GEOLOGIJA 48/1, 13–17, Ljubljana 2005
Prispevek k numulitinski favni iz prodnikov pri Stranicah
To the knowledge of the nummulitins from pebbles near Stranice,
Central Slovenia
Rajko PAVLOVEC
Oddelek za geologjjo, Univerza v Ljubljani, A{ker~eva 2, SI-1000 Ljubljana, e-mail: rajko.pavlovec@ff.uni-lj.si
Klju~ne besede: numulitine, spodnji eocen, prodniki, Slovenija Key words: nummulitins, Lower Eocene, pebbles, Slovenia
Kratka vsebina
V okolici Stranic severno od Celja so ‘e znana nahajali{~a prodnikov iz alveolinsko-numulitnega apnenca v spodnjemiocenskih klastitih. Odkrito je bilo {e novo najdi{~e in v njem ugotovljene vrste Assilina plana, Nummulites aquitanicus in N. partschi, kar ka‘e na spodnjecuisijsko starost apnenca.
Abstract
The well-known pebbles finding places are situated around Stranice, north of Celje. They consist of alveolina-nummulites limestone in the Lower Miocene clastite. A new finding place was discovered and the following species were established: Assilina plana, Nummulites aquitanicus and N. partschi, which indicate the Lower Cuisian limestone.
Uvod
Med Beljakom v Avstriji in Bo~em pri Polj~anah so bila ugotovljena {tevilna naha-jali{~a prodnikov alveolinsko-numulitnega apnenca v spodnjemiocenskih klastitih iz iv-ni{kih plasti in deloma v kvartarnih nanosih (Drobne et al., 1977, 1979). Po tem sklepamo, da so bili paleogenski apnenci na pod-ro~ju severno od Karavank pogostej{i, kot so ohranjeni danes. Razporeditev teh naha-jali{~ na zemljevidu daje vtis, da je v tej smeri tekla ve~ja reka, najbr‘ predhodnica Drave (P a v l o v e c et al., 1990). Brez dvoma bodo odkrita {e nova nahajali{~a. En sam
prodnik alveolinsko-numulitnega apnenca je na{el pred leti prof.dr. Anton Ramov{ v dolini na severni strani Pa{kega Kozjaka. Favna v njem je bila redka in je ni bilo mogo~e dolo~iti.
Ve~ nahajali{~ prodnikov je med Me‘ico in Slovenj Gradcem (D r o b n e et al., 1977). V njih so ugotovljene naslednje numulitin-ske oblike: Assilina marinellii similis (Khan & P a v l o v e c ), Ass. cf. laxispira De la Har-pe, Ass. reicheli Schaub, Ass. spira abrardi Schaub (= Ass. spira 1 n.sp.? sensu Pavlovec 1969), Nummulites aff. burdigalensis De la Harpe, N. aff. planulatus sensu Schaub 1966, N. aff. praelaevigatus Schaub, N. kapellosi
14
Rajko Pavlovec
Schaub (= N. aff. campesinus n.sp. sensu Schaub 1966), N. campesinus Schaub, N. bactchisaraiensis Rozlozsnik in N. cf. pomeli Ficheur. Prodniki so iz srednjecuisijskih, zgornjecuisijskih in spodnjelutecijskih ap-
Nove najdbe pri Stranicah
V okolici Stranic so bili ‘e najdeni prodniki alveolinsko-numulitnega apnenca (D r o b n e et al., 1979). Poleg alveolin in nekaterih drugih foraminifer so ugotovljeni Assilina laxispira De la Harpe, Nummulites aff. praelaevigatus Schaub in N. partschi De la Harpe. Najverjetneje je ta favna iz okolice Stranic srednjecuisijska.
Novo nahajali{~e je v majhni dolinici ob cesti Stranice – Vitanje na zahodni strani Strani{kega brda, torej nekoliko zahodneje od prej znanih najdi{~. Doslej je uspelo najti en sam prodnik velikosti okrog 20 x 10 cm s slabo zaobljenimi robovi. V tej dolinici je
gotovo {e ve~ prodnikov, vendar jih zaradi pora{~enosti ni mogo~e videti. Kamnina je siv numulitni apnenec, prepre‘en s kalcitni-mi ‘ilicami. V njem je veliko numulitov in asilin, poleg njih so redke litotamnije in drobci igloko‘cev. Hi{ice numulitin so deloma razmetane po kamnini, deloma so orientirane (slika 1). V novo odkritem prodniku sta precej pogosta Assilina plana Schaub in Nummulites aquitanicus Benoist, redkej{i je Nummulites partschi De la Harpe.
Assilina plana Schaub, 1981 (tab. 1, sl. 1 in 2)
1981. Assilina plana nov. sp. – S c h a u b , 198-199, tab. 72, sl. 64-66, tab. 73, sl. 1-55, tab. 74, sl. 51-52
2003. Assilina plana Schaub , 1981 – Pavlovec, 233-234
Majhna asilina ima tanko hi{ico. Na po-vr{ini so okrogle granule, ki so najgostej{e v centralnem delu. Proti zunanjemu robu je
Sl. 1. Orientirane hi{ice numulitov. Fig. 1. Orientated tests of the nummulites.
nencev.
Prispevek k numulitinski favni iz prodnikov pri Stranicah
15
vedno izrazitej{a notranja zgradba, to so sledovi zavojnega roba in sept. Velikost mega-losferi~ne oblike je med 4,5 in 6,8 mm, najpogosteje med 5 in 6 mm. Schaub (1981) navaja velikosti med 5 in 7 mm. Dve hi{ici mikrosferi~ne generacije sta veliki 8,8 in 13,3 mm, po Schaubu med 8 in 14 mm. Septa so rahlo uslo~ena.
Tej vrsti je zelo podobna Assilina laxispi-ra De la H a r p e , ki je bila pri Stranicah ‘e ugotovljena (Drobne et al., 1979). Pri tej obliki je zlasti mikrosferi~na generacija ve~-ja (med 12 in 20 mm), ima nekoliko kraj{e kamrice in bolj ravna septa.
Assilina plana je ‘ivela v spodnjem cuisi-ju, kar je nov podatek o starosti alveolinsko-numulitnega apnenca v prodnikih severne Slovenije. Ta vrsta je bila doslej najdena v Sloveniji samo v fli{nih plasteh iz okolice Ilirske Bistrice (P a v l o v e c , 2003).
Nummulites aquitanicus Benoist, 1889
1966. Nummulites aquitanicus B e n o i s t – S c h a u b , 371, tab. 3, sl. 16-22
1975. Nummulites aquitanicus B e n o i s t – K h a n et al., 32-34, tab. 5, sl. 2-3
1981. Nummulites aquitanicus B e n o i s t , 1889 – S c h a u b , 161, tab. 57, sl. 30-34, tab. 58, sl. 10, 16-17
Hi{ica se proti sredini po~asi debeli, kar je najbolj vidno pri megalosferi~ni generaciji. Zavoji so v aksialnem prerezu zlasti v osrednjem delu hi{ice stisnjeni in povezani s stebri~ki. Velikost hi{ic mikrosferi~ne generacije je med 13 in 15 mm, kar sodi med ve~je primerke te vrste. Po Schaubu (1981) so velikosti hi{ic med 5,5 in 15 mm. Primerki megalosferi~ne generacije so redki, veliki okrog 3 mm, po Schaubu 3,3 do 5,8 mm. Pro-tokonh je okrogel.
Vrsti Nummulites aquitanicus in N. pla-nulatus (Lamarck) sta si zelo podobni, vendar je druga precej manj{a. Jasno razliko vidimo v aksialnem prerezu (Kleiber, 1991). Pri vrsti Nummulites planulatus so v aksi-alnem prerezu protoplazmatski prostori ob zunanjem delu vsakega zavoja vi{ji, pri N. aquitanicus so ni‘ji in bolj {iroki.
Nummulites aquitanicus je spodnje in srednjecuisijska vrsta. Pri Stranicah in drugod v severni Sloveniji v prodnikih iz alve-olinsko-numulitnega apnenca ta vrsta {e ni bila ugotovljena.
Nummulites partschi De la Harpe, 1880 (tab. 1, sl. 3)
1973. Nummulites partschi De la Harpe – K a p e l l o s , 83, sl. 192-205, 222, tab. 42, sl. 1-3, 4-11, tab. 43, sl. 2,4,9
1981. Nummulites partschi De la Harpe, 1880 – S c h a u b , 108-109, tab. 28, sl. 1–20, tab. 29, sl. 1-14
Hi{ica se proti sredini precej odebeli. Na povr{ini so v centralnem delu nekoliko ve~je granule. V ostalem delu povr{ine so granule okrogle in razporejene v spirali vzdol‘ za-vojnega roba. Proti robu hi{ice so granule manj jasne in redkej{e, pojavijo pa se ne posebno gosti radialni grebeni, ki se blizu zunanjega roba mo~neje upognejo.
Hi{ice megalosferi~ne oblike imajo premere med 3,8 do 4,1 mm, po Schaubu (1981) med 2,2 in 4,7 mm. Pri mikrosferi~ni obliki je premer hi{ice nekaj nad 8 mm, po Schaubu med 5 in 13 mm. Precej podobna vrsta Nummulites tauricus De la Harpe je ve~ja in ima premere hi{ic megalosferi~ne generacije med 3,5 in 6 mm, mikrosferi~ne pa med 10 in 19 mm (Schaub, 1981). Na{i primerki zlasti po velikosti mikrosferi~ne generacije ustrezajo vrsti Nummulites partschi, ki je ‘ivela v spodnjem in srednjem cu-isiju. Ta numulit je bil ‘e najden v prodnikih iz srednjecuisijskega alveolinsko-numulitne-ga apnenca pri Stranicah (Drobne et al., 1979).
Zaklju~ek
Pri Stranicah je odkrito novo nahajali{~e prodnikov iz alveolinsko-numulitnega apnenca v spodnjemiocenskih klastitih. Ugotovljene so vrste Assilina plana, Nummulites aquitanicus in N. partschi. Po vrsti Assilina plana sklepamo na spodnjecuisijsko starost alveolinsko-numulitnih apnencev v prodnikih severne Slovenije, kar je nov podatek o starosti teh apnen~evih kosov. Ta oblika in Nummulites aquitanicus sta v prodnikih iz teh apnencev prvi~ ugotovljena. Prav gotovo bodo najdena {e druga mesta s tak{nimi prodniki. @e sedaj je jasno, da so morali biti alveolinsko-numulitni apnenci na prostoru severno od dana{njih Karavank bolj raz{ir-jeni, kot so danes.
16
Rajko Pavlovec
Summary
To the knowledge of the nummulitins
from pebbles near Stranice, Central
Slovenia
In the area between the Villach in Austria and Bo~ in the central Slovenia are situated pebbles finding places of alveolina-nummu-lites limestone in the Lower Miocene clastite. They indicate a former larger covered area with these limestones than they are today. In the limestone there are many alveolinas, num-mulites and assilinas from Middle Cuisian to Lower Lutetian. There is a new discovered finding place west of Stranice north of Celje. The established species there are Assilina plana, Nummulites aquitanicus and N. partschi. The first two were found in these pebbles for the first time. Assilina plana is Lower Cuisi-an species, so know the age of alveolina-num-mulites limestones in pebbles of north and central Slovenia from Lower Cuisian to Lower Lutetian.
Literatura
Drobne , K., Pavlovec, R. & Drobne, F. 1977: Paleogenske velike foraminifere s podro~ja med Me‘ico in Slovenj Gradcem (Paleogene larger foraminifera from the area between Me‘ica
and Slovenj Gradec, NW Yugoslavia). – Razprave 4. razreda SAZU, 20/1, 1-88, tab. 1-23, Ljubljana.
Drobne, K., Pavlovec , R. & Drobne, F. 1979: Mikrofosilne karakteristike starej{ega pa-leogena na zahodnem obrobju Panonskega bazena (Characteristics of microfossils in the old Pa-leogene on the western border of the Pannonian basin). – Zbornik radova, 4. god. skup sekc. primj. geol. geofiz. geokem. JAZU, 155-178, tab. 1-4, Zagreb.
K a p e l l o s , C. 1973: Biostratigraphie des Gur-nigelflysches. – Schweiz. Paläontol. Abh., 96, 1-128, tab. 1-49, Basel.
K h a n , M.R., P a v l o v e c , R. & P a v { i ~ , J. 1975: Eocenski mikrofosili iz okolice Podgrada (Eocene microfossils from Podgrad). – Geologija, 18, 9-60, Ljubljana.
Kleiber, G.W. 1991: Nummuliten der paläogenen Tethys in Axialschnitten. – Tübinger Mikro-paläontologische Mitteil., 9, 1-161, Tübingen.
P a v l o v e c , R. 1969: Istrske numulitine s posebnim ozirom na filogenezo in paleoekologijo (Is-trian Nummulitins with special regard to phylogenesis and palaeoecology). – Razprave 4. razreda SAZU, 12, 153-206, tab. 1-13, Ljubljana.
P a v l o v e c , R. 2003: Nummulitins from flysch in surroundings of Ilirska Bistrica, southwest Slovenia (Numulitine iz fli{a v okolici Ilirske Bistrice). – Geologija, 46/2, 231-244, Ljubljana.
Pavlovec, R., Drobne, K. & Drobne, F. 1990: Ostanki eocenskih kamnin na slovenjebi-stri{kem prostoru (Reste von Eozän-Gesteinen im Raum von Slovenska Bistrica). – Zbornik Ob~ine Slov. Bistrica, 2, 440-448, Ljubljana.
S c h a u b , H. 1966: Über die Grossforaminife-ren im Untereocaen von Campo (Ober Aragonien). – Eclogae geol. Helv., 59, 355-378, Taf. 1-6, Basel.
S c h a u b , H. 1981: Nummulites et Assilines de la Tèthys paléogène. Taxinomie, phylogenèse et biostratigraphie. – Schweiz. Paläontol. Abh., 104-106, 1-236, pl. 1-97, Bâle.
Tabla 1 – Plate 1
1  Assilina plana Schaub, povr{ina hi{ice – the surface of the test.
2  Assilina plana Schaub, aksialni prerez – axial section.
3  Nummulites partschi De la Harpe, povr{ina hi{ice – the surface of the test.
Prispevek k numulitinski favni iz prodnikov pri Stranicah
17