PROSTORSKO UMEŠČANJE IN ŠIRITVE KMETIJ V SLOVENIJI: ZAKONODAJNI OKVIR IN IZKUŠNJE SLOVENSKIH OBČIN AVTORJI dr. Nika Raz pot nik Vi sko vi ć ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija nika.razpotnik@zrc-sazu.si dr. Pri mož Pi pan ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija primoz.pipan@zrc-sazu.si dr. Dam ja na Gan tar UrbanističniinštitutRepublikeSlovenije,Trnovskipristan2,SI–1000Ljubljana,Slovenija damjana.gantar@uirs.si mag. Ina Šuklje Er ja vec UrbanističniinštitutRepublikeSlovenije,Trnovskipristan2,SI–1000Ljubljana,Slovenija ina.suklje-erjavec@uirs.si DOI:10.3986/GV89102 UDK:711.3:631.111(497.4) COBISS:1.01 IZVLEČEK Pro storsko umeščanje in širi tve kme tij v Slo ve ni ji: za ko no daj ni ok vir in iz kušnje slo ven skih občin Namenprispevkajekritičenpregledobstoječihraziskavinzakonodajev povezaviz umeščanjemkmetij v prostorteranaliziranjeizkušenj,s katerimisesoočajoprostorskinačrtovalciv slovenskihobčinah.Ana- lizajerezultatobsežneraziskaveo umeščanjukmetijskihobjektovv prostorinreševanjus tempovezanih konfliktov,napodlagiizkušenj190slovenskihobčin.S pomočjospletnegavprašalnikasmospraševalio sta- njunapodročjukmetijskedejavnostiv občinah,njihovihstrateškihnačrtihnatempodročjutermorebitnih pobudahzaselitevkmetijnanovolokacijooziromanjihovoširitev.S pomočjoodgovorovsmoprepoznali glavneprostorskeizzivekmetijstvaterrazmišljali,kakobonanjihodgovorilaposodobljenaprostorska zakonodaja. KLJUČNEBESEDE prostorskoumeščanjekmetij,prostorskautesnjenostkmetij,prostorskikonflikti,prostorskazakonodaja, krajinskonačrtovanje,geografija 45 Geografski vestnik 89-1, 2017, 45–61 Razprave RAZPRAVE ABSTRACT Se lec ting farm buil ding si tes and farm ex pan sion in Slo ve nia: The le gi sla ti ve fra me work and ex perience of Slo ve nian mu ni ci pa li ties Thisarticleprovidesa criticaloverviewoftheexistingresearchandthelegislationonselectingsitesfor farmstructures,anditanalyzestheexperienceofspatialplannersworkingatSlovenianmunicipaloffi- cesinimplementingthislegislation.Theanalysisistheresultofanextensivesurveyonselectingsitesfor farmbuildingandresolvingrelatedconflicts,inwhichtheexperienceof190Slovenianmunicipalitieswas collected.WiththehelpoftheonlinequestionnairewewereanalyzingthestatusifagricultureinSlove- nianmunicipalitiesandstrategiesforitsfuturedevelopment.Wealsoexaminedtheinitiativesforrelocating, expandingorrenovatingfarmbuildings.Basedontheanswersweidentifiedmainagriculturalspatialchal- lengesandmadereflectiononhownewupdatedspatiallegislationwilladdressthem. KEYWORDS selectingfarmbuildingsites,farms’spatialconstraints,spatialconflicts,spatialplanninglegislation,lands- capeplanning,geography Uredništvojeprispevekprejelo8.junija2017. 46 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … 1 Uvod Kme ti je so po mem ben grad nik kul tur ne po kra ji ne, zato lah ko s svo jo umeščenost jo in vi de zom bis tve no pri po mo re jo k nje ni pre poz nav no sti, v ne ga tiv nem smi slu pa k nje ne mu raz vred no te nju. V dru - gi po lo vi ci 20. sto let ja so se v ve li ki meri iz gu bi la tra di cio nal na zna nja o preu dar nem umeščanju ob jek tov in zem ljišč v pro stor ter funk cio nal nim in na rav nim raz me ram prila go je ni grad nji. Pri tem še zla sti iz - sto pa jo: 1) ne pri mer ne lo ka ci je kme tij sre di ob de lo val nih zem ljišč na me sto na nji ho vem obrob ju; 2) nji ho ve di men zi je, kot so pre ve li ke nove sta no vanj ske stav be ali gos po dar ska po slop ja pri la go je na delu z me ha ni za cijo; 3) neu strez no ob li ko va nje ozi ro ma ne kri tičen pre nos značil nih ar hi tek tur nih ti pov grad - nje z dru gih re gij (Fi ster s so de lav ci 1993) ali z ur ba nih ob močij. Taki pri me ri grad nje pred stav lja jo vi zual no mot njo in so po go sto funk cio nal no neu strez ni ali pa slabšajo de lo va nje širšega ob močja na - se lja. Kot piše Deu (2001) je bilo za po dežel sko ar hi tek tu ro v sta rejših ob dob jih značilno pri la ga ja nje pod neb nim po go jem in pre težna upo ra ba lo kal nih grad be nih ma te ria lov. To je pris pe va lo k temu, da so se v Slo ve niji za ra di geo graf ske raz no li ko sti (Per ko, Hr va tin in Ci glič 2017) raz vi li ja sno pre poz nav - ni re gio nal ni ar hi tek tur ni tipi. Upošte va nje na rav nih da no sti in stavb ne tra di ci je pa se je pre ki ni lo zla sti po dru gi sve tov ni voj ni. Ta krat so tudi v po dežel ski arhitek tu ri začeli upo rab lja ti da ne mu pro sto ru ne - pri la go je ne ma te ria le in uni ver zal ne stavb ne tipe, brez upošte va nja ob li kov nih vred not in me ril. Po sle di ce, ki iz ha ja jo iz ume sti tve kme ti je v do ločenem pro sto ru, ima jo lah ko po leg vi zual nih nes klad no sti tudi nepo sre den vpliv na raz voj kme ti je. Vse več raz voj no pers pek tiv nih kme tij v Slo - ve ni ji se sooča s prob le mom pro stor ske utes nje no sti zno traj na se lij. O njej je go vo ra, ka dar kme ti je na ob sto ječi lo ka ci ji ne mo re jo po večati gos po dar skih ob jek tov, da bi posodo bi le ali raz širi le svo jo de jav nost. Prav tako ne mo re jo po večati ozi ro ma pri mer no ure di ti funk cio nal ne ga pro sto ra na svo - jem gos po dars tvu, ki ga zah te va upo ra ba so dob ne stroj ne opre me (Per par in Ko vačič 2006). Kme ti je so pro stor sko lah ko ome je ne za ra di fizičnih de jav ni kov, kot so re lief, vo do to ki, stav be, pro met ni ce, pa tudi za kon skih pred pi sov in va ro val nih ukre pov, opre de lje nih v pro stor skih do ku men tih (Raz - pot nik Vi sko vi ć 2015). Pro stor ska utes nje nost kme tij zmanjšuje nji hov raz voj ni po ten cial, saj jim one mo goča širi tev, po - so do bi tev kme tij ske proi zvod nje in otežuje do stop nost do kme tij skih zem ljišč (Raz pot nik Vi sko vi ć 2017). S tem vpli va tudi na vprašanje na sleds tva na kme ti jah, saj je pri prav lje nost mlajših ge ne ra cij za kme - to va nje od vi sna tudi od možnosti pro stor ske širi tve kme tij (Kerb ler 2008; Bo rec s so de lav ci 2013; Kneževi ć Hočevar 2013; Kni fic in Boj nec 2015). V Slo ve ni ji pre vla du je jo družin ske kme ti je, kar po me ni, da je na kme ti ji po leg proi zvod ne funk ci je po memb na (ali celo naj po memb nejša) bivalna funk ci ja, po go - sto pa tudi raz lične do pol nil ne funk ci je kot na pri mer tu ri stična po nud ba. Pro stor ski konf lik ti ima jo tako, za ra di utes nje no sti ali nez družlji vo sti s so sed nji mi ra ba mi, še večjo težo. Mo re bit na pre se li tev kmeti - je na mreč ne po me ni zgolj pre se li tev de jav no sti na novo lo ka ci jo tem več tudi pre se li tev v dru go živ ljenj sko in bi val no oko lje. Reševa nje na sta lih pro stor skih konf lik tov je na lo ga pro stor ske ga načrto va nja. Ob sto ječi za ko no - daj ni ok vir nudi možno sti za nji ho vo od prav lja nje, ven dar se po manj klji vo sti kažejo na iz ved be ni rav ni: to so dol go traj nost po stop kov pri is ka nju na do mest ne lo ka ci je, za ple ti pri iz de la vi in spre mem bah pro - stor skih načrtov in pri do bi va nju so gla sij, neu strez ne ob li kov ne rešitve ter ne zau pa nje in po manj klji vo zna nje deležni kov. Po gla vit ni na men pris pev ka je pri pra vi ti kri tičen pre gled ob sto ječih ra zi skav in za ko no da je v po - ve za vi z umeščan jem kme tij v pro stor. Po leg tega pa ana li zi ra mo tudi iz kušnje, s ka te ri mi se pri tem soočajo pro stor ski načrto val ci v slo ven skih občinah. Za ra di močnih pri ti skov ur ba ni za ci je na eni stra - ni ter vse večjih pro stor skih po treb, ki jih ima jo kme tij ska gos po dars tva za širi tev in po so do bi tev svo je de jav no sti, je na mreč pričako va ti, da se s prob le mom pro stor ske utes nje no sti kme tij in njegovim reševa - njem sooča večina slo ven skih občin. Ana li za je re zul tat ob sežne ra zi ska ve o umeščanju kme tij skih ob jek tov v pro stor in reševa nju s tem po ve za nih konf lik tov, na pod la gi iz kušenj 190 slo ven skih občin. 47 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave 2 Pre gled in ana li za do se da njih ra zi skav Na pro stor sko utes nje nost kme tij v slo ven skih na se ljih, sta kot na po mem ben ra zi sko val ni problem opo zo ri la Per par in Ko vačič (2006), saj vpli va na družbene na pe to sti v na se ljih, iden ti te to po dežel ske po kra ji ne in in te res mla dih za kme to va nje. Av tor ja ob tem iz po stav lja ta od go vor nost pro stor sko-načrto - val ske prak se za sla bo pre mišlje no vključeva nje kme tij skih zem ljišč v za zi dlji va ob močja na se lij. To je z ana li zo utes nje no sti kme tij na pri me ru ob mest ne ga na se lja v osred nji Slo ve ni ji po tr di la tudi Raz pot - nik Vi sko vi ćeva (2011). Va njo je vključila ve ljav ne občin ske pro stor ske akte za vzorčno na se lje ter na pod la gi tega ovred no ti la možno sti za pri hod nji raz voj tam kajšnjih kme tij. S spre mi nja njem de mo graf ske struk tu re na po deželju se po večuje raz no li kost in te resov raz ličnih sku pin pre bi vals tva, spre mi nja se nji hov si stem vred not, med nji mi pa se stop nju je jo družbene na pe - to sti (Le wis 1998; Go lo bič, Ma rušič in Ko vačič 2003; Hen dre son 2005; Turk Ni skač, Klaus in Sta rec 2010; Smre kar, Šmid Hri bar in Er har tič 2016). Vzro ki spo rov med kmečkimi in nek mečkimi pre bi val ci so naj po go ste je po ve za ni z načinom kme tij ske pri de la ve. Ne ka te re države ozi ro ma lo kal ne skup no sti so po sle di ce to vrst nih konf lik tov že zaz na le (Guštin in Po točnik Sla vič 2015). Skušajo jih od prav lja ti s strožjimi pred pi si za kme tij sko de jav nost (Hen der son 2005) ali z bolj zaščit niškim od no som do kme - tijs tva (Li sanky, An drews in Lo pez 1988). V zad njih de set let jih so se ra zi ska ve pro stor ske ga raz vo ja kme tijs tva osre do točale na ob mest na ob - močja (Berry in Plaut 1978; La wren ce 1988; Er ring ton 1994; Da niels 1999; Klad nik in Pe tek 2007), saj je kme tijs tvo v ne po sred ni so seščini mest za ra di raz ličnih pri ti skov pro stor sko bolj ran lji vo od kme - tijs tva na tra di cio nal nih po dežel skih ob močjih (Cun der 2000; Pažek s so de lav ci 2017). Izo stri li so se tudi po gle di na vprašanja ur ba ne ga kme tijs tva (Lo her berg s so de lav ci 2016). Stro kov nja ki kot ključni prob lem iz po stav lja jo pro stor sko utes nje nost, ki zmanjšuje raz voj ni po - ten cial kme tij (Per par in Ko vačič 2006; Raz pot nik Vis ko vi ć 2012; 2015), s tem pa tudi za ni ma nje mla dih za kme to va nje. Ra zi ska ve de jav ni kov, ki vpli va jo na us pešno pre da jo kme tij mlajši ge ne ra ci ji, med dru - gim iz po stav lja jo prav možno sti po večanja pro duk tiv no sti kme ti je (Kerb ler 2008; Bo rec s so de lav ci 2013). Prob le ma ti ka pro stor ske utes nje no sti kme tij je po ve za na tudi s ko ma sa ci ja mi kme tij skih zem ljišč. Iz - kušnje za hod noe vrop skih držav z daljšo tra di ci jo iz va janj ko ma sa cij kažejo, da utes nje nih pers pek tiv nih kme tij ni mo goče pre se li ti, če na se lij ne urejamo ce lost no (Mar kus zew ska 2013). Dru gi večji sklop prob le mov pred stav lja jo vprašanja us trez no sti pro stor ske ga umeščanja in ob li - ko va nja kme tij skih ob jek tov. Te me lje za nji ho vo obrav na vo je že sre di prejšnje ga sto let ja s pri ročni kom Ob no va slo ven ske vasi posta vil ar hi tekt Mar jan Mušič (1947) in v njem po drob no pred sta vil značil - no sti (vred no te in me ri la) gra je nih struk tur v slo ven skih kul tur nih po kra ji nah ter pri ka zal možno sti raz vo ja iden ti tet nih gra je nih struk tur z upošte va njem spre memb bi val ne kul tu re in teh ničnega na predka, s ci ljem: » …, daboobnovljenavasboljšainlepša,zakmetskogospodarjenjeinudobnoživljenjeprimer- nejšaodstare…« (Mušič 1947, 141). Ide ji sklad ne združitve ob sto ječega, de diščin sko vred ne ga, s preob li ko va njem in do da ja njem no - ve ga so sle di le tudi mlajše ge ne ra ci je ar hi tek tov in kra jin skih ar hi tek tov (Fi ster s so de lav ci 1993; Lah 1994; Ma rušič s so de lav ci 1998; Deu 2004; Deu 2007). Po da ja jo nove us me ri tve, pri la go je ne sta nju v slo venskem pro sto ru, saj se za ve da jo, da zgolj ure je na za ko no da ja na tem po dročju ni do volj za dvig ob sto ječe splošne kul tu re bi va nja in za do voljs tva. Kme te in nji hov po gled na pri hod nji raz voj kme tij in s tem vpliv na pro stor ske spre mem be, je v sce na ri je raz vo ja vključila Gan tar je va (2012; 2015). Ure ja nje pro sto ra je zah - tev no in in ter dis ci pli nar no delo, ki mora po leg stro kov nih pri po ročil in po bud te me lji ti na širši par ti ci pa ci ji upo rab ni kov pro sto ra (Fal leth in Hof stad 2008; Gan tar in Go lo bič 2015; Na red s so de lav ci 2015). K ak tiv nejši po li ti ki usmer ja nja raz vo ja kme tij skih ob jek tov so pri sto pi li tudi v ne ka te rih kra jin - skih par kih, kjer so pre poz na li izra zit vpliv kme tijs tva na ob li ko va nje va ro va nih značil no sti in ka ko vo sti pro sto ra, ven dar ne zgolj z načinom rabe, tem več tudi s po do bo in umestit vi jo ob jek tov. Tako je na pri mer Kra jin ski park Koz jan sko za last ne po tre be iz dal več pub li ka cij s po drob ni mi ana li za mi značilne ar hi tek tur ne ti po lo gi je (Deu in Zdovc 2002; Pa jer 2013) ter iz ho dišča za umeščanje in so dob - 48 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … no ob li ko va nje ob jek tov (Fur man Oman, Fur man Oman in Se dov nik 2013). Kra jin ski park Ljub ljansko bar je pa je s štu den ti ar hi tek tu re pri sto pil k is ka nju no vih us trez nih ob jek tov za shra nje va nje se ne nih in si lažnih bal, ki bi bili pri la go je ni tra di cio nal nim ar hi tek tur nim ob li kam in so dobnim kme tij skim po - stop kom. 3 Me to de Za pred sta vi tev za ko no daj ne ga ok vi ra za umeščanje kme tij skih ob jek tov v pro stor smo pre gle da li ve ljav ni Za kon o pro stor skem načrto va nju (2007) ter dru ge za ko ne in stra teške do ku men te, ki ure ja - jo to po dročje, kot so Strategi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), Pro stor ski red Slo ve ni je (2004), Pra vil nik o vse bi ni, ob li ki in načinu pri pra ve občin skega pro stor skega načrta (2007) ter splošne smer - ni ce za pri pra vo občin skih pro stor skih načrtov s po dročja raz vo ja po se li tve (Splošne smer ni ce … 2013) in s po dročja va ro va nja kme tij skih zem ljišč (Splošne smer ni ce … 2017). Ra zi ska vo o iz kušnjah, s ka te ri mi se pri iz va ja nju za ko no daj nih pred pi sov soočajo pro stor ski načrto - val ci v slo ven skih občinah smo iz ved li s kva li ta tivnim me to do loškim pri sto pom. Na vse slo ven ske občine smo po sla li vprašal nik za stro kov ne de lav ce s po dročja ure ja nja pro sto ra, ki so se jim po po tre bi lah - ko pri družili še stro kov ni de lav ci s kme tij ske ga ali z dru gih po dročij. Na po sa mez no občino smo tako pre je li en iz pol njen vprašal nik. V njem smo jih pov prašali o: 1) sta nju in pri hod njih stra teških načrtih občine na po dročju kme tijs tva, 2) mo re bit nih po bu dah za se li tev ce lot nih kme tij, del no se li tev, širi tev ali pre no vo kme tij skih ob jek tov, ki so jih preje li v zad njih pe tih le tih, 3) raz lo gih za po bu de in 4) us - pešno sti obrav na ve po bud. Za ra di ve li ke ga šte vi la na slov ni kov smo se od ločili za sa moan ke to, za ka te ro je značilna od sot nost an ke tar ja, ki bi nad zo ro val an ke ti ra nje, po stav ljal vprašanja in be ležil od go vo re. Po sto pek pre bi ra nja in iz pol nje va nja je v tem pri me ru iz ključno v ro kah an ke ti ran ca, zato smo po seb no po zor nost na me - ni li iz de la vi po va bi la k reševa nju ter ob li ko va nju vprašanj. Upo ra bi li smo za prt in kom bi ni ran tip vprašanj, ter vprašanja z mer sko les tvi co. Do pu sti li smo možnost, da res pon den ti spo ročijo mo re bit ne ko men - tar je, ki se na ve zu je jo na vse bi no vprašal ni ka. Od ločili smo se za splet ni vprašal nik in upo ra bi li splet no orod je 1KA (med mrežje 1), ki omo goča ta kojšnjo in sprot no os nov no anali zo dob lje nih od go vo rov (Po - laj nar Hor vat in Smre kar 2015). Pred ob ja vo splet ne ga vprašal ni ka, smo ga te sti ra li v šti rih občinah in tako pre ve ri li nje go vo vse bin sko ter teh nično us trez nost. Vprašal nik je bil zah te ven, saj je v pe tih vse - bin skih sklo pih vse bo val 43 vprašanj (v pris pev ku pred stav lja mo le del re zul ta tov). Kljub nje go vi dolžini so se vprašani na občin skih službah nanj od zva li po zi tiv no. Utes nje nost kme tij in umeščanje kme tij - skih ob jek tov v pro stor sta očitno po memb na in ak tual na iz zi va za pro stor sko načrto va nje na rav ni občin. 4 Ve ljav ni za ko no daj ni ok vir Krov ni do ku ment, ki ure ja pro stor sko načrto va nje ter umeščanje kme tij skih ob jek tov v pro stor, je Za kon o pro stor skem načrto va nju (2007). Med po gla vit ni mi za kon ski mi načeli v po ve za vi z obrav - na va no te ma ti ko je tre ba iz po sta vi ti dve: da ima pre no va ob sto ječega pred nost pred gra di tvi jo no ve ga ter da se pro stor ski raz voj pr vens tve no us mer ja na pro sta, de gra di ra na in ne za dost no iz ko riščena zem - ljišča zno traj na se lij. Ve ljav ne Stra te gi je prostor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) se ra zi ska va do ti ka na dveh ključnih po - dročjih: raz vo ju slo ven ske kra ji ne in raz vo ju po se li tve. Stra te gi ja do loča, da: »… krajinorazvijamokot naravnokrajinopredvsemnaodmaknjenihinohranjenihobmočjih,kotkulturnokrajinonatradicionalnih kmetijskihobmočjih,koturbanokrajinov okolicivečjihmestinkotkmetijskointenzivnokrajinopana območjihz visokimpridelovalnimpotencialomtalzakmetijskorabo…« (28, 2004). Raz voj po se li tve se us mer ja pr vens tve no znotraj ob sto ječih na se lij ter zno traj ob sto ječih grad be nih par cel, ven dar tako, 49 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave da se pre prečuje navz križja med raz ličnimi ra ba mi. Grad nja kme tij zu naj po se li tve nih ob močij je do - vo lje na, ven dar le ka dar gre za ob močja z vi so kim pri de lo val nim po ten cia lom za kme tijs tvo. Pro stor ski red Slo ve ni je (2004) do loča pra vi la za ure ja nje pro sto ra. V na vo di lih za načrto va nje po - se li tve nih ob močij iz po stav lja dve po memb ni načeli, za umeščanje kme tij v pro stor: 1) za go tav lja nje sožitja med ur ba ni mi in kme tij ski mi funk ci jami v po dežel skih na se ljih, pri čemer ima jo kme tij ske funk - ci je v tra di cio nal no agrar nih na se ljih pra vi lo ma pred nost, 2) za go tav lja nje možno sti za šir je nje kme tij ozi ro ma se li tev na ne po zi da na zem ljišča, od mak nje na od sta no vanj skih ob jek tov. Do ku ment do deljuje po se ben sta tus raz voj no pers pek tiv nim kme ti jam, ki se lah ko umeščajo zu naj po se li tve nih ob močij, če to zah te va ve li kost ali proi zvod na us me ri tev kme ti je ozi ro ma po tre be kmečkega gos po dinjs tva. Prostor - ski red do loča še stop nje iz ko riščeno sti zem ljišč za grad njo, pri čemer je stop nja v sta no vanj skih ob močjih s kme tij ski mi gos po dars tvi nižja kot v ob močjih dru gih na men skih rab. Splošne smer ni ce s po dročja raz vo ja po se li tve (2013), je pri pra vi lo mi ni strs tvo, pri stoj no za ure - ja nje pro sto ra. Umeščanja kmetij skih ob jek tov v pro stor se ne po sred no do ti ka jo v delu splošnih us me ri tev raz vo ja po se li tve nih ob močij po dežel skih na se lij. Tudi ta do ku ment iz po stav lja: 1) sožitje med funkci - ja mi ter načelno pred nost kme tij skih funk cij v tra di cio nal no agrar nih na seljih, 2) možnost za šir je nje večjih kme tij ozi ro ma se li tev kme tij skih ob jek tov na nova zem ljišča, od mak nje na od sta no vanj skih objek - tov, 3) pre no vo omrežij cest in poti za neo vi ran do stop do gos po dar skih dvo rišč in ob de lo val nih zem ljišč. Po seb na po zor nost je na me nje na pre no vi na se lij. Ta pred nost na raz voj na us me ri tev naj po leg pro stor - skih ci ljev vključuje tudi možno sti za gos po dar ski raz voj, reševa nje družbe nih prob le mov in ka ko vost nejše bi va nje. Do ku ment na tančneje opre de lju je smer ni ce za pre no vo kul tur ne dediščine in dru ge stavb ne de diščine v na se ljih, re le vant ne tudi pri pre no vi kme tij skih ob jek tov. Pri umeščanju de - jav no sti in pro stor skih ure di tev želi jo upošte va ti značil no sti po sa mez nih »kra jin skih re gij«. Te iz ha ja jo iz nji ho ve rabe, funk ci je in po do be kot so na rav na ohra nje nost, pe strost, har mo ničnost, sim bol ni pomen na rav nih in us tvar je nih se sta vin pro sto ra. Sle di ti je tre ba načelu, da se ohra nja jo značilni stik na se lij in od pr te kra ji ne ter ka ko vost nih gra je nih struk tur, vid no pri vlačni deli kra ji ne ter ka ko vost ni po gle di. Za kon o kme tij skih zem ljiščih (2011) je naj prej začasno, s spre jet jem no ve le leta 2016 pa brez časov - nih ome ji tev (Za kon o spre mem bah … 2016) poe no sta vil po sto pek grad nje kme tij skih ob jek tov na kme tij skih zem ljiščih. Za njo je zah tevana le pri pra va občin ske ga po drob ne ga pro stor ske ga načrta (v na - da lje va nju OPPN) brez pred hod nih spre memb na men ske rabe v ok vi ru občin skih pro stor skih načrtov (v na da lje va nju OPN). Za kon do loča do vo lje ne tipe ob jek tov in pred pi su je kri te ri je za možne inve sti - tor je v to vrst nih po stop kih. Po no vem na kme tij ska zem ljišča do vo lju je pre se li tev ce lot ne ga kme tij ske ga gos po dars tva, to rej tudi nje go vih sta no vanj skih de lov, ven dar šele po pri do bi tvi upo rab ne ga do vo lje - nja za kme tij ske ob jek te. Na pod la gi za ko na je Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no pri pra vi lo Splošne smer ni ce s po dročja va ro va nja kme tij skih zem ljišč (2017). Po leg za ko no da je in do ku men tov na državni rav ni so po memb ni tudi do ku men ti na občin ski ravni. Ne ka te re večje občine ima jo skladno z za ko no da jo iz de la ne stra te gi je raz vo ja po deželja. Tako na primer Mest na občina Ljub lja na s Stra te gi jo raz vo ja po deželja MOL v pro gram skem ob dob ju 2014–2020 (2014) v po dežel skem pro sto ru pre poz na va pou dar je no nas prot je med kme tij ski mi zem ljišči in urba ni za ci - jo, ki se širi tudi na ob močja, ki so naj bolj pri mer na za kme tijs tvo. Obe nem iz po stav lja kme tij sko de jav nost kot naj po memb nejšo za vzdrževa nje značilne kul tur ne po kra ji ne, ki sega prak tično do roba me sta Ljub - lja ne. Po leg opre de li tve ci ljev, ki temel ji jo na spod bu ja nju raz vo ja kme tijs tva, goz dars tva in po ve za nih de jav no sti, Stra te gi ja vključuje tudi prob le ma ti ko, ki je po ve za na s pro stor skim načrto va njem. To je urejanje in širi tev kme tij, umeščanje kme tij skih gos po dar stev v pro stor, opo zar ja nje na neu strez no opre - de lje nost ob jek tov in pri pa da jočih zem ljišč ter nuj nost obrav na ve ob jek tov kme tij sku paj s funk cio nal nim zem ljiščem kot zao krožene eno te ure ja nja pro sto ra. Občine, ki ni ma jo sa mo stoj nih stra te gij raz vo ja po - deželja ima jo to te ma ti ko načeloma vključeno v stra te gi jo raz vo ja občine ozi ro ma so rod ne do ku men te. Pri na čr to va nju in raz vo ju kra ji ne se na rav ni EU ob li ku je jo novi kon cep ti in stra te gi je, kot so ze - le na in fra struk tu ra, eko si stem ske sto ri tve, so-na rav ne re ši tve in ur ba no kme tijs tvo. Če prav so bili ti pri sto pi že v pre te klo sti vklju če ni v slo ven sko na čr to val sko prak so (le z dru gač nim poi me no va njem), še poseb - 50 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … no v ok vi ru kra jin ske ga na čr to va nja, pri na ša jo tudi nove po memb ne pou dar ke in izo stru je jo spoz nanja o po me nu mul ti funk cio nal ne ga na čr to va nja ter raz vo ja od pr te ga pro sto ra in kra ji ne (Šu klje Er ja vec 2015; Jo va no vi ć, Mi la no vi ć in Zorn 2017; Po len šek in Pir nat 2017). V tem po gle du je tre ba raz ši ri ti tudi razu - me va nje na čr to va nja ob mo čij in ob jek tov kme tij, ki so po mem ben sous tvar ja lec po de žel skih, po go sto pa tudi mest nih kra jin Slo ve ni je. V zad njem ča su se spre mem be po ve za ne s tem že odra ža jo tudi v no - vih pro stor skih raz voj nih do ku men tih dr ža ve in ob čin (na pri mer pred lo gi: ZUREP-2, SPRS 2050, Traj nost na ur ba na stra te gi ja mest ne ob či ne Kranj). Z več na men skost jo rabe kme tij skih zem ljišč v ur - ba nih in su bur ba nih oko ljih kot tudi v  tu ri stič no in re krea cij sko us mer je nih pre de lih po de že lja se po ve ču je jo po tre be po grad nji in pre no vi kme tij skih ob jek tov. Te naj omo go ča jo in za go tav lja jo raz - voj do dat nih de jav no sti kot so pro da ja kme tij skih pri del kov in ži vil na domu, tu ri stič ni, re krea tiv ni, iz let niš ki, go stin ski, dru žab ni in iz kus tve ni pro gra mi, no či tve ter pre de la va last nih iz del kov za lo kal - ni trg. Po dru gi stra ni se nove po tre be ob li ku je jo tudi z vi di ka spod bu ja nja izra be ob nov lji vih vi rov ener gi je, kar se že ka že v po bu dah, kot so iz grad nja bio pli narn in na me sti tev fo to vol taič nih pa ne lov ali ve tr nih elek trarn kot no ve ga tipa ob jek tov na kme tij skih zem ljiš čih. 5 Ana li za iz kušenj v praksi – re zul ta ti in raz pra va V ob dob ju od 1. de cem bra 2016 do 20. fe bruar ja 2017 se je na vprašal nik po zi tiv no od zva lo 190 od skup no 212 slo ven skih občin, kar pred stav lja 92,5 % po vršja, v njih pa živi 92,4 % pre bi val cev Slo - ve ni je. Od stot ki v na da lje vanju so pre računa ni na pod la gi šte vi la občin, ki so od go vo ri le na po sa mez no vprašanje (n = 100 %). V Slo ve ni ji pre vla du je jo po dežel ske občine, kot take se jih je opre de li lo 153. Med občina mi, ki so se od zva le na vprašal nik, je tudi vseh 11 mest nih občin. Pomen kme tijs tva se med občina mi raz li ku je, zato smo v uvo du vprašal ni ka žele li iz ve de ti, ko likšen de - lež kme tij v občini res pon den ti oce nju je jo kot kme ti je z raz voj nim po ten cia lom (sli ka 1). To so aktiv ne 51 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Slika1:Kolikšendeležkmetijv občinibiocenilikotkmetijez razvojnimpotencialom(n=187)? 31 % 26 % 20 % 15 % 8 % do 10 % perspektivnih kmetij 10–20 % perspektivnih kmetij 20–30 % perspektivnih kmetij 30–50 % perspektivnih kmetij nad 50 % perspektivnih kmetij 0 5 10 15 20 25 30 35 d ž ( ) e l e % in fi nančno us pešne kme ti je, ki ima jo za go tov lje nega na sled ni ka ter po možno sti do bro izo braz be no se sta vo čla nov kmečkega gos po dinjs tva. V več kot 75 % občin oce nju je jo, da je takšnih kme tij manj kot tretjina, v 31 % občin pa celo, da je kme tij z raz voj nim po ten cia lom manj kot de se ti na (sli ka 1). Za ni mi vo je, da je ve li ko šte vi lo mest nih občin opre de li lo vi sok od sto tek pers pek tiv nih kme tij, kar je ver jet no po ve za no z no vi mi tren di sa moo skr be z lo kal no pri de la no hra no (40 % mest nih občin, ki so od go vo ri le, sodi v raz red 30–50 % ozi ro ma nad 50 % pers pek tiv nih kme tij). V pri hod nje bi bilo smi - sel no ra zi ska ti, ali se od nos do reševa nja pro stor skih prob le mov kme tij raz li ku je gle de na to, kakšen je de lež razvoj no po ten cial nih kme tij v občini in če, kako? Ali so občine z izra zi to niz kim de ležem mo - ti vi ra ne k spod bu ja nju kme tijs tva, ali mor da obrat no? Za ra di majh ne ga de leža je reševa nje pro stor skih prob le mov kme tij mor da stran ske ga po me na. Pri ra zi ska vi nas je za ni ma lo, ali se kme ti je soočajo s prob le mom pro stor ske utes nje no sti (sli ka 2). Temu je pri tr di lo 85 % vseh so de lu jočih občin, kar po tr ju je, da je vprašanje pro stor ske utes nje no sti kmetij v Slo ve ni ji re le van ten in močno raz šir jen prob lem. V 28 občinah utes nje no sti kme tij po mne nju respon - den tov ne zaz na va jo; večino ma gre za hri bo vi te in gričev na te občine z iz jem no niz kim de ležem raz voj no pers pek tiv nih kme tij. Ob analizi sta nja na po dročju raz voj ne ga po ten cia la kme tij in nji ho ve pro stor ske utes nje no sti bi bilo v pri hod nje smi sel no ana li zi ra ti stra te gi je raz vo ja kme tijs tva na ob močjih slo ven skih občin, ki so ne po sred no po ve za ne z lo kal no pro stor sko po li ti ko. V okviru našega vprašal ni ka smo se osre do točili le na to, kakšno je načelno sta lišče občin gle de do dat nih možno sti in po stop kov ne poe no sta vi tve grad - nje kme tij skih ob jek tov na kme tij skih zem ljiščih, ki jih po letu 2011 pri naša Za kon o kme tij skih zem ljiščih in njegove do pol ni tve. Na vprašanje, ali občine na stra teški rav ni pod pi ra jo grad njo kme tij skih ob jek - tov na kme tij skih zem ljiščih, jih je pri tr dil no od go vo ri lo 78 % (n = 186), preo sta le pa temu nas pro tu je jo (sli ka 3). Do grad nje na kme tij skih zem ljiščih so zadržani v šti rih mest nih občinah (Ma ri bor, Ptuj, Nova Go ri ca in Mur ska So bo ta,) ter v šte vil nih občinah z močno raz vi tim tu riz mom (An ka ran, Bled, Bo - hinj, Brda, Tol min, Zreče, Šmar ješke To pli ce, Ro gaška Sla ti na). Nas prot no pa so to vrst ni grad nji na klo nje ni v občinah z višjim de ležem raz voj no pers pek tiv nih kme tij (Cer klje na Go renj skem, Vo di ce, Vrh ni ka, Mo zir je, Sve ti Ju rij ob Ščav ni ci). V ra zi ska vi smo skušali tudi iz ve de ti, ko li ko po bud za se li tev, širi tev ali pre no vo kme tij skih ob jek - tov so občine obrav na va le med le to ma 2011 in 2016. Čeprav smo v prvi vr sti žele li pri do bi ti po dat ke o šte vi lu po bud za spre mem bo OPPN na pod la gi prej ome nje ne ga za ko na, smo od responden tov preje li do kaj raz no li ke od go vo re. Šte vil ne občine so v tem ob dob ju spre je ma le OPN-je, ki so krov ni pro stor - sko-načrto val ski akti ali pa so začele po sto pek nji ho ve ga spre mi nja nja ozi ro ma do pol nje va nja, zato so po bu de obrav na va li v tem ok vi ru in v vprašal ni ku na ved le nji ho vo šte vi lo. 51 občin, ki so vprašal nik iz pol ni le, šte vi la po bud ni na ved lo. Bo di si to vrst nih po bud na občin ski rav ni niso obrav na va li, ali pa res pon den ti v času reševa nja vprašal ni kov niso raz po la ga li z na tančnimi po dat ki o njihovem šte vi lu. V preo sta lih 139 občinah so šte vi lo po bud na ved li, pri čemer so ne ka te ri po da li le ok vir no oce no šte vi la obrav na va nih po bud; na pri mer med 20 in 30. Za ra di nee not ne ga ra - zu me va nja vprašanja ter raz lik med občina mi gle de na ve li kost, šte vi lo kme tij in zno traj tega gle de na de lež ti stih, ki ima jo raz voj ni po ten cial, oce nju je mo, da so na ved be med se boj težko pri mer lji ve. Šte - vi lo po bud na mreč va rii ra od 1 do 1700, zato v na da lje va nju sle di zgolj ana li za ti pov po bud in raz lo gov za nji ho ve vlo ge. Med tipi po bud (sli ka 4) so občine naj po go ste je iz po sta vi le ti ste za širi tev kme ti je na ob sto ječi lo - ka ci ji (72 %). Kar 35 % občin je obrav na va lo tudi po bu de za se li tev ce lih kme tij na novo lo ka ci jo. Med tipi po bud, ki so jih res pon den ti še na ved li pod možnost jo »dru go«, so ome nje ni ob no va stavb, le ga - li za ci ja že ob sto ječih ob jek tov, v enem pri me ru pa tudi ure di tev nove kme ti je. Pri mer ja va po dat kov o ti pih 52 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … Slika2:Zaznavanjeproblemautesnjenostikmetijinreševanjeproblemav okviruOPN.p Slika3:Načelnapodporagradnjinakmetijskihzemljiščihzapotrebekmetijskedejavnosti.p str.54 53 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave ob či ne , k i z az na va jo p ro bl em ut es nj en os ti ob či ne , k i p ro bl em a ut es nj en os ti ne za zn av aj o ob či ne z op re de lje ni m i p ov rš in am i z a se lit ev /š iri te v km et ij v O PN ni o dg ov or a Le ge nd a 0 10 20 30 40 k m Av to ric a vs eb in e in ze m lje vi da : N ik a Ra zp ot ni k V isk ov ić © 2 01 7, G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU ob či ne , k i z az na va jo p ro bl em ut es nj en os ti ob či ne , k i p ro bl em a ut es nj en os ti ne za zn av aj o ob či ne z op re de lje ni m i p ov rš in am i z a se lit ev /š iri te v km et ij v O PN ni o dg ov or a Le ge nd a 0 10 20 30 40 k m Av to ric a vs eb in e in ze m lje vi da : N ik a Ra zp ot ni k V isk ov ić © 2 01 7, G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU 54 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … ob či ne , k i p od pi ra jo g ra dn jo n a km et ijs ki h ze m lji šč ih ob či ne , k i n e po dp ira jo g ra dn je n a km et ijs ki h ze m lji šč ih ni o dg ov or a Le ge nd a 0 10 20 30 40 k m Av to ric a vs eb in e in ze m lje vi da : N ik a Ra zp ot ni k V isk ov ić © 2 01 7, G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU 55 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave 0 10 20 30 40 50 60 70 80 d ž ( ) e le % širitev kmetije na obstoječi lokaciji selitev dela kmetije – gradnja nestanovanjskih objektov za kmetijsko dejavnost selitev kmetije na novo lokacijo drugo 72% 44% 35% 7% Slika4:Kakšenjebiltipvloženihpobud(n=132)? 80% 66% 32% 11% 2% 7% 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 d ž ( ) e le % želja po širitvi kmetijske dejavnosti utesnjenost kmetije na obstoječi lokaciji legalizacija nelegalno zgrajenega objekta konflikti s sokrajani zaradi kmetijske dejavnosti drugoslaba prometna dostopnost do kmetijskih zemljišč Slika5:Kakšnisopoglavitnirazlogizavloženepobude(n=132)? po bud in de ležem raz voj no pers pek tiv nih kme tij po občinah po kaže po zi tiv no po ve za nost med niz - kim de ležem pers pek tiv nih kme tij (do 10 %) ter po bu da mi za se li tev kme tij na novo lo ka ci jo. Gre za po se ge z naj večjim de nar nim vložkom in bi jih pričako va li pred vsem na ob močjih z večjim de ležem pers pek tiv nih kme tij. Med raz lo gi za vložene po bu de (sli ka 5) so res pon den ti naj po go ste je iz po sta vi li željo po širi tvi kme - tij ske de jav no sti ter utes nje nost na ob sto ječi lo ka ci ji za ra di ur ba ni za ci je in varstve nih režimov. Pri tem smo po pričako va njih zaz na li sta ti stično po memb no po zi tiv no po ve za nost med zaz na va njem prob le - ma pro stor ske utes nje no sti kme tij in vloženi mi po bu da mi za ra di tega raz lo ga. Ka ko vost vloženih po bud z vi di ka umeščanja kme tij v pro stor je po mne nju res po nen tov v glav - nem oce nje na kot us trez na. V les tvi ci od 6 (iz jem no us trez no) do 1 (iz jem no neu strez no) jih 35% po bu de oce nju je kot 5 (večino ma us trez ne), 45 % pa kot 4 (še kar us trez ne). Glav ne po manj klji vo sti, ki se po - jav lja jo v pobudah, so: spre mi nja nje značaja pro sto ra za ra di neu strez nih me ril, raz me rij in iden ti te te ter pre ve li ka vid na iz po stav lje nost. Res pon den ti opo zar ja jo tudi na pre ve li ko utes nje nost ob jek tov, pred - vsem zato, ker so po bu de ve za ne na že ob sto ječe last ništvo predlaga te lja. O pri me rih za vr nje nih po bud so po ročali iz 53 občin, naj po go stejši raz log pa je dejs tvo, da po bu - da ni do bi la us trez nih so gla sij no sil cev ure ja nja pro sto ra. V prib ližno de de ti na občin so se pred la ga te lji za umik po bu de od ločili za ra di pre zah tev nih ozi ro ma dol go traj nih po stop kov. 37 % občin v svo jih OPN-jih pred vi de va ob močja za se li tev ozi ro ma širi tev pers pek tiv nih kme tij (sli ka 2). Gle de na to, da je občin, ki zaz na va jo prob lem pro stor ske utes nje no sti kar 85 %, ta re zul tat oce nju je mo kot skrom nega ozi ro ma nižjega od pričako vanj. Po men ob močij pred vi de nih za se li tev ozi - ro ma širi tev pers pek tiv nih kme tij ni po mem ben zgolj z vi di ka eko nom ske ga na pred ka teh kme tij, tem več tudi za ra di zmanjševa nja so cial nih na pe to sti zno traj na se lij. V slo ven skih občinah je slab ša nje ka ko - vo sti bi va nja za ra di kme tij ske de jav no sti (na pri mer hrup, smrad, bla to na vo ziš čih) eden iz med glav nih raz lo gov za ne so glas ja med pre bi val ci v na se ljih. Med na či ni re še va nja ome nje nih spo rov ve či na ob - čin na prvo me sto po stav lja us trez ne pri la go di tve v OPN-jih. V ra zi ska vi so nam res pon den ti po da li tudi svo ja opa ža nja gle de za ko no da je, ki ure ja umeš ča nje kme tij skih ob jek tov v pro stor. Zdru ži mo jih lah ko v tri sku pi ne: 1) z vi di ka kme tov in ve sti tor jev so po stop ki pre dol gi: po stopki spre memb bi se mo ra li pri la go di ti raz voj nim po tre bam ak tiv nih kme tov, zato je nuj no omo gočiti hi trejšo ure di tev do ku men ta ci je. To še po se bej ve lja za mla de kme te – prev zem ni ke; 2) do ločitev us trez nejših kri te ri jev za to, kdo lah ko gra di na kme tij skih zemljiščih (raz lična stališča): po mne nju ne ka te rih res pon den tov so tre nut ni po go ji za in ve sti tor je pre zah tev ni, kar je še po se bej prob lem v občinah z niz kim de ležem ak tiv nih in raz voj no pers pek tiv nih kme tij. Ne ka te ri res ponden ti se zav ze ma jo za zao stri tev po go jev, da se s tem za go to vi dol go ročna kme tij ska na memb nost zgra - je nih ob jek tov; 3) pro stor ski iz zi vi so dob ne kme tij ske proi zvod nje: so dob no kme tij sko gos po dars tvo je da nes tako zah tev no, da se težko vključuje v ob sto ječa na se lja, kar ter ja raz mi slek o kon cep tu pro stor ske ga ločeva - nja kme tij skih gos po dar stev od preo sta le (pred vsem sta no vanj ske) po zi da ve. 6 Sklep Na men pris pev ka je pre gled ob sto ječe slo ven ske za ko no da je s po dročja umeščanja kme tij v pro - stor in ana li za iz kušenj, ki jih ima jo pro stor ski načrto val ci po občinah v Slo ve ni ji pri nje nem iz va ja nju. Po dročje umeščanja kme tij skih ob jek tov v pro stor ure ja jo za ko ni, stra te gi je, pro stor ski red in smer ni - ce, ki so ob vez na iz ho dišča za občin ske pro stor ske načrte in občin ske po drob ne pro stor ske načrte. Šir je nje kme tij iz ven po se li tve nih ob močij za ko no da ja do pušča zgolj ti stim s sta tu som raz voj no pers pek tiv nih kme tij. Po oce nah občin skih stro kov nih de lav cev je v treh četr ti nah slo ven skih občin nji hov de lež manjši od ene tret ji ne, v 31 % občin pa manjši od de se ti ne. 56 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … Nov Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZU re P-2, os nu tek 2016), ki je tre nut no v fazi us kla je va nja, bo raz - ve lja vil in na do me stil prejšnji krov ni za kon. V no vem za kon skem pred lo gu se širi tve ozi ro ma po se gi, ki ve lja jo za kme tij ske ob jek te, ne bodo ome je va li na vi dik pers pek tiv no sti kme ti je, tem več na po go je za do puščanje do pol nil ne grad nje v na se ljih, kot sta ohra nja nje in do pol nje va nje po sa mične po se li tve in načrto va nje pro stor skih ure di tev v dru gih ure di tve nih ob močjih. Pri do pol nje va nju po samične po - se li tve naj bi bila možna do pol nil na grad nja no vih ob jek tov, ki so po treb ni za iz va ja nje kme tij ske in do pol nil nih de jav no sti na kme ti ji ter do pol nil na grad nja no vih sta no vanj skih ob jek tov, če gre za vprašanje ob sto ja kme ti je in tega ni mo goče za go toviti v ok vi ru ka pa ci te te ob sto ječih stavb. Ali bodo pred vi de - ne spre mem be od go vo ri le na re snične po tre be raz vo ja kme tijs tva in ure ja nja ka ko vost ne ga bi va nja vseh pre bi val cev v na se lju, pa bo po ka za lo šele nje go vo iz va ja nje v prak si? Zahvala:Delojebilodelnofinanciranov okviruciljnegaraziskovalnegaprojektaUmeščanjekmetij- skihobjektovv krajinoinreševanjeprostorskihkonfliktov(V6-1629),kigafinancirataMinistrstvoza kmetijstvo,gozdarstvoinprehranoterJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 7 Viri in li te ra tu ra Berry, D., Plaut, T. 1978: Re tai ning agri cul tu ral ac ti vi ties un der ur ban pres su res: a re view of land use conf licts and po li cies. Po licy Scien ces 9-2. DOI: https://doi.org/10.1007/BF00143740 Bo rec, A., Bohak, Z., Turk, J., Prišenk, J. 2013: The suc ces sion sta tus of fa mily farms in the Me di ter ra - nean re gion of Slo ve nia. So ciológia 45-3. Cun der, T. 2000: Se da nje sta nje in raz voj ne možno sti kme tijs tva. Ljub lja na – Geo gra fi ja me sta. Ljubljana. Da niels, T. 1999: When city and coun try col li de: Ma na ging growth in the me tro po li tan frin ge. Washington D.C. Deu, Ž. 2001: Stav bars tvo slo ven ske ga po deželja: Značilno ob li ko va nje stanovanj skih hiš. Ljub lja na. Deu, Ž. 2004: Pre no va stavb na slo ven skem po deželju. Ljub lja na. Deu, Ž. 2007: Oze melj ska raz no vrst nost – cilj so dob ne ga ure ja nja pro sto ra. Geo det ski vest nik 51-2. Deu, Ž., Zdovc, H. 2002: Od načrta do stav be: ar hi tek tu ra Koz jan skega v načrtih in do ku men tih iz srede 19. sto let ja. Zgo do vin ski ar hiv Ce lje in Jav ni za vod Koz jan ski park. Pod sre da. Er ring ton, A. 1994: The peri-ur ban frin ge: Eu ro pe’s for got ten ru ral areas. Jour nal of Ru ral Stu dies 10-4. DOI: https://doi.org/10.1016/0743-0167(94)90046-9 Fal leth, E., Hof stad, H. 2008: Ru ral res pon se to ur ban-bia sed land use po licy – New bot tom-up plan - ning stra te gies in Nor way. Eu ro pean Jour nal of Spa tial De ve lop ment 30. Fi ster, P., Boh-Pečnik, N., De be vec L., Deu, Ž., Kavčič, M., Lah, L. 1993: Ar hi tek tur ne kra ji ne in re gije. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor, Urad za pro stor sko pla ni ra nje. Ljub lja na. Fur man Oman, G., Fur man Oman, M., Se dov nik, J. 2013: So dob na ar hi tek tur na ti po lo gi ja na Koz janskem. Pod sre da. Gan tar, D. 2012: Tipi sce na ri jev in nji ho va upo ra ba v pro stor skem načrto va nju. Geo det ski vest nik 56-3. DOI: https://doi.org/10.15292/geo det ski-vest nik.2012.03.499-512 Gan tar, D. 2015: Pričako va nja kme tov o spre mem bah kul tur ne kra ji ne na ob močju občine Idri ja. Annales, Se ries hi sto ria et so cio lo gia 25-1. Gantar, D., Go lo bič, M. 2015: Lands ca pe sce na rios: a study of inf luen ces on at ti tu des and ac tions in a ru ral lands ca pe. Fu tu res 69. DOI: https://doi.org/10.1016/j.fu tu res.2015.02.002 Go lo bič, M., Ma rušič, I., Ko vačič, M. 2003: Možno sti za us kla je va nje razvoja kme tijs tva z dru gi mi družbe - ni mi in te re si na slo ven skem po deželju, pri mer občine Ko men da. Kme tijs tvo 81-2. Guštin, Š., Po točnik Sla vič, I. 2015: Pre poz na va nje in pro stor ska raz me sti tev konf lik tov na po deželju. Geo graf ski vest nik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87105 Hen der son, S. R. 2005: Ma na ging land-use conf lict around ur ban cen tres: Au stra lian poul try far mer at ti tu des to wards re lo ca tion. Ap plied Geo graphy 25. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ap geog.2005.03.001 57 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Jo va no vi ć, M. M., Mi la no vi ć, M. M., Zorn, M. 2017: The use of NDVI and CORINE Land Co ver databases for fo re sta ma na ge ment in Ser bia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.818 Kerb ler, B. 2008: The inf luen ce of fac tors of the so cio-geo grap hi cal struc tu re of moun tain farms in Slo - ve nia upon farm suc ces sion sta tu ses and de ci sions. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48203 Klad nik, D., Pe tek, F. 2007: Kme tijs tvo in spre mi nja nje rabe tal na Ljub ljan skem po lju. Geo graf ski vest - nik 79-2. Kneževi ć Hočevar, D. 2013: Et no gra fi ja med ge ne ra cij skih od no sov. Dom in delo na kme ti jah sko zi živ - ljenj ske pri po ve di. Ljub lja na. Kni fic, K., Boj nec, Š. 2015: Struc tu ral chan ges in land use of agri cul tu ral hol dings in hilly ru ral areas. Acta geo grap hi ca Slo venica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.736 Lah, L. 1994: Pre no va stavb ne de diščine na po deželju – Kras. Novo me sto. La wren ce, H. W. 1988: Chan ges in agri cul tu ral pro duc tion in me tro po li tan areas. Pro fes sio nal Geo - grap her 40-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.0033-0124.1988.00159.x Le wis, G. 1998: Ru ral mi gra tion and de mo grap hic chan ge. The Geo graphy of Ru ral Chan ge. Har low. Li sansky, J., An drews, M. S., Lo pez, R. A. 1988: The de ter mi nants of right-to-farm conf licts. Ru ral Socio - logy 53-2. Lo her berg, F., Lička L., Scaz zo si, L., Tim pe, A. (ur) 2016: Ur ban Agri cul tu re Eu ro pe. Ber lin. Mar kus zew ska, I. 2013: Land con so li da tion as an isn tru ment of sha ping the agra rian struc tu re in Po - land. Qu ae stio nes Geo grap hi cae 32-3. DOI: https://doi.org/10.2478/qua geo-2013-0027 Ma rušič, I., Jančič, M., Bar tol, B., Prem, M. 1998: Re gio nal na raz de li tev kra jin skih ti pov v Slo ve ni ji – Me to do loške os no ve. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor, Urad Re pub li ke Slo ve ni je za pro stor sko plani - ra nje. Ljub lja na. Med mrežje 1: https://www.1ka.si (30. 5. 2017). Mušič, M. 1947: Ob no va slo ven ske vasi. Ce lje. Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Cre mer-Schul te, D., Broz zi, R., Cor ti nes Gar cia, F. 2015: Ac hie ving su stai nab le spa tial de ve lop ment in the Alps through par ti ci pa tory plan ning. Acta geo grap hi ca Slo - ve ni ca 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1631 Pa jer, A. 2013: Te me lji gra di telj ske pre poz nav no sti. Pod sre da. Pažek, K., Ir go lič, A., Turk, J., Bo rec, A., Prišenk, J., Ko len ko, M., Roz man, Č. 2017: Mul ti-cri te ria asses - sment of less fa vou red areas: a sta te le vel. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 58-1. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.962 Per ko, D., Hr va tin, M., Ci glič, R. 2017: De ter mi na tion of lands ca pe hots pots of Slo ve nia. Acta geo grap - hi ca Slo ve ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Per par, A., Ko vačič, M. 2006: Pro stor ski vi di ki raz vo ja kme tij. Dela 25. DOI: https://doi.org/10.4312/ dela.25.5.61-71 Po laj nar Hor vat, K., Smre kar, A. 2015: Ve ljav nost oseb ne ga in splet ne ga an ke ti ra nja v geo graf skem razi - sko va nju. Geo graf ski vest nik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87208 Po lenšek, M., Pir nat, J. 2017: Fo rest patch con nec ti vity: The Case of the Kranj-Sora Ba sin, Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3001 Pra vil nik o vse bi ni, ob li ki in načinu pri pra ve občin ske ga pro stor ske ga načrta ter po go jih za do ločitev ob močij sa na cij raz pršene grad nje in ob močij za raz voj in širi tev na se lij. Urad ni list Re pub li ke Slo - ve ni je 99/2007. Ljub lja na. Pro stor ski red Slo ve ni je. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 122/2004. Ljub lja na. Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2011: Spa tial li mi ta tions on farms in ur ban out skirts. Acta Geo grap hi ca Slo - ve ni ca 51-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51105 Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2012: Vlo ga mešanih kme tij v gos po dar ski, okolj ski in pro stor ski preo braz bi ob me stij. Dok tor sko delo, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 58 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2015: Eva lua ting the de ve lop ment po ten tial of farms on ur ban out skirts: met - ho do logy. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.704 Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2017: Spa tial con straints of Slo ve nian farms: What does ur ba ni za tion have to do with it? Eu ro pean Coun try si de 9-2. DOI: https://doi.org/10.1515/euco-2017-0017 Smre kar, A., Šmid Hribar, M., Er har tič, B. 2016: Sta ke hol der conf licts in the Ti vo li, Rožnik Hill, and Šiška Hill pro tec ted lands ca pe area. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.895 Splošne smer ni ce s po dročja raz vo ja po se li tve. Mi ni strs tvo Re pub like Slo ve ni je za in fra struk tu ro in prostor. Ljub lja na, 2013. Med mrežje: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/po droc ja/ dpn/smer ni ce/us mer ja nje_po se li tve.pdf (23. 2. 2017). Splošne smer ni ce s po dročja va ro va nja kme tij skih zem ljišč. Mi ni strstvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub lja na, 2017. Med mrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ podrocja/Kmetijstvo/Kmetijska_zemljisca/splosne_smernice_februar_2017.pdf (23. 2. 2017). Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve nije. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 76/2004. Ljub lja na. Stra te gi ja raz vo ja po deželja Mest ne občine Ljub lja na v pro gram skem ob dob ju 2014–2020. Mest na občina Ljub lja na. Ljub lja na, 2014. Med mrežje: https://www.ljub lja na.si/as sets/Up loads/1-Stra te gi ja-raz vo - ja-po de ze lja-Mest ne-ob ci ne-Ljub lja na-za-pro gram sko-ob dob je-2014-2020.pdf (12. 4. 2017) Šuklje Er ja vec, I. 2015: The im por tan ce of a com pre hen si ve plan ning ap proach to green in fra struc ture. Green in fra struc tu re in Cen tral, Ea stern, and South-Ea stern Eu ro pe: is the re a uni ver sal so lu tion to en vi ron men tal and spa tial chal len ges? Ljub lja na. Turk Ni skač, B., Klaus, S., Sta rec, S. 2010: Ur ba no živ lje nje ob kme ti jah ali ru ral no živ lje nje ob stolp - ni cah? Di le ma ja sne ločnice med ur ba nim in ru ral nim. Ur ba ni iz ziv 21-1. DOI: https://doi.org/ 10.5379/ur ba ni-iz ziv-2010-21-01-00 Za kon o kme tij skih zemljiščih. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 71/2011. Ljub lja na. Za kon o pro stor skem načrto va nju. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 33/2007. Ljub lja na. Za kon o spre mem bah in do pol ni tvah Za ko na o kme tij skih zem ljiščih. Urad ni list Re pub li ke Slo ve - nije 27/2016. Ljub lja na. Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZU re P-2) – os nu tek. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor. Ljub lja na, 2016. Med - mrežje: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/os nut ki/zu rep.docx (30. 5. 2017). 8 Sum mary: Se lec ting farm buil ding si tes and farm ex pan sion in Slo ve nia: The le gi sla ti ve fra me work and ex pe rien ce of Slo ve nian mu ni ci pa li ties (tran sla ted by DEKS d. o. o.) This ar tic le pro vi des a cri ti cal over view of the exi sting re search and the le gi sla tion on se lec ting si - tes for farm struc tu re, and it analy zes the ex pe rien ce of spa tial plan ners wor king at Slo ve nian mu ni ci pal of fi ces in im ple men ting this le gi sla tion. The analy sis is the re sult of an ex ten si ve sur vey on se lec ting farm buil ding si tes and re sol ving re la ted conf licts, in which the ex pe rience of 190 Slo ve nian mu ni ci - pa li ties was col lec ted. To pre sent the le gi sla ti ve fra me work for se lec ting si tes for farm struc tu res, the ap pli cab le Spa tial Plan ning Act and ot her acts and stra te gic do cu ments go ver ning this area (e.g., the Spa tial De ve lop - ment Stra tegy of Slo ve nia, the Spa tial Plan ning Ru les of Slo ve nia, the Ru les on the Con tent, Form, and Met hods of Pre pa ring Mu ni ci pal Spa tial Plans, and the ge ne ral gui de li nes for pre pa ring mu ni ci pal spa - tial plans re la ted to sett le ment and agri cul tu ral land develop ment) were re vie wed. The analy sis of the ex pe rien ce gai ned by spa tial plan ners at Slo ve nian mu ni ci pal of fi ces was car - ried out using a qua li ta ti ve met hod. A que stion nai re for spa tial plan ning spe cia lists was sent to all Slo ve nian mu ni ci pal of fi ces; where ne ces sary, spe cia lists in agri cul tu re or ot her areas were also inc lu ded in the sur vey. 59 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave From De cem ber 1st, 2016 to Fe bruary 20th, 2017, 190 of the to tal of 212 Slo ve nian mu ni ci pa li ties (ac coun ting for 92.5% of Slo ve nian ter ri tory and 92.4% of the to tal Slo ve nian po pu la tion) res pon ded to the que stion nai re. The per cen ta ges pre sen ted be low are cal cu la ted ba sed on the num ber of mu ni - ci pa li ties that res pon ded to an in di vi dual que stion. The sur vey exa mi ned whet her Slo ve nian far mers have to deal with the is sue of spa tial con straints. This was con fir med by 85% of all of the par ti ci pa ting mu ni ci pa li ties, which pro ves that spa tial con - straints on farms is a re le vant and wi des pread is sue in Slo ve nia. In twenty-eight mu ni ci pa li ties, the res pon dents did not re port any spa tial con straints; this mainly inc lu ded the hilly mu ni ci pa li ties with an ex cep tio nally low sha re of farms with de ve lop ment po ten tial. In ad di tion to analy zing the farms’ de ve lop ment po ten tial and their spa tial con straints, in the fu - tu re it would also make sen se to analy ze the stra te gies for agri cul tu ral de ve lop ment in Slo ve nian mu ni ci pa li ties that are di rectly con nec ted with the lo cal spa tial po licy. The que stion nai re used in the sur vey des cri bed fo cu sed only on the mu ni ci pa li ties’ ge ne ral stan ce on the addi tio nal op por tu ni ties and sim pli fied pro ce du res for buil ding farm buil dings on agri cul tu ral land that have been made pos - sib le by the Agri cul tu ral Land Act and its amend ments sin ce 2011. Se venty-eight per cent of mu ni ci pa li ties con fir med that they stra te gically sup por ted the con struc tion of farm buil dings on agri - cul tu ral land, and the rest were against it. The sur vey also exa mi ned the num ber of ini tia ti ves for re lo ca ting, ex pan ding or re no va ting farm buil dings that the mu ni ci pa li ties pro ces sed bet ween 2011 and 2016, and the pur po se of the ini tia ti ves sub mit ted. Fifty-one mu ni ci pa li ties that fil led out the que stion nai re did not pro vi de the num ber of the - se ini tia ti ves. The re mai ning 139 mu ni ci pa li ties sta ted the num ber, whe reby some only pro vi ded an ap pro xi mate num ber of the ini tia ti ves pro ces sed. The types of ini tia ti ves most fre quently high ligh ted by the mu ni ci pa li ties inc lu ded tho se for ex pan - ding farm buil dings at an exi sting site (72%); as many as 35% of mu ni ci pa li ties also hand led ini tia ti ves for mo ving entire farms to a new lo ca tion. The »ot her« types of ini tia ti ves li sted inc lu ded buil ding re - no va tion, le ga li za tion of exi sting struc tu res, and in once case also the con struc tion of new farm buil dings. A com pa ri son of the in for ma tion on the types of ini tiatives and the sha re of de ve lop men tally pro mi - sing farms by mu ni ci pa lity shows a po si ti ve cor re la tion bet ween the low sha re of pro mi sing farms (up to 10%) and the ini tia ti ves for mo ving farms to a new lo ca tion. The se chan ges de mand the hig hest fi - nan cial investment and would pri ma rily be ex pec ted in areas with a lar ge sha re of pro mi sing farms. The rea sons for the ini tia ti ves sub mit ted that the res pon dents most fre quently pro vi ded inc lu ded the de si re to ex pand their agri cul tu ral ac ti vity and the spa tial con straints of the exi sting lo ca tion due to ur ba ni za tion and pro tec tion re gi mes. As an ti ci pa ted, the re was a sta ti sti cally sig ni fi cant cor re la tion bet - ween per cei ving the prob lem of the farms’ spa tial con straints and the ini tia ti ves sub mit ted for this rea son. Thirty-se ven per cent of the mu ni ci pa li ties have al lo ca ted areas for re lo ca ting or ex pan ding pro - mi sing farms in their mu ni ci pal spa tial plans. Con si de ring that as many as 85% of the mu ni ci pa li ties ack now led ge a spa tial con straint prob lem, this sha re is modest and lo wer than ex pec ted. The areas en - vi sa ged for re lo ca ting or ex pan ding pro mi sing farms are im por tant not only from the view point of the se farms’ eco no mic pro gress, but also in terms of re du cing so cial ten sions wit hin sett le ments. Lo wer qua - lity of life due to agri cul tu ral ac ti vity (noi se, odors, mud on the roads, and so on) in Slo ve nian mu ni ci pa li ties is one of the main rea sons for di sa gree ment among re si dents. The ma jo rity of mu ni ci - pa li ties con si der sui tab le ad just ments in their spa tial plans to be the pri mary met hod for re sol ving such dis pu tes. The se lec tion of farm buil ding si tes is go ver ned by the re le vant laws, stra te gies, spa tial plan ning ru les, and gui de li nes that form the man da tory ba ses for ge ne ral and de tai led mu ni ci pal spa tial plans. The law only al lows farm ex pan sion be yond exi sting sett led areas if the farm has the sta tus of a de ve - lop men tally pro mi sing farm. The new Spa tial Plan ning Act (Sln. Zakono urejanjuprostora or ZU re P-2, 2016 draft), which is cur - rently still in the sta ge of har mo nization, will res cind and re pla ce the for mer um brel la act. Ac cor ding 60 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … to the new bill, ex pan sions or chan ges re la ting to farm buil dings will not be li mi ted to the farm’s de - ve lop ment po ten tial, but to the con di tions al lo wing ad di tio nal con struc tion in sett lements, such as main tai ning and ex pan ding an in di vi dual built-up area out si de the core sett le ment, and spa tial plan - ning in ot her plan ning zo nes. With re gard to ex pan ding in di vi dual built-up areas out si de the main sett le ments, the new law will al low ad di tio nal con struc tion of new struc tu res re qui red for carr ying out agri cul tu ral and se con dary ac ti vi ties on the farm as well as ad di tio nal con struc tion of new re si den tial buil dings if the farm’s exi sten ce is at sta ke and this can not be en su red by the ca pa city of the cur rent buil dings. Ho we ver, prac ti cal im ple men ta tion will show whet her the en vi sa ged chan ges will meet the real needs of agri cul tu ral de ve lop ment and of fe ring a qua lity life for all re si dents in a sett le ment. 61 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave