitvi orecej na »začel fe«, kar je razvidno tudi iz rezultatov.
Stari
Kaj pravijo fekmovafci in organizatorji
Kolikor je bilo mogoče, smo na hitro zbrali nekaj vtisov in mnenj, tako pri posameznih tekmovalcih’ kot pri organizatorjih tega tekmovanja, zlasti pri tovarišu Zupanu, predsedniku sindikata, ki že več let daje pobude za organiziranje takšnih tekmovanj.
Vsi tekmovalci in organizatorji so močno pohvalili organizacijo prireditve in nasploh res iskreno, tovariško vzdušje, ki je za dan ali dva povezalo delavce »Gradisa« iz vseh koncev in krajev Slovenije. Vsi so bili na tekmi kot ena sama velika družina. Večina pa je bila mnenja, da je. en sam dan za takš-J10. tekmovanje odločno premalo, kajti nekateri tekmovalci so letos na Pohorju prvič navezali smuči na
noge. Res je sicer, da pri tem pridemo nekoliko navzkriž z načeli »ekonomike« in s splošno usmeritvijo ekonomskih e-ot, vendar bi z malo dobre volje tudi te stvari lahko rešili. Splošno mnenje je bilo, naj bi imeli v prihodnje vsi tekmovalci vsaj en dan pred tekmovanjem možnost nekoliko »razgibati« svoje ude in proučiti progo.
Tako kot so vsi pohvalili marljive Ravenčane in Jeseničane, pa tudi druge edinice in gradbena vodstva, ki so poslala svoje zastopnike na Pohorje, pa je enodušna kritika ožigosala Celjane in Kranjčane, kakor tudi Betonarno, ki niso mogli pri vseh svojih zaposlenih najti niti enega človeka, da bi zastopal barve teh treh kolektivov. Nekateri so bili mnenja, da zanimanje za smučarski šport nasploh v »Gradisu« zamira, kar naj bi se odrazilo tudi na letošnjem prvenstvu na Pohorju. Vsekakor je to signal, da bo treba te stvari nekoliko globlje pretehtati in poiskati vzroke za takšno stagnacijo smučarskega športa.
Državni reprezentant v alpskem smučanju, Stanko Klinar, je bil seveda nepremagljiv favorit. Toda ta tihi :n skromni fant si je pridobil vsesplošne simpatije predvsem s svojo tovariško, res športno gesto, ko je svojo nagrado (par vezi za smuči) brez oklevanja podaril mlademu delavcu iz Raven, Maksu Gekonu. Ta prav tako skromni fant je nastopil brez prave opreme, kar je dokaz, da se v tem smučarju skriva velik talent. Škoda bi ga bilo zanemariti.
Ko smo že pri alpskem smučanju, je treba še povedati, da je bila proga za smuk precej težka, vsaj za večino nastopajočih, zlasti pa še za ženske.
Pohvaliti je treba tudi marljive Ravenčane, ki so se tako sijajno odrezali v teku. Vsekakor se Ravenčanom pozna izkušena roka olimpijca Štefana Robača, ki skrbno bdi nad svojimi varovanci. Nedvomno sta ravenska tekmovalca. Ivan Jamnik in Maks Gekon, nadarjena tudi za tek in bi bilo škoda, da ne bi razvila vseh svojih snosobnosti.
Ob koncu bi ne bilo prav, da ne bi pohvalili tudi tistih starejših tekmovalcev, ki imajo že precej »pomladi« na plečih, pa jih to ni odvrnilo, da se ne bi pogumno spustili po zasneženih vesinah. Vsekakor bi si mladina lahko vzela za zgled takšne tovariše in tovarišice, kot so ing. Dušan Dovjak, Valter Stropnik, Ljuba Tometova in še nekateri drugi.
-e
Rezultati prvenstva
EKIPNO: 1. Gradbeno vodstvo Jesenice 20 točk, 2. Gradbeno vodstvo Ravne 18 točk, 3. Lesni obrat Škofja Loka 15 t., 4. Gradbeno vodstvo Maribor 13 L, 5. Centralni obrati Ljubljana 9 t., 6. Centrala Ljubljana 4 t., 7. Gradbeno vodstvo Ljubljana 3 točke.
POSAMEZNIKI, MOŠKI — SMUK: 1. Klinar Stanko (Jes) 1:52.8, 2. Pirc Janez (Škofja Loka) 2:04.5, 5. Gekon Maks (Ravne) 2:31.0, 4. Rakovič Peter (Maribor) 2:54.5, 5. Sta-rovasnik Marjan (Mrb) 2:57.2, 6. Stropnik Valter (Mrb) 3:04.5, 7. Zupan Tone (CO Lj) 3:21.6, 8. Zaletel Tone (Ravne) 4:00.5, 9. Jamnik Ivan (Ravne) 3:21.8, 10. Novak Osvin (Centrala) 4:26.3, It. ing. Dovjak Dušan (Mrb) 4:28.8,	12. škrjimc
Marjan (GV Ljubljana) 8:22.2. Dva tekmovalca sta zaradi padcev odstopila od tekmovanja.
MOŠKI - SLALOM: t. Klinar Stanko (Jes) 60,7, 2. Gekon Maks (Ravne) 69.4, 3. Pirc Janez (Šk. L.) 73.9, 4. Rakovič Peter (Mrb) 80.5,
5.	Stropnik Valter (Mrb) 85.1, 6. Starovasnik Marjan (Mrb) 87.4, 6. Bergant Tone (Centr. obrati L j) 88.0, 8. Jamnik Ivan (Ravne) 9t.3, 9. Novak Osvin (Centrala) 95.0, 10. Zupan Tone (C. O. Lj.) 99.1. 11. ing. Dovjak Dušan (Mrb) 105.5. 12. Zaletel Tone (Ravne) 120.4. Dva tekmovalca sta odstopila.
MOŠKI — TEK NA 4 km: 1. Jamnik Ivan (Ravne) 20:10, 2. Gekon Maks (Ravne) 20:18. 3. Slivnik Gregor 'Jes) 21:41. 4. lan Anton (Jes) 22:06. 5. Zaletel Tone (Rav) 24:18. 6. Rakovič Peter (Mrb) 25:50. 7 Stanovnik Pavle (Šk. M 26:07, 8. Grdadolnik Jakob (C. O Li) 28:34, 9. Grebenc Jože (M>b) 3i:20. 10. Zalo-Kar Vinko (Li) >6:02. 11. Škrjanc Marian (Li) 36:47. Triie tekmovalci so odstopili od tekmovanja.
ŽENSKE — SMUK: 1. Perme Anica (Centr. Lj) 4:27.0.
ŽENSKE ST.ATOM: 1. Perme Anica (Centr. Lj) 99.1.
—e
Tukaj Pomurje!
Seveda bi moral ta članek že davno prej zagledati beli dan, saj smo z delom pričeli z mesecem julijem pa upam, da vendar še ni vse prepozno?
\ Slatini Radencih tudi gradimo. Naše podjetje je v splošno zadovoljstvo zgradilo leta '1960 nov nalival ni obrat za kislo vodo, prav zato nam je investitor poveril dela na gradnji novega bazena, bolje rečeno letnega kopališča. Bazen sam je olimpijskih mer 50 X 16 m s šestimi plavalnimi programi, prostorom za waterpolo, delom za plavalce in neplavalce, s filtrom za prečiščevanje in dcklorizacijo vode. Tako bo od celotne kubature bazena, katera znaša 1600 m3 potrebno dnevno le ca. 50 m3 sveže vode, ostala voda pa bo krožila tako, da bo v bazenu stalno topla in dezinfi-cirana voda.
Poleg velikega bazena smo zgradili še mali otroški bazen dimenzije 12.50 X 5.00 m tako, da bo tudi za naše najmlajše preskrbljeno.
Bazen z vsemi pritiklinami, filtrom, ženskimi in moškimi garderobami, kolesarnico, bifejem, čajnim paviljonom, tribunami, blagajno, sanitarijami in športnimi prostori naj bi bil dograjen do prihodnje kopalne sezone. Celotna gradnja pa bo veljala ca. 80 milijonov.
Ker je pa dostava načrtov za ostale objekte še v teku, gradimo poleg bazena še čajni paviljon s tribuno in garderobe — kabine. Bazen sam je gradbeno gotov, sedaj na njem delajo obrtniki, medtem ko bomo zgradili ostale objekte, kolikor bo s-klapala« dostav,a načrtov do III. faze delno še letos. Poleg bazena gradimo še 12 stanovanjski blok, ki mora biti po pogodbi še letos pod streho. Da dela v redu napredujejo v splošno zadovoljstvo nas vseli, ima seveda največ zaslug naš delovodja Janez Ferlinc, ki se je na tem prelepem koščku slovenske zemlje, ki ga mnogi od nas tako malo poznajo, že kar udomačil.
Stari
Kaj me moti v listu?
Na intervencijo naših sindikalnih funkcionarjev sem se tudi jaz odločil, da napišem nekaj za »Gradisov cestnik«.
List kolektiva Gradis je po vsebini zelo zanimiv in pester. Rad ga prebiram, saj tako spoznavam sklepe DS in ostalo problematiko celotnega podjetja, česar verjetno brez tega časopisa ne bi zaznal.
V časopisu zasledim mnogo člankov o uspehih posameznih gradbišč, zelo aktivna je tudi služba HTV, skratka list vsebuje vse tisto, kar je potrebno našim članom kolektiva.
Moti me le to, da se mnogo govori o uspehih, toda do sedaj še nisem opazil, da bi kateri pisec omenil, kako je sploh lahko do teh uspehov prišlo. Vse premalo se omenja medvojne težave in borbo, s katero smo izvojevali vse to, kar nam omogoča danes, da lahko mirno in uspešno razvijamo našo go--spodarsko politiko.
Vse to me je napotilo, da sem sestavil članek za naše vajence, kateri tudi lahko služi kot prispevek za »Gradisov vestnik«.
Za zadnjo številko Gradisove"-;' vestnika sem dostavil članek s sliko-z vajenci. Članek je izostal, a slika je bila priobčena. Ta članek sem napisal, ker se je v predzadnji številki Gradisovega vestnika priporočalo, da se naj piše o vajencih. Članek sem napisal v srbohrvaškem jeziku, morda je bila to ovira, da ni bil objavljen, prosim, oprostite za tokrat. Tega, ki ga danes prilagam, sem se potrudil napisati, v slovenskem jeziku, kolikor mi ><-le mogoče. Upam, da sem ustregel Vaši želji, da člani čimv.eč pišejo.
Niko Komosar, Maribor
Pismo iz Karlovca
Stefan Bosilj nam je iz Karlovca, kjer služi kadrovski rok, med drugim pisal tudi tele vrstice:
Smatram za svojo dolžnost, da se; oglasim iz svojega novega okolja, kjer se kar dobro počutim. Novik kolegov, ki so skoraj iz vseh koncev naše domovine, sem se že tudi privadil. Kljub temu pa pogrešam, valš kolektiv, vaše delo in vaše življenje. Želim, da bi ti dve leti hitro minili in da se čimprej vrnem meči vas. Da ne bi bil brez vsake povezave z vami, pa vas prosim, da m pošiljate »Gradisov vestnik«.
P. s. Dragi Stefan! Vestnik Ti bomo z veseljem pošiljali in nas bo veselilo, če boš spremljal naše delo. Želimo Ti, da se pri vojakih dobro počutiš in da se nato vrneš V na«-kolektiv.
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepaš — Tiska tiskarn' »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — — Izhaja mesečno.


mm m V B

T. Za overov.itelja zapisnika se izvolita tov. Drago Mandeljc (grudb. vodstvo Ljubljana) in tov. ing. Milan Arnež (Projektivni biro).
2. Za nadal jnje tesnejše strokovno sodelovanje med Centralnimi obrati iz Ljubljane in obrati v Mariboru, naj formirata ti dve enoti koordinacijsko komisijo, ki naj ustvari prej omenjeno tesno strokovno sodelovanje.
5. Odobri se poročilo centralne inventurne komisije o poteku in rezultatih inventure na dan 31. 12. 1961 s tem, da se:
I. Iz osnovnih sredstev podjetja izknjižijo inventurni primanjkljaji pri teh sredstvih v skupni vrednosti 1,665.745 din oziroma v skupni sedanji vrednosti 664.716 din s tem, da se za njih sedanjo vrednost obremenijo:
Odgovorne osebe:	din	din
KO Maribor	4.235	
KO Maribor	41.877	
OGP Ljubljana	385.105	
SIP Ljubljana	122.194	553.411
B.	Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS,
Ljubljana	96.079
C.	KZ Volčja Draga	15.226
Skupaj din 664.716
II.	Med osnovna sredstva podjetja se knjižijo inventurni presežki pri teh sredstvih v skupni vrednosti 1,200.599 din, oziroma skupaj v sedanji vrednosti 754.290 din.
III.	Iz sredstev skupne porabe se izknjižijo inventurni primanjkljaii pri teli sred-stvili v skupni vrednosti 162.489 din oziroma skupni sedanji vrednosti 162.489 din s tem, da se za njih sedanio vrednost obremeni odgovorna oseba v SIP.
IV.	Izknjižijo naj se inventurni primanjkljaji pri materialu in drobnem inventarju, ki znašajo:
din
pri osnovni dejavnosti	8,086.763
pri delavsko-uslužb. menzah	107.639
pri počitniških domovih	106.043
a)	v breme odgovornih oseb:
GV Celje GV Ljubljana GV Zalog
b)	v breme izrednih stroškov:
pri osn. dejavnosti pri del.-usl. menzah pri počit, domovih
Skupaj din 8,300.445
din	din
44.821	
34.164	
1.900	80.885
8.011.218
102.299
106.043	8,219.560
Skupaj din 8,300.445
/. Knjižijo naj se inventurni presežki jrri materialu in drobnem inventarju, ki znašajo:
din
pri	osnovni dejavnosti	10,514.146
pri	delavsko-usl. menzah	11.086
pri	počitniških domovih	7.833
Skupaj din 10,533.065
v dobro drugih dohodkov.
VI. Odpišejo naj se v breme izrednih stroškov neizterljive terjatve podjetja do kupcev po stanju na dan 31. 12. 1961 v skupnem znesku 7,850.619 din pri osnovni dejavnosti in 6655 din pri delavsko-uslužbenskih menzah, skupno torej 7,857.274 din.
4. Odobri se plan higiensko-tehnične zaščite za leto 1962 z naslednjimi postavkami:
din
a)	osebna zaščita	28,064.880
b)	tehnična zaščita	76.500
c)	prva pomoč	121.000
č)	oprema menz	1,487.000
d)	oprema naselij	24,820.620
e)	gasilska oprema	461.590
Skupaj din 55,031.590
Priporoča se vsem organizacijskim enotam, da tako kot v preteklosti še v naprej financirajo topli obrok za člane svojih kolektivov.
5.	Zasedanje Sveta za visokogradnje dne 2. in 3. marca t. 1. v Sarajevu se udeleži kot delegat našega podjetja tehnični direktor ing. Jože Ursic.
6.	Za reklamo in poslovno propagando podjetja se odobri za letošnje poslovno leto 2,400.000 din.
Delavskim svetom organizacijskih enot se priporoča, da za poslovno propagando in reklamo na svojem teritoriju odobrijo potrebna sredstva.
7.	Poročilo o predlogu režije podietia za leto 1962 se sprejme na znanje kot informativno s tem. da se izdela podroben elaborat, ki nai se nato dostavi vsem članom DS podjetja v predhodno analizo.
Dokončna razprava režije podietia. ki nni znaša po informativnem nredlogu 177.400 060 din se bo izvršila na XVII. zasedanju delavskega sveta podietia, ko bo delavski svet tudi sklepal o potrditvi zaključnega računa za leto 1961.
8.	Poročilo komisije za investicije, ki ga ie poslal predsednik komisije ing. Branko Vasle, se vzame na znanje in njeni sklepi, sprejeti na prvi seji navedene komisije z dne 26. 1. t. 1.. potrdijo s pripombo, da se takoj pristopi k realizaciji navedenih sklepov.
9.	Odobri se predračun za nova dela in nabave ter popravila v počitniškem domu v Poreču, v počitniškem domu v Ankaranu in za preureditev dela na poslopju centrale podjetja v skupnem znesku 4.841.000 din. pri čemer odpade za popravila in nova dela v počitniškem domu v Poreču 1.638 000 din. za nujna popravila v počitniškem domu v Ankaranu 2"51.000 din za oreureditvena dela na noslonju centrale podietia 852.000 din.
10.	Potrditev predloga novih cen uslug v počitniških domovih podietia se odloži do prihodnjega zasedanja s tem, da kolektivi podjetja predhodno razpravljajo o novih cenah (izvzemši nekvalificirane delavce, zn katere ie določena cena penziona na 400 dinl. Do dokončnega sklepa znaša cena za vse ostale redne goste 500 din, to je tisle člane kolektiva, ki preživljajo svoj redni lelni dopust v počitniških domovih z omeiilvami. ki jih glede na koriščanie počitniških domov predvidevajo določila pravilnika n koriščenju počitniških domov za prehodno goste 800 din dnevno in zn tuje obiskovalce 1200 din dnev.no.
11.	Pravilnik o sklepanju in prenehanju delovnih razmeri j se začasno potrdi do končne sestave pravil podjetja, ki bodo ta vprašanja urejala.
Istočasno se potrdi program kadrovsko-socialne službe kot načelno vodilo za njeno delo v podjetju.
12.	Poročilo komisije delavskega sveta podjetja za pregled pravilnikov o delitvi osebnili dohodkov v zvezi s korekturami predpisov za delitev osebnih dohodkov, ki so jih predlagale organizacijske enote gradbišča Kranj, Ljubljana okolica in gradbenega vodstva Jesenice se vzame na znati ie s tem, da delavski svet pooblasti prej omenjeno komisijo, da glede eventualnih novih predlogov odloči sama in nato na prvem zasedanju delavski svet podietia o svojih sklepih informira.
V 1. odstavku navedeni postopek velja tudi za že spreminjevalne predloge prej naštetih organizacijskih enot. kateri pa nai se precizneje formirajo in nato odstopijo komisi ji.
13.	Delavski svet podietia odobri na podlagi kolavdacijskih zapisnikov izplačilo zneska 4,557.308 din iz fonda za riziko za naslednje enote:
din
pristanišče Kope«	300.000
avtocesta Ljubljana—Zagreb	4,219.480
:rra«lbeno vodstvo	Ljubljana	37.828
Bknoai din	4.557.308
14.	Vloga Antona Kermeka, zaposlenega v Obratu gradbenih polizdelkov, za denarno pomoč se vzame na znanie in odobri v ta namen 30.000 din neto.
15.	Predlog vzgojno-varnostnega zavoda »Mladi rod« iz Savskega našel ia v L jubi ioni za prevzem patronata, se zavrne iz razloga, ker ie podjetje tovrstni patronat že nrevzelo nad pionirskim odredom »Ferdo Godina«, Srednja Bistrica v Prekmuriu.
16.	Poročilo o problemih težke mehanizacije. katerega so posredovali centralni obrati delavskemu svetu in razprava o poročilu se odloži do pribodniega zasedanja s tem, da se ne glede na probleme, navedene v poročilu, ugotovi dejansko stanje in pripravi tozadeven predlog za naslednje zasedanje.
17.	Za rešitev komunalnih uslug za organizacijske enote v ljubljanskem bazenu, naj se sestanejo predstavniki gradbenih vodstev Ljubljana, Centralnih obratov. Obrata gradbenih polizdelkov in centrale podjetja in najdejo ob upoštevanju interesentov vseli naštetih organizacijskih enot ustrezno rešitev.
18.	Glede na dejstvo, da organizacijska enota gradbenega vodstva Celje na svojem področju nima trenutno zasedenih vseh svojih kapacitet, sc sklene pričeli z gradnjo stanovanj za tržišče, kjer nastopi podjetje kot investitor, za kar razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi
Predsednik CDS:
Martin Znišek 1. r.
Ovorovntelja:
Drago Mandeljc 1. r.
Milan ing. Arnež 1. r.
Del uslužbencev dvomesečnega tečaja za kvalificirane befonerje. V sisfemu strokovne izobrazbe mora biti vsem našim državljanom omogočeno, da si po svojih sposobnostih pridobe vse stopnje strokovne izobrazbe, ne glede na način, po katerem so prci pridobivali strokovno izobrazbo. X lem sistemu je treba ustvariti še širšo osnovo in večje možnosti za pridobivanje srednje in višje možnosti
izpbrazbe yseb članov	(Tov, Tito na V. kongresu SZDLJ)
OBISK NA GRADBIŠČU V ZALOGU
ff
rt i
Klil
U

UUllIftftftU
|IUu
ulil
enega zaposlenega predlanskim okrog poldrugega milijona dinarjev in lani 2,1?0 milijona, kar pa je še nekaj izpod Gradisovega povprečja. Če pa računamo le vrednost opravljenih gradbenih del, se podoba spremeni. Če računamo le gradbeno realizacijo, torej brez obrtniških del, pa je znesla lani realizacija na zaposlenega pri Gradisu 1,7 milijona dinarjev, na zaloškem gradbišču pa 1,78 milijona dinarjev.
In gradili so solidno. Kot mi je povedal šef gradbišča inž. Tone Pogačnik, ustreza kakovost gradnje vsem predpisom in zahtevam. Celo' več, preskusi so pokazali, da prenese material večje obremenitve od predpisanih.
Skladiščna hala — je pripovedovala tovarišica Meri (Marija Koko-vica, gradbeni tehnik, ki je vodila gradnjo lope vnetljivih tekočin pa obeh tehtnic, kretniške hišice, sanitarij itd.) —- je bila največji problem. Poseben problem je bil 76-metrski razpon, kolikor je hala široka. Zgradili smo trojni lok iz prednapetih vezi in s kabli, od katerih je vsak obtežen s 415 atmosfe-
Si
Del	i,aje lokotovornega kolodvora v Ljubljani. Pogled iz upravnega poslopja
Jkoraj nuLtii±±k.w to-iso Kot v re klamnih oglasih: Naše podjetje posluje hitro, solidno in poceni! Zato
ga okrog 100 metrov in široka 76 metrov, so začeli graditi lani 17. marca, 18. decembra pa so jo že se obrnite za vse gradbene storitve predali svojemu namenu. Od vseh
čine, tovarniški dimnik pri upravni zgradbi za začasno ogrevanje poslopij, potlej jih bodo ogrevali nam-
.	----,—-------- reč iz nove ljubljanske toplarne.
samo na priznano firmo Gradis-Za- del, katerih vrednost znaša čez pol Zgradili so 80-tonsko tirno tehtnico log! To ime vam jamči uspeh! Ne milijarde dinarjev, jim je ostalo Pa 30-tonsko cestno tehtnico, javno zamudite ugodne priložnosti itd. letos še nekaj del na upravni stavbi stranišče, kretno hišico, objekte za Naš kolektiv gradbišča v Zalogu v vrednosti okrog 30 milijonov di- naselje, spodnji ustroj za železniške a*1 Ljubljana-okolica. kakor se je narjev. Vse drugo so opravili do tire, preložili letališko cesti preimenovalo spričo spremenjenega predvidenega roka. Del pa ni bilo dili kompletno kanalizacijo in vo-u razširjenega področja, se je ob tako malo.	dovod, postavili industrijski tir k
radnji loko-tovornego kolodvora v Zgradili so torej veliko skladiščno podjetju »Mineral« oziroma k Gra-m hljani zares ^ izkazal. Največji halo, grade še upravno poslopje, disu, cestni prelaz za podjetji Pre-objekt skladiščno halo, ki je dol- zgradili so lopo za vnetljive teko- hrano in Globus, vse skupaj v vrednosti 515 milijonov dinarjev.
•	No, celotna realizacija tega grad-
bišča pa je znašala lani 667 milijonov dinarjev, medtem ko so predlanskim napravili le za 352 milijonov dinarjev realizacije. Ob tem pa je bilo zaposlenih predlanskim 237 ljudi in lani povprečno 315. To pomeni, da ie znesla realizacija na
pa znaša 47 cm, kar je zelo veliko tudi za visoko kakovostno jeklo. Takih stvari pri Gradisu še nismo delali.
In tretjič: delali smo poceni! Pri tem se je tovariš inženir malce kislo nasmehnil. Poceni, seveda, morda ne bomo niti »skozi prišli« s ceno. Vsa dela smo delali po cenah iz leta 1960, kar pomeni, da nam ne priznajo novih kalkulacijskih osebnih dohodkov iz lanskega in letošnjega leta ampak le v povprečku 75 %. Pod normalnimi prilikami, če bi nam priznali lanske kalkulativne plače, bi znašala naša lanska realizacija ob lokotovornem kolodvoru tire, preložili letališko cesto, zgra- ne 515 ampak 528 milijonov dinar jev.
Nekaj pa nas je neslo tudi to, da je projekt predvidel sistem krovnih
znesla povprečna realizacija na enega okrog 100 milijonov dinarjev, kar je zelo močna obremenitev strokovnjakov.
Imajo svojo menzo v Zalogu, iz katere so razvažali toplo malico po trikrat na dan na vsa gradbišča. Z njo so oskrbovali tudi Celjane, ki so gradili lokomotivsko postajo, in kolektiv podjetja Indop. Svojih stanovanj nimajo, razen lesenih barak, ki jih je nekaj v Zalogu, nekaj pa v Goričanah.
Kakšne so letošnje perspektive? V Goričanah je pri tovarni celuloze dela za okrog 300 mili jonov, prevzetega pa za okoli 40 milijonov. Drugo je še predvideno in se pogajajo, da bi tudi to delo prevzelo naše gradbišče. Potlej je za okrog 30 milijonov dinarjev še na upravni stavbi loko-tovornega kolodvora. Za okrog 70 milijonov dincrjev je dela na poslopjih mesne industrije in hladilnice v Zalogu. Vse druge kapacitete so za sedaj še proste. Skupno je torej doslej prevzetega dela za 140 milijonov dinarjev. Gradnja reaktorja je zaenkrat padla v vodo.
________________________ Dali so ponudbe za gradnjo dveh
rami. Raztezek kablov po obtežitvi stanovanjskih blokov stanovanjske-
plošč^ pravokotno na smer nosilcev, kakršnih pa v obratu gradbenih polizdelkov niso mogli napraviti. Zato smo morali projekt spreminjati in se lotili dražje rešitve, ki je pa investitor ni priznal. Sploh pa je cena kvadratnega metra skladiščne hale komaj nekaj nad 26 tisoč dinarjev, kar je zelo poceni.
No, lanski plan so izpolnili s 103 %, imajo pa dva inženirja, 3 tehnike in pet delovori'!. Torej je
mu skladu na Viču. Vsak blok bi stal predvidoma 185 milijonov dinarjev. Podjetje Koteks namerava graditi kafilerijo in skladišče za skupno 350 milijonov dinarjev in imajo glede tega majhno prednost, ker je blizu njihovega stanovanjskega naselja. Morda bi ta dela tudi mi projektirali. Predvidena je tudi gradnja osmih dvanajststanovanj-skih montažnih hiš v Domžalah za prodajo, kar bi tudi prevzelo to gradbišče, če bo podjetje seveda dobilo toliko obratnih sredstev. To je pa zaenkrat tudi vse, kar bi bilo letos prevideno in kar bi prišlo v poštev za kolektiv tega gradbišča. Seveda pa bo treba priti s tem »na čisto« še pred glavno gradbeno sezono, da bi imel kolektiv jasne perspektive za letošnje leto.
To je na kratko podoba dela tega našega kolektiva, ki si je res veliko prizadeval, ob tem pa ni požel tolikšnih finančnih uspehov, kot bi bilo normalno, zaradi česar je bil prizadet tudi osebni dohodek in nič ne kaže, da bo ta kolektiv mogel ob zaključnem računu kaj »deliti« kot si ni mogel nič primakniti k rl/^Lrv/U-tt-qp TailslcO loto.
V. J.
Dober strokovnjak, gospodar in organizator
S seminarja za vodilne uslužbence na Pohorju
I
Marija Kukoviča in šef gradbišča inž. Tone Pogačnik pred skladiščno halo lokotovornega kolodvora



Pogled v notranjost skladiščne hale GRADISOV VESTNIK * Stran 6
I
I
I
I
I
1
V letošnji sezoni je naše podjetje posvetilo precej pozornosti vzgoji kadrov in to ne le strokovni temneč zlasti družbeno ekonomski vzgoji.
Dosedanji seminarji so bili namenjeni predvsem članom Zveze, komunistov in sindikalnim funkcionarjem. Zadnji seminar, ki je bil od 19. do 24. februarja na Pohorju, pa so poslušali vodilni strokovni kadri našega podjetja.
^ Seminarja so se udeležili: Ivan Ciringer, Lojze Cepuž, Janez Dimnik, ing. Drago Dolenje, ing. Franc Gačnik, Bernard Gabrijelčič, ing. Hugo Keržan, Ivan Keršič, Jože Lorenčič, Anton Martinšek, Ivan Nipič, Rajko Pirnat, ing. Tone Pogačnik, ing. Drago Sever, ing. Lojze Štok, ing. Milivoj Šircelj, Ignac Šušteršič, ng. Lenart Treppo, Stane Uhan, Franc Vovk, ing. Branko Vasle, delno tudi ing. Alfred Peteln in ing. Štefan Mesarič.
Program seminarja je bil zamišljen tako, da bi seminaristi obdelali najvažnejše probleme iz ekonomike in je obsegal naslednje teme:
1.	Leopold Krese — Vloga subjektivnih sil pri nadaljnjem razvoju gospodarsko družbenih odnosov.
2.	Rado Miklič — Zakonodaja v podjetju in principi sprejemanja.
3.	Stane Marinič — Celotni dohodek, njegovi elementi ter vpliv dohodka na produktivnost dela.
4.	A d a Klanjšek — Socialna služba in produktivnost dela.
5.	Viljem Merhar — Ekonomski principi kot osnova politike podjetja.
6.	Jože Zakonjšek — Subjektivni faktor proizvodn je kot osnovni činitelj povišan ja produktivnosti dela.
7.	Pavle Jure n — Organizacija podjetja.
• stane Možina — Osnove industrijske psihologije.
9. ing. Vladimir Čadež — Investicije in investicijska politika.
*?a.,,a*nja stopnja delavskega samoupravljanja izključuje suho stroko in je mnenje »češ, saf je dovolj, da sem dober strokovnjak« zmotno. Dober strokovnjak mora biti hkrati dober gospodar in organizator ker bo le tako njegova strokovnost pripomogla h gospodarskemu razvoju in rasti podjetja. Zaradi tega mora biti dober strokovnjak do potankosti seznanjen z vsemi družbenimi dogajanji in mora do dna poznati poleg svoje stroke tudi vse družbeno politične in ekonomske probleme. Mora jih znati tudi reševati in biti zanje živo zainteresiran. Le tako bo mogoče od vodil-
nega strokovnega kadra pričakovati, da bo njegovo delo usmerjeno k rentabilnosti, produktivnosti in ekonomičnosti podjetja, oz. bo njegovo delo usmerjeno k napredku celotnega podjetja in gospodarstva. Hkrati pa bo opravičil svoje mesto v podjetju.
Udeleženci so ob pričetku seminarja izpolnili test, ob zaključku pa test in anketo. V obeh primerih so nakazali dovolj bogatili misli. Le-te bo treba vsekakor upoštevati pri našem nadaljnjem delu, bodisi glede gospodarjenja v podjetju kot tudi glede delavskega samoupravljanja. Zlasti pa bomo morali upoštevati pripombe k prizadevanju za nadaljnje izobraževanje. Udeleženci namreč menijo, da je decentralizirano delavsko samoupravljanje smiselno le, če so rentabilnost, ekonomičnost in produktivnost večje. S končen-trači jo sredstev v sklade pa bo možno smotrneje go-spodariti oz. smotrneje skrbeti za tehnično opremljenost podjetja. To pa je osnovna komponenta za močen napredek in razvoj ekonomskega podjetja. Treba bo storiti vse potrebno, da bodo člani kolektiva decentralizacijo pravilno razumeli. Postaviti je jasen cilj razvoja podjetja kot celote in v tem začrtati pomen m vlogo vseh edinic. Edinice pa naj se trdneje povežejo v celoto podjetja. Prav tako kaže čimprej ni^ektor 1 m0Can razvoini in znanstveno-raziskoval-
Dravsko samouprav1 jan je je treba v našem podjetju temeljito utrditi m ga razširiti od operativnega ' odenja na dejansko delavsko samoupravljanje. To pa bo mogoče, meni večina udeležencev seminarja, če bodo organi delavskega samoupravljanja prvenstveno seznanjeni z njihovimi nalogami, dolžnostmi in pra-vicaiiu, predvsem pa z ekonomskimi smernicami na-sega podjetja m celotnega gospodarstva. Zaradi tega navajajo mnogi izmed udeležencev seminarja, da bo potrebno organizirati načrtno in sistematično izobra-zevanje vseh organov upravljanja v podjetju. Pio-giam seminarjev mora biti konkreten. Izhodišče jice-davanj pa lastno podjetje. Predavanja sama moram imeti močan družbeno političen ekonomski poudarek.
zadnji senu nar na Pohorju, ki je trajal ves teden, je zahteval od udeležencev mnogo intenzivnega dela. Predavanja so bila skupno z razpravami od 7 do 9 ur dnevno. Udeleženci seminarja so bili zelo discipliniram. Med predavanji in z razpravo so si razjasnili marsikateri problem. Predavatelji so mnenja, da so bile razprave živahne in plodne.
Uspešnost seminarja pa bo potrdilo naše nadaljnje sodelovanie za uspešen razvoj podjetja in za njegovo ekonomsko rast.
PISMA UHIDMISTVU
Razgovor z ing. Jožetom Uršičem, našim tehničnim direktorjem
Kadarkoli nanese pogovor na gradbeništvo in njegove probleme, lahko slišiš dve popolnoma nasprotujoči si stališči. Zagovorniki prve teze poudarjajo, da je gradbeništvo popolnoma specifična panoga in je sploh ne moremo primerjati z industrijo. Zagovorniki druge teze pa so nasprotnega mnenja: pravijo, da smo v zadnjih letih industrijo — vsaj nekatere veje — vendarle spravili na precej višjo raven, medtem ko za gradbeništvo to ne velja. Glavni razlog naj bi bil predvsem v tem, da je imelo gradbeništvo v zadnjih letih vse preveč nalog, ki jih je komaj sproti zmagovalo. Vrh tega se gradbeništvu z investicijsko politiko ni posvečalo v zadnjem času dovolj pozornosti, tako kot industriji. Zaradi tega je gradbeništvo zaostalo v razvoju in ga je industrija že precej prehitela.
Ni naš namen, da bi razsojali o tem, kdo ima prav, prepustimo te naloge drugim. Čeprav se ne maramo opredeliti niti za prvo, niti za drugo tezo, pa moramo vendarle pritrditi nekaterim dejstvom. Vsekakor drži, da imamo v naših industrijskih kolektivih, zlasti v, velikih tovarnah, že močne razvojne in znanstve-no-raziskovalne oddelke (ponekod že celo znanstvene inštitute), ki se intenzivno ukvarjajo z nadaljnjim razvojem svojega podjetja in cele panoge. O takšnih telesih v gradbenih podjetjih skoraj ne moremo govoriti. Dejstvo je tudi, da gradbeništvu močno primanjkuje visokokvalificiranih strokovnih kadrov; in še tistih nekaj redkih strokovnjakov, ki jih imamo, se mora zaradi prej omenjenih razmer ukvarjati z vsemi mogočimi nalogami, samo ne s tehničnimi in znanstveno-razvojnimi nalogami. Vemo tudi, da je ena zelo šibkih točk večine gradbenih podjetij organizacija gradbišča. V praksi je navadno tako. da se večji del nalog zvali na delovodjo, ki bi sicer moral opravljati samo drobne operativne naloge, celoten proces organizacije graditve (organizacija gradbišča. transportni plan, operativno-terminski plan) bi morali že v tehničnih birojih opraviti najboljši gradbeni strokovniaki. Opažamo tudi, da je v gradbenih podjetjih razmeroma malo ekonomistov, precej šepa operativna evidenca.
Vse te pomanjkljivosti so le posledica že naštetih problemov — pomanjkanja visokokvalificiranih kadrov, preobilnih nalog v zadnjih letih, premajhnih kapacitet v obrtniških kadrih, nezadostne mehanizacije itd. Sicer pa, naj o problemu organizacije v gradbenih podjetjih in še nekaterih vprašanjih, ki so s tem problemom tesno povezana, spregovori tovariš ing. Jože Uršič, tehnični direktor »Gradisa«.
»Drži, da organizacija v gradbeni operativi še ne zadovoljuje,« je pripovedoval ing. Uršič. »Vzrokov za to je seveda več: v zadnjih letih je imelo gradbeništvo preobsežne naloge, vmes pa so nastopale nekakšne krize (1956), ko so podjetja komaj prebrodila razne težave in si zagotovila obstoj. Res pa je tudi, da spričo vseh teh slabosti v gradbeništvu ne iščemo dovolj vztrajno novih poti. K temu je treba dodati še pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov, ki nam jih močno primanjkuje. Imamo komaj toliko ljudi, da včasih le za silo sproti mašimo najhujše »luknje«. Seveda, delo v gradbeništvu ni lahko, vsak raje sedi v pisarni, delo na terenu ni ravno prijetno, zlasti ne jeseni in pozimi. Beg strokovnjakov iz gradbenih podjetij povzročajo tudi nesorazmerja v plačah. Vsi vemo, da so prejemki v projektantskih organizacijah znatno večji kot pa v gradbeni operativi. Spričo vsega tega je torej nujno, da nekoliko zaostajamo v razvoju za industrijo.
No, zdaj pa k organizaciji gradnje. Res je, gradimo veliko, toda še vedno premalo, mnogo premalo. Kritična točka pa je v pomanjkanju obrtniških kapacitet. Obrtnikov imamo že danes mnogo premalo in jih bo v prihodnosti še manj. Zato je rešitev v mehanizaciji teh del, v graditvi po industrijskih metodah. Seveda pa tu takoj zadenemo na vprašanje finančnih sredstev. Ce teh ni, ne moremo doseči kontinuitete. In če ni kontinuitete, ni uspeha. Skratka, spet zadenemo na problem, ki je izven meja gradbenih podjetij.
Res pa je, da so nekatere pomanjkljivosti tudi v. našem krogu. Vzemimo na primer montažno, napredno industrijsko gradnjo. Če hočemo uspeti z industrijsko gradnjo, moramo po poti industrije. Vemo. da so v industriji v glav-
nem nekvalificirani, priučeni delavci. Zato ne bo uspeha, če bi hotefi industrijski način gradnje uresničiti z obrtniškim kadrom in z obrtniškimi metodami dela.
V »Gradisu« že precej časa razmišljamo o močnem razvojnem oddelku. Takšno telo bi vsekakor nujno potrebovali. So sicer še razne težave, vendar bomo morali tak sektor čimprej formirati. Vsi so pri nos za to, da bi imeli čim-več inženirjev, tehnikov, ekonomistov in drugih strokovnjakov, saj vemo, da se nam prav zaradi pomanjkanja kadra izmuzne marsikateri dinar. Vzemimo samo primer industrijskih hal. Neka tovarna n. pr. da ponudbo, da bi ji gradili tako halo. To bi bila n. pr. naloga razvojnega sektorja, ki bi moral takšne probleme načrtno proučevati. Ali pa vzemimo vprašanje opažarjev v našem lesnem obratu v Škofji Loki. Naloga tega oddelka bi bila, da študijsko prouči vprašanje, kako prekvalificirati opažarje v tesarje. Ta razvojni sektor bi moral imeti celotno tehnično vodstvo, celotni inženiring.
Dotaknil bi se še na kratko storilnosti, čeprav je to precej delikatno vprašanje. Ne bi hotel teh stvari posploševati, vendar pa pri nas v gradbeništvu še ni take delovne storilnosti, kot bi si jo vsi želeli. Zelo veliko časa gra v izgubo, ne samo v pisarnah, marveč tudi v operativi, na gradbiščih in raznih obratih. Naj povem majhen primer: nekoč sem prišel na neko gradbišče, kjer so ravno betonirali ploščo. Vsak gradbenik ve, da je betoniranje plošče isto kot v gospodinjstvu »želita«. Takrat je treba napeti vse sile in delati kar se da. No, opazoval sem ljudi pri delu in lahko odkrito povem, da tudi v tej delovni fazi niso delali efektivno niti s 50 “/o. Skratka, tudi tu je po mojem še veliko skritih rezerv, veliko je nepotrebnega govorjenja, postajanja, zamud in drugega neproduktivnega dela. Sicer pa, kot sem že omenil, gradbeniki si'res želimo, da bi čimprej napočila doba miru, da bi bilo čimmanj večnih sprememb in reorganizacij. Takrat se bomo tehnični kadri res lahko razbremenili vsega drugega dela in se posvetili izključno organizacijsko-tehničnim in tehnično-ekonomskim problemom v gradbeništvu.«	-n
lili
Nesreče po edimcah v jaouarfu 1962
Počitniški domovi morajo biti zasedeni tudi izven sezone
Število
Edinica	zapo-
slenih
Ljubljana.................781'
Celje......................454
Maribor....................915
Ljubljana okolica . . . 225
Jesenice...................554
Koper......................184
Kranj .....................110
Ravne ... i ... . 246
CO Ljubljana...............401
CO Maribor.................142
OGP Ljubljana .... 211 LO Škofja Loka ....	145
Projektivni biro ....	29
Centrala . ................88
4279
Nesreče pri delu smrtne težje lažje
Nesreče na poti
1	—
i	4	1
1	—
-	2	—
-	2	—
6	25	7
Skupaj
12
5
2
1
5 T
6 1
2 2
38
Zabeleženo
Inventuro sindikalnega inventarja, katere rok je bil do 15. 12. 1961, sp do danes poslali le še centrala Ljubljana, gradbeno vodstvo Maribor, kovinski obrati Maribor in Škofja Loka. Zakaj še druge po-družnice kljub ajrozorilom niso sestavile inventure? Morda čakajo, toda na koga?!
Februarja je sindilkalmi odbor prejel zapisnike le od OO Ljubljana im več zapisnik ov iz Zaloga. Ostale podružnice zapisnikov niso poslalle, verjetno niso imele nobenih sestankov in sej.
Naši jubilanti
Januarja im februarja so praznovali 50-letnico naslednji člani kolek! iv a:
Anton Ornik, tesar, Anastazija Ži-gart, delavka. Matija Golubič, vsi iz gradbenega vodstva Maribor.
Anton Triler, delavec iz Škofje Loke, Valentin Štrekelj, šofer iz Centralnih obratov, Jože Veble, Obrat gradbenih polizdelkov, Milan Janušič, zidar, gradbenega vodstva, Ljubljana im Ignac Jambrošič, betoner, gradbeno vodstvo Jesenice.
Vsem jubilantom ob visokem jubileju naše iskreme čestitke.
Pomoč Makarski
2e zadnjič smo poročali o širokem razumevanju naših članov kolektiva za pomoč ponesrečencem Ma-karske. Po podatkih so v centralnih obratih zbrali 192.500 dinarjev
ali povprečno 480 dinarjev na člana kolektiva. Na, množičnem sestanku so sklenili, da bodo visokokvalificirani delavci dali kar 3 % od svoje plače, kvalificirani 2 »/o, kar so seveda tudi storili.
Na Ravnah se je odzvalo 177 članov kolektiva »Gradis«. Skupni znesek zbranih prostovoljnih prispevkov znaša 44.340 dinarjev. V tej humani akciji, ki jo je organizirala sindikalna podružnica, se je nekaj elanov prav posebej izkazalo z visokim prispevkom. To so: Anton Hamer, Marjan Orlič, Franc Svetec, Julka Svetec, ing. Lojze Štok, Fer-do Kališnik, Pajo Doudur. Tem tovarišem in seveda vsem drugim, ki so pomagali ponesrečencem s svojim prispevkom, se sindikalna podružnica in odbor prav iskreno zahvaljujeta.
—c
Odlomek šoferske pesmi
Objavljamo odlomke šoferske pesmi, ki nam jo je poslal tovariš Frane Knehtl.
V Ljubljani -»Muze« smo užgali, na daljno pot smo se podali.
Med potjo jedli, pili smo in peli tako smo v Kidričevo kmal’ prispeli.
Piha oeterček s planine, piha Mazu na srce.
Zato pri 20 % zime njegov srček odpove.
Pavel naš trpi, trpi,
Bineta z bundo od nikoder ni. Prehuda zanj sta zima. mraz. da prišel z bundo bi med nas,
Zadnje čase lahko zasledimo, da v našem dnevnem tisku in javnosti teče razprava o počitniških domovih naših kolektivov. Namen razprave. je predvsem, da se javnost seznani s poslovanjem počitniških domov in njihovo rentabilnostjo. Hkrati se naj ugotovi oblika, kako bi ti domovi bolje služili interesom naše družbene skupnosti.
Ton razprave je precej oster, saj so tu prizadeti delovni kolektivi in njih interesi (kar trdijo predvsem delovni kolektivi). Iniciatorji razprave pa trdijo, da z novim načinom poslovanja počitniških domov kolektivi in njihovi interesi ne bi bili prizadeti. Prav je, da si celotno problematiko pogledamo bliže in ugotovimo, v katerem grmu tiči zajec in kakšna je končna resnica ter v čigav prid naj bi se tehtnica nagnila.
Dejstvo je, da si je precej delovnih kolektivov v preteklosti postavilo svoje počitniške domove z namenom, da rekreacija delovnega človeka ne bo odvisna od rentabiii-tete našega gostinstva, za katerega kljub visokim cenam iz leta v leto ugotavljamo, da je prej pasivno kot pa aktivno. Izgradnja počitniških domov je šla v celoti na račun posameznega kolektiva, ki bi si tako pritrgana sredstva lahko razporedil na osebne dohodke. Prednost domov je predvsem v tem, da si naši delavci še vedno lahko privoščijo dopust na morju, medtem ko si ga ob sedanji gostinski politiki ne morejo.
Ce na koncu poslovnega leta pregledamo finančno poslovanje počitniških domov, lahko ugotovimo, določeno izgubo, ki nastaja zaradi nizke cene. Po ustaljeni praksi pokrijemo te izgube iz poslovnega uspeha podjetja. Kljub temu pa moramo reči, da si je oddih privoščilo spet dobršen del delavcev, kar jim v drugačnih pogojih ne bi bilo mogoče.
Utemeljen je tudi očitek, da so počitniški domovi odprti večidel le v visoki sezoni. Smotrnejše izkoriščanje prostih kapacitet bi precej ublažilo finančno izgubo, pa čeprav bi sedanji zaprti tip počitniškega doma preoblikovali v odprtega, fo je da bi bil dostopen tudi drugim, ne samo članom ustanovitelja. Predvsem pa je potrebno poudariti, naj bi tako politiko uveljavili pred sezono in po njej, ker nam dosedanji podatki kažejo, da je v sezoni domačih int resentov več kot dovolj.
Problematika poslovanja naših počitniških domov, njih smotrnejše izkoriščanje in morebitna vključitev v počitniško skupnost je bila vsebina razprave, ki je tekla med predstavniki sind. podružnic pod-
jetja dne 12. H. t. 1. v počitniškem domu na Pohorju. Sindikalna organizacija našega kolektiva je smatrala za potrebno tudi v tej debati povedati svoje mišljenje. Po daljši razpravi in izmenjavi mnenj so bila zavzeta naslednja stališča:
® S počitniškimi domovi, ki jih je zgradil delovni kolektiv podjetja, ])o upravljal le-ta tudi v bodoče, in sicer po navodilih in smernicah, ki jih bo dal delavski svet podjetja, izvajal pa upravni odbor počitniških domov. Poskrbeti je treba, da bodo naši domovi čimbolj zasedeni, in to ne samo v sezoni, ampak tudi pred in po njej. Morebitne proste kapacitete v naših domovih naj bi bile dostopne tudi nečlanom kolektiva, vendar s pogojem, da le-ti plačajo penzion po dejanskih cenah stroškov, tj. po rentabilnih cenah brez kakršnihkoli popustov.
■	Ne strinjamo se s politiko vkl jučevanja v razne forume počitniških skupnosti, ki pomeni uveljavljanje teženj raznih gostinskih organizacij. Delovni kolektivi so prav glede na dejstvo, da ob cenah gostinskih uslug v naših letoviščih ni možna rekreacija delovnega človeka, pristopili k izgradnji lastnih počitniških objektov, kjer lahko delovni človek ob sprejemljivih cenah preživi svoj zasluženi dopust. Zavedamo se, da plačilo dnevne oskrbe ne krije dejanskih stroškov poslovanja, vemo pa tudi, da prebiramo ekonamiziranje politike počitniških domov pomeni konec delavskega turizma. katerega smo vsa zadnja leta pospeševali.
■	Financiranje počitniških domov našega kolektiva naj ostane v letošnjem letu tako, kot je bilo lani, kar velja tudi za cene uslug v naših počitniških domovih. Glede tega naj se DSP poda ustrezen predlog.
■	Tako kot v lanskem letu, naj tudi v letošnjem vodi poslovanje počitniških domov upravni odbor počitniških domov. Poslovanje počitniških domov je bilo v preteklem letu v redu, brez večjih napak in kritike.
Iz navedenih zaključkov je jasno razvidno stališče kolektiva podjetja, ki so ga posredovali predstavniki, sindikalnih podružnic glede gospodarjenja s počitniškimi domovi podjetja. Čeprav osnovna stališča, iznesena na posvetovanju, niso identična s tistimi, ki se pojavljajo v dnevnem tisku, jih bo treba upoštevati pri eventuelnih preformaoi-jah bodočega upravljanja s počitniškimi domovi.
M. S.


S

i
Zakaj ne dobivamo Vestnika v redu?
Tovariš urednik!
Tudi mi delavci — ob skrajni severni meji, smo pridni, vestni in zvesti »Gradisovci«. Zal pa si vedno nismo na jasnem, kdaj pravzaprav izhaja naš časopis ^Gradisov vestnik«. Da boš vedel, stvari niso jasne iz čisto preprostih razlogov. Enkrat ga dobimo 10., drugič 15., včasih 25. itd. Vsak mesec je pač drugače.
Smo redni naročniki in vedno zelo težko in z veliko radovednostjo pričakujemo, kaj bo novega o časopisu. Zalo ti predlagamo, da bi v bodoče prejemali časopis vsaj pred prvim za minuli mesec in če ga že pošlješ, ga pošlji dovolj izvodov, da ne bosta vedno Tevž kot tudi Nace brez njega. Drugi namreč ne posojajo radi Vestnika, ker se bojijo, »c/a se ne bi ose ven počitalo« ter jim tako ostal le prazen papir. Sicer pa ne krivim samo tebe, ampak tudi naše o Mariboru.
Te pozdravljajo iGradisnvci iz Prlekije.
Dragi tovariši!
Je že tako, včasih tudi nam nagaja tiskarski škrat. Predvsem pa morate upoštevati, da je iz Ljubljane do Maribora 140 km, do vas pa verjetno vsaj še enkrat toliko. In zato ni čudno, če se Vestnik ustavi o nepoklicanih rokah. Sicer pa naj časopis redno izhaja vsakega 5. v mesecu in ga naša tov. Jeršanova in kurirka Rezka kar se da hitro odpravita naprej. Res bi bilo dobro, da se včasih pozanimate tudi malo pri vas v Mariboru. Sicer pa brez zamere, upam, da bo v bodoče šlo vse bolj t,po znori«..
Urednik
Ali res ne moremo drugače?
Včasih mislim, da le ne grenit preveč s časom naprej, saj smo celo tako skromni, da naš denar ni niti toliko vreden, da bi ga vsak prejel v kuverti. Žal je mnogo delavcev, ki nimajo niti denarnice in ko ga prejme, ga potlači v bližnji žep, kjer stoji tako dolgo, da ga porabi.
Evidenčni listek (dolgi trak našega dohodka) res ne moremo imenovati kaj drugega kot kos papirja, saj se nanj ne spozna niti šef gradbišča, kaj šele slabo pismeni delavec.
Večkrat sem to že pripomnil na seji delavskega sveta, kako bi bilo mogoče urediti pri nas tak način obračunavanja, da bi mogli preprosti ljudje pri svojem mesečnem obračunu razumeli, koliko je zaslužil oziroma kako je prišlo do te in te številke. Na tem »dolgem traku« se vidi samo 69 odšievilčenih rubrik. V nekaterih od teh rubrik so napisane več ali manj, včasih pa celo nič vidne številke, ki pa jih je zelo težko razvozljati.
Govoril sem tudi že z nekaterimi uslužbenci, ki imajo opravka s temi »čudežnimi številkami«. Toda doslej sem vedno izvedel, da je to pač tak sistem in da so to takšni predpisi. Če pa hočemo drugače, bo zaradi tega treba vzeti še eno novo delovno moč.
Že so me skoraj prepričali,, da res ne moremo drugače, ko sem videl pri drugih podjetjih, da imajo to zelo lepo in v redu urejeno. Vsak član kolektiva prejme denar v kuverti, dočim je obračun zaslužka razločno napisan na evidenčnem listku ali na kuverti.
Želel bi, da o tem razmišljajo tudi ostali člani kolektiva.
Vinko Čebašek, »Gradis« gradbišče Kranj
Brez krivde kriv
V zadnji številki »Gradisovega vestnika« ste pod naslovom »Nesreča zaradi slabe organizacije dela« objavili članek, v katerem piše, da sem nesreče kriv sam kar pa ni res. Delovodja tov. Žigon, kot to piše v članku, ta dan sploh ni bil v tej izmeni, medtem ko sem klice (kolikor je pismena izjava tov. Solerja resnična) preslišal. Poleg tega se nesreča ni zgodila ob 13. uri, temveč nekaj pred 12. uro. Sploh pa me čudi, da komisija ni prišla t meni niti me doslej o nesreči ni nihče ničesar vprašal.
Želel bi, da smo v bodoče pri dajanju podatkov bolj stvarni in resnični. Ob zaključku pripominjam. da bi bilo dobro, če bi tisti. ki odgovarja za varnost pri delu na naši edinici, večkrat pregledal delovno mesto in prav gotovo bi marsikatera nesreča odpadla.
Ivan Mundžar, strojnik, GV Ljubljana
Lc enkrat na leto imajo žene svoj praznik — kdaj imajo pa praznik moški? (insr. Petainova, ing. Maistrova, ing. Trepova)
Pri izkopnih delih v Kidričevem je sodelovalo 10 “-tonskih avtomobilov znamke MAZ. en nakladne Katerpilar in en nakladač Liebher
Stanovanjska zgradba za naše delavce na Jesenicah je že davno pod streho. V spomin na začetek gradnje jim naj bo
ta slika
Da, to so naši pridni šoferji. V rekordnem času so na gradbišču Kidričevo naložili in prevozili na razdaljo 4 km 45.000 m;i zemlje in pripeljali 10.000 m3 gramoza
Mlatilni stroj? Ne, mehanična delavnica na Jesenicah. Včasih tudi kozolec pride prav
Koliko požrtvovalnega dela, truda in odpovedi je bilo treba, da so nastali naši počitniški domovi, zato ostaneio domovi naša last, last članov kolektiva. Lansko leto je v naših domovih letovalo 1891 članov kolektiva. Z zadnje seje
sindikalnih odbornikov na Pohorju,
»Pa praviš, da ti vzame pospravljanje po kosilu velik* časa...«
D
■ i1
Ing- Tone Pogačnik na seminarju, ob temi Osnovne industrijske psihologije. »Človeka so proučevali že za časa Sokrata, pa ga še niso proučili: Tudi danes ga ne bomo — toda gorje nam če bi ga ...«
»Tu piše, da po najnovejših analizah večina moškik pomaga ženi le pri pripravi kurjave.«
»Bodi vesel, da imamo pri nas centralno kurjavo in t< tako ni potreba v ničemer pomagati.«
Horuk in 250 literski mešalec je že naložen na avto
Veliko poklicanih a malo izvoljenih. Člani cenlrale podjetja, ki so ob zadnji krvodajalski akciji darovali svojo kri...