ŠTEVILKA 4/2021 Hranilniki postajajo pomemben element elektroenergetskih sistemov POGOVOR AKTUALNO BLAŽ KOŠOROK AGENCIJA ZA ENERGIJO Naložbe na področju energetike in prometa so ključne. Leto 2020 velika preizkušnja tudi za energetski sektor naš Stik UVODNIK Smer, v katero gremo, je že dolgo določena Polona Bahun novinarka revije Naš stik Evropska komisija je predstavila zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55, ki pomeni pomembno stopnico do cilja podnebno nevtralne Evrope do leta 2050, ki želi biti prva ogljično nevtralna celina in zgled drugim. Sveženj poleg zmanjšanja emisij za 55 odstotkov do leta 2030 prinaša še spremembe zakonodaje na številnih drugih področjih, kot so promet, ener­ gija, obdavčevanje in oblikovanje cen ogljika. Leto 2030 je že jutri, vsi pa se zavedajo, da bodo stroški neukrepanja višji od stroškov, povezanih z ukrepanjem. Države članice so paket na sploš­ no pozdravile, vendar pa to še ne pomeni, da so z zapisanim tudi zadovoljne. Ravno nasprotno, države imajo zelo različne izhodiščne položaje in se ukvarjajo z različnimi okoliščinami, zato univer­ zalnih rešitev ni. To pomeni, da slovensko pred­ sedstvo EU, ki si je za prednostno nalogo zadalo ravno obravnavo in iskanje soglasja med državami članicami glede tega svežnja, čaka težko in zahtev­ no delo, pri čemer ni mogoče pričakovati, da bo soglasje doseženo že v pol leta, ampak bodo to delo podedovala še prihodnja predsedstva. Države, med njimi tudi Slovenijo, od vsega najbolj skrbi, kakšne posledice bo prinesla nova shema za trgovanje z emisijami na področju prometa in ogre­ vanja stavb. Prepričane so, da se bodo cene goriv in ogrevanja stavb postopno zvišale, kar bo najbolj prizadelo najranljivejše, saj promet in energetska oskrba stavb skupaj predstavljata 50 odstotkov iz­ pustov in 30 odstotkov družinskega proračuna. Kot protiutež je zato Evropska komisija vzpostavila socialni podnebni sklad, ki bo z dodeljevanjem fi­ nančne pomoči poskrbel, da sveženj ne bi bil pre­ več obremenjujoč za gospodinjstva z najnižjimi dohodki. Vendar pa sklad ne bo bančni avtomat. Države bodo morale pripraviti podrobne načrte za črpanje, v katerih bodo morale opredeliti tudi ukrepe v pomoč ranljivemu prebivalstvu. Poleg tega države še poudarjajo, da mora biti delitev bre­ men med državami članicami pravična in stroškov­ no učinkovita, k temu pa morajo prispevati vsi gospodarski sektorji. Vsi se strinjamo, da so podnebne spremembe svetovni izziv, ki vplivajo na vse ravni družbe in ce­ lotno gospodarstvo. Temu sveženj prinaša številne priložnosti, samo od njega pa je odvisno, ali jih bo znal in v kolikšni meri izrabiti. 3 4 vsebina IZ ENERGETSKIH OKOLIJ naš Stik 6 16 POGOVOR Blaž Košorok Naložbe na področju energetike in prometa so ključne za soočanje z izzivi zelenega prehoda 16 Slovenija je predsedovanje Svetu EU prevzela na za energetiko ključni prelomnici, saj je treba sprejeti pomembne končne odločitve, če hoče Evropa do leta 2050 postati podnebno nevtralna celina. Glavna prednosna naloga slovenskega predsedovanja bo zato med drugim oblikovanje bolj trajnostnega energetskega sektorja z namenom, da se omogoči nemoten, stroškovno učinkovit in pravičen energetski prehod za vse članice EU. AKTUALNO Evropska komisija Do podnebno nevtralne Evrope z višjimi nacionalnimi prispevki Agencija za energijo Leto 2020 velika preizkušnja tudi za energetski sektor Epidemija koronavirusa, ki je v minulem letu zajela ves svet in močno zaznamovala gospodarstvo in promet, je pred številne izzive postavila tudi energetski sektor, ki je pred obdo­bjem velikih sprememb. Energetska politika Slovenska oskrba z energijo ni enigma GEN energija Izdano energetsko dovoljenje za JEK2 Termoelektrarna Brestanica Svojemu namenu uradno predan nov plinski agregat v Brestanici Savske elektrarne Ljubljana Temeljita obnova zapornic Savske elektrarne Ljubljana Naše poslanstvo je trajnostna proizvodnja električne energije ELES Projekt NEDO gre h koncu GEN-I Nadvse uspešno leto 2020 za družbo GEN-I Elektro Ljubljana Kljub posebnim zunanjim okoliščinam enako učinkoviti in uspešni kot do zdaj V ŠTEVILKAH POD DROBNOGLEDOM Hranilniki postajajo pomemben element elektroenergetskih sistemov Med ključnimi vprašanji prihodnjih elektroenergetskih sistemov je, kako presežke električne energije iz obnovljivih virov shraniti za čas, ko te primanjkuje. Zato ne preseneča, da se poleg klasičnega hranjenja v obliki velikih akumulacij in črpalnih elektrarn vse bolj omenjajo tudi baterijski hranilniki, ki pospešeno vstopajo v različne procese v elektroenergetiki. TRENUTEK Gradimo POGLEDI Doc. dr. Drago Papler Tehniška dediščina, vredna spoštovanja Jože Špiler Nizkoogljična energetska mešanica za trajnostni razvoj ZANIMIVOSTI IZ SVETA NA DELOVNEM MESTU Damjan Požun, Hidroelektrarne na Spodnji Savi V prihodnosti bodo zahteve po fleksibilni proizvodnji čedalje večje V maju so hidroelektrarne na Spodnji Savi proizvedle 93,73 GWh električne energije, kar je za devet odstotkov več od predhodnega mesečnega rekorda iz novembra 2019 (85,42 GWh). Za proizvodnjo in vzdrževanje v družbi HESS skrbijo v službi obratovanja in vzdrževanja. SPOMINI Dvajset let delovanja prve sončne elektrarne v Slovenji 5 22 20 22 26 30 32 34 50 36 70 41 44 46 48 50 62 64 65 66 Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana 70 Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarja: Polona Bahun in Vladimir Habjan 74 Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 2.232 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 15. oktobra 2021, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 30. septembra 2021. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Tamara Kos (HESS) Martina Merlin (TEB) Mag. Kristina Sever (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Tomaž Oštir (GEN-I) 6 iz energetskih okolij naš Stik 7 AGENCIJA ZA ENERGIJO 6.902 modulov Nazivna moč elektrarne je 3,036 MW, sestavljena pa bo iz 6.902 modulov, moči 440 Wp. 800 gospodinjstev SE Prapretno naj bi na leto proizvedla 3.362.000 kWh električne energije, kar zadostuje za pokritje potreb po električni energiji približno 800 gospodinjstev. 2,5 milijona evrov Ocenjena investicijska vrednost postavitve sončne elektrarne Prapretno z vso pripadajočo opremo znaša 2,5 milijona evrov brez DDV. HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE Začetek gradnje največje sončne elektrarne v Sloveniji BRANE JANJIĆ Holding Slovenske elektrarne je v začetku julija položil te­ meljni kamen za postavitev največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki bo stala na rekultiviranem in zaprtem delu odla­ gališča nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku. Omen­ jena elektrarna je dober primer oživitve degradirane lokacije in spada v sklop strateških usmeritev države k povečevan­ ju deleža obnovljivih virov energije ter je tako skladna tudi z evropskimi smernicami za zmanjševanje ogljičnega odtisa države. Slavnostnega dogodka ob začetku projekta, ki, kot pravijo v HSE, je tudi pomemben korak v razvoju slovenske energetike in družbe, so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, župan občine Hrastnik Marko Funkl in vodja službe za razvoj in ev­ ropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač. »Na področju proizvodnje električne energije iz sonca ima­ mo v skupini HSE že izkušnje. Pod našim okriljem trenutno deluje pet sončnih elektrarn, šesta, sončna elektrarna Pra­ pretno, pa bo prva v Sloveniji, ki ima več kot megavat moči in je dobila gradbeno dovoljenje,« je ob začetku izvedbe pro­ jekta izpostavil generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar ter dodal, da ostaja ključno poslanstvo HSE intenzivno nadalje­ vanje naložb v zanesljive in okolju prijazne vire električne ener­gije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je ob tej priložnosti izpostavil, da je začetek gradnje sončne elektrarne Prapret­ no zgodba o uspehu, s katerim obračamo nov pomemben list v razvoju slovenske energetike in družbe, v skrbi za okol­ je in izboljšanju kakovosti našega življenja sploh ter dodal, da gre za primer pametno naravnane razvojne politike. »Naj bo sončna elektrarna Prapretno naš zgled. Potrudimo se, da bo v naši državi sončnih elektrarn čim več in čim prej,« je dejal Vrtovec ter poudaril, da si bodo prizadevali za odpravo nepo­ trebnih birokratskih ovir pri izvajanju takih projektov in pozval vse energetike, da prispevajo svoj delež k učinkovitem raz­ voju slovenske energetike. Postopek pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljen­ ja je bil zaključen v maju, začetek obratovanja in s tem prva proizvodnja električne energije pa sta predvidena že letos. Nov poziv za vstop v podporno shemo BRANE JANJIČ Agencija za energijo je julija objavila že deveti javni poziv k prijavi projektov za proizvodnjo električne energije in obnovljivih virov in soproizvodnih naprav z visokim izkoristkom, ki bodo lahko dobili podpo­ ro. Tudi na tokratnem razpisu je na voljo deset mili­ jonov evrov, razpoložljiva sredstva pa bo agencija razdelila v okviru dvokrožnega konkurenčnega postopka. Predmet javnega poziva so projekti za nove in obnovljene proizvodne naprave oziroma skupine projektov za nove proizvodne naprave na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo elek­ trike in toplote z visokim izkoristkom, projekte, ki ustrezajo razpisnim pogojem, pa lahko prijavijo tako investitorji kot promotorji. Rok za prijavo se iz­ teče 15. septembra. Agencija za energijo je do zdaj izvedla že osem javnih pozivov za vstop v podporno shemo, pri čemer je bilo izmed 1.097 na njih prijavljenih projek­ tov izbranih 437 s skupno nazivno električno moč­ jo 459,19 MW. Kot pravijo na Agenciji, kljub natančno določenim pogojem odobritev vstopa v podporno shemo in skrbnemu izboru najprimernejših prijavljenih pro­ jektov njihovo uresničevanje žal ne poteka tako, kot bi si želeli. Izmed vseh potrjenih projektov je bilo do zdaj že izvedenih »le« 96 projektov s skup­ no nazivno električno močjo 48,39 MW. Glede na tehnologijo med prijavljenimi in izbranimi projekti po nazivni električni moči prevladujejo vetrne elek­ trarne. Od do zdaj prijavljenih za 570,2 MW vetrnih elektrarn jih je bilo izbranih 73 s skupno nazivno električno močjo 291,97 MW, pri čemer pa, kot iz­ postavljajo v agenciji, do zdaj še noben projekt od teh ni bil izveden. Večini se bo rok za izvedbo, ki še omogoča uveljavitev pravice do podpore, iztekel v letu 2023, glede na trenutne faze umeščanja teh projektov v prostor pa je težko z optimizmom priča­ kovati njihovo izvedbo do predvidenega roka. Po številu prijavljenih in izbranih projektov prevla­ dujejo sončne elektrarne, pri čemer je bilo od na dosedanjih pozivih prijavljenih 447 projektov sončnih elektrarn izbranih 149 projektov s skupno nazivno električno močjo 51,98 MW. Tudi izvedba projektov sončnih elektrarn je precej skromna, saj je bilo do zdaj izvedenih le 24 projektov s skupno na­ zivno električno močjo 3,29 MW. 8 iz energetskih okolij naš Stik GEN-I DISTRIBUCIJA GEN-I podpisnik Deklaracije za zeleno prihodnost Slovenije Pod skupno streho tudi evropski sistemski operaterji distribucijskega omrežja VLADIMIR HABJAN 9 POLONA BAHUN Po zgledu Evropskega združenja sistemskih operaterjev prenosnega elektroenergetskega omrežja je julija zaživelo tudi Evropsko združenje sistemskih operaterjev distribucijske­ ga omrežja. Njegov namen je okrepiti sodelovanje med ope­ raterji distribucijskih sistemov na evropski ravni. Združenje je bilo ustanovljeno na podlagi evropske uredbe o električni ener­ giji, ki si prizadeva povečati učinkovitost v distribucijskih omrež­ jih električne energije v EU ter zagotoviti tesno sodelovanje z evropskimi operaterji prenosnih omrežij. in lažje vključevanje obnovljivih virov energije v distribucijsko omrežje. S tem je bil storjen pomemben korak pri vzpostavitvi aktivne platforme za distribucijske sisteme elektroenergetskega omrež­ ja. Združenje je zaživelo ob pravem času, saj bo ob upoštevanju izzivov, s katerimi se mora spoprijemati industrija, sistemskim ope­ raterjem distribucijskih omrežij omogočilo, da dejavno prispevajo k doseganju ciljev EU o podnebni nevtralnosti. Združenje predstavlja platformo za sodelovanje med vsemi sistemskimi operaterji distribucijskih omrežij s splošnim ciljem vzpostaviti strokovno telo, ki se bo ukvarjalo s temeljnimi zade­ vami, kot so razvoj omrežnih kodeksov in smernic, prispevek k digitalizaciji sistemov sistemskih distribucijskih operaterjev Ob 30-letnici razglasitve samostojne Slovenije je pod pokrovitelj­ stvom predsednika države Boruta Pahorja junija v občini Šent­ jernej potekal simpozij Zelena prihodnost, ki je bil usmerjen predvsem v prihodnost in cilj, da z zeleno preobrazbo ob pomoči digitalizacije tudi prihodnjim generacijam omogočimo življenje v zdravem in podnebno prijaznem okolju. Trideset let po tem, ko smo Slovenci ponosno in složno stopili na pot samostojnosti in proti evropski prihodnosti, stoji naša država skupaj s svetom pred novim pomembnim izzivom – podnebno krizo, ki lahko bolj kot sam planet ogrozi predvsem ljudi, generacije naših otrok in tistih, ki prihajajo za njimi. Želja družbe GEN-I je bila, da bi povezali vse deležnike, ki so in bodo soustvarjali prihodnost družbe – politiko, gospodarstvo in lokalne skupnosti za nov skupen cilj – brezog­ ljično zeleno Slovenijo še pred letom 2050. Udeležence je v uvodu med drugim nagovoril predsednik prve slovenske vlade in predsednik organizacijskega odbora Lojze Peterle, ki je izpostavil pomen medgeneracijskega sodelovan­ ja in pozitivnega pristopa do potrebnih sprememb v luči zelene preobrazbe. Pohvalil je tudi ambicije gospodarstvenikov, da se iz­ kažejo pri aktivnostih za razogljičenje Slovenije. Predsednik republike Borut Pahor je v svojen nagovoru iz­ postavil: »Zeleni evropski dogovor je izjemna priložnost, imenit­ no bo, če jo bo Slovenija znala izkoristiti in bo v ospredju držav, ki si bodo prizadevale za uveljavitev okoljskih ciljev. Le tako bomo ohranjali našo deželo lepo in uveljavili primerjalne pred­ nosti, ki jih spričo naravnih danosti ima.« Pred začetkom okrogle mize je z udeleženci svoja razmišljanja delil tudi nekdanji francoski predstavnik v Evropskem parlamentu, gospod Alain Lamassoure, ki je Sloveniji čestital za uspehe, ki jih je dosegla v zadnjih tridesetih letih. Na okrogli mizi so sodelovali državni sekretar na ministrstvu za in­ frastrukturo Blaž Košorok, direktor družbe Hidria Holding dr. Iztok Seljak, župan Grosuplja in predstavnik iniciative SEESARI dr. Pe­ ter Verlič, predsednik uprave družbe GEN-I dr. Robert Golob ter moderator omizja Lojze Peterle. »Samo enotni lahko kot držav­ ljani Evrope naslavljamo podnebne spremembe. Kot predsednik uprave energetskega podjetja se zavedam odgovornosti, ki jo ima za zeleno preobrazbo gospodarski sektor. Gospodarstvo želi prispevati k družbeni blaginji in lahko podpre politiko pri dose­ ganju okoljskih ciljev. V GEN-I verjamemo v te cilje in smo priprav­ ljeni vanje vložiti milijardo evrov lastnih sredstev,« je poudaril dr. Golob. Z njim se je strinjal tudi predstavnik gospodarstva, direktor družbe Hidria Holding, Iztok Seljak, ki verjame, da lahko uspemo le, če smo prvi in prebojni ter se ne sprašujemo, ali bomo uspe­ li slediti drugim. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je dodal, da je politika prepoznala pripravljenost gospodarstva ter sprejela več zakonov za spodbujanje rabe ob­ novljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Naloga vlade je prepričati ljudi, da je pot v nizkogljično družbo mogoča, za to pa mora postaviti strateške usmeritve. Po mnenju dr. Petra Verliča nas za zeleno preobrazbo čaka še veliko dela, pri čemer se po njegovem mnenju evropska prometna politika začne na dvorišču naših občin. Ob koncu okrogle mize so udeleženci podpisali Deklaracijo za zeleno prihodnost Slovenije, v kateri so se zavzeli za razogljičenje Slovenije do leta 2050, za ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter za družbeno in okoljsko pravičnost. VLADA RS Prioritete slovenskega predsedovanja na področju energije BRANE JANJIĆ Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na zasedan­ ju Odbora Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko sredi julija podrobneje predstavil prednostne naloge na področju energije v času slovenskega predsedo­ vanja Svetu EU. Kot je dejal, si bo Slovenija prizadevala ob­ likovati bolj trajnostni energetski sektor z namenom, da se omogoči nemoten, stroškovno učinkovit in pravičen ener­ getski prehod. Minister Vrtovec je ob tem poudaril, da mora­ mo, če želimo doseči ambiciozno zastavljene podnebne in energetske cilje EU do leta 2030 in podnebno nevtralnost do leta 2050, oblikovati politike na skladen način, ob upo­ števanju prednosti krožnega gospodarstva in načela ener­ getske učinkovitosti. »Kar zadeva obravnavo zakonodaje, je naš načrt nadaljevati delo portugalskega predsedstva glede Uredbe za vseevrop­ sko energetsko infrastrukturo. Posodobitev energetske infra­ strukture ne bo le pomagala pri okrevanju EU, temveč bo tudi ključni dejavnik energetskega prehoda, revizija uredbe pa bo pomemben korak v tej smeri,« je dejal minister. Cilj predlo­ ga, ki ga je Komisija predstavila decembra lani, je prilagoditev smernic za energetsko infrastrukturo, da bi podprli prehod na čisto energijo, dosegli podnebne in energetske cilje za leto 2030 ter cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Minister za infrastrukturo je še izpostavil, da namerava slo­ vensko predsedstvo glede predlogov s področja energije v svežnju Pripravljeni na 55 začeti pregled revizije direktiv o ob­ novljivih virih in energetski učinkovitosti ter dodal, da mora Evropska unija okrepiti svoje ambicije na vseh področjih, če dejansko želimo doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. »Raba energije ustvari več kot 75 odstotkov emisij toplogred­ nih plinov v EU. Povečanje deleža obnovljivih virov energije v naši mešanici virov energije je zato bistveno za zagotovitev stroškovno učinkovitega doseganja naših podnebnih ciljev za leto 2030. Ob tem je treba zagotoviti tudi vodilno vlogo EU na področju izrabe obnovljivih virov energije, hkrati pa tudi spodbujati energetsko varnost, cenovno dostopnost energije in konkurenčnost evropskega gospodarstva,« je še dejal mini­ ster za infrastrukturo Jernej Vrtovec. 10 iz energetskih okolij naš Stik MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO DISTRIBUCIJA Novi zakon o energetski politiki ne predvideva priprave EKS Bilančni dobički namenjeni izplačilu dividend POLONA BAHUN POLONA BAHUN Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo in v javno obravna­ vo posredovalo predlog zakona o energetski politiki. Javna obravnava bo potekala do 1. septembra. Novi zakon vsebinsko ureja načela energetske politike, ukrepe upravljanja energetske politike, ureja pristojnosti, or­ ganizacijo in delovanje Agencije za energijo, ureja pristojnost energetske inšpekcije, pooblastila in pogoje za energetske­ ga inšpektorja, opredeljuje energetsko infrastrukturo ter ure­ ja nekatera druga skupna vprašanja na področju energetike. Gre za zadnji področni zakon, ki se izdvaja iz obstoječega Ener­getskega zakona. Večina določb ostaja enaka določbam v trenutno veljavnem EZ-1, predlog zakona glede na EZ-1 pri­ naša tudi nekaj bistvenih sprememb. Tako je podrobneje ureje­ na prednostna raba virov, vanj pa so vključene tudi obveznosti poročanja, ki izhajajo iz NEPN. V predlogu zakona o energet­ ski politiki so posodobljeni členi, ki urejajo lokalne energetske koncepte, nekateri postopki nadzora agencije so natančneje urejeni, enako pa velja tudi za nekatere ureditve v infrastruk­ turnem poglavju. Poleg tega je jasnejša tudi opredelitev ome­ jitve stavke pri izvajalcih gospodarske javne službe. no podnebno strategijo in z njo uskladiti NEPN. Strategija je potrjena v okviru Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki se bo v skladu z evropsko uredbo prenavlja­ la vsakih deset let z veljavnostjo za vsaj naslednjih trideset let. Sprejeta dolgoročna podnebna strategija v skladu z evrop­ sko zakonodajo med drugim vsebuje cilje na področju emisij toplogrednih plinov za leto 2030 ter okvirne cilje za leti 2040 in 2050, kar neposredno vključuje celotni energetski sektor. Prav tako so del omenjene strategije poglavje o OVE (vključno z ok­ virnimi cilji), poglavje o URE (vključno z okvirnimi cilji) ter poglavje o energetskem sistemu, vključno z opisi »glavnih gonil prožno­ sti na strani povpraševanja in porabe energije ter njihov razvoj«. V predlaganem osnutku zakona za določanje energetske politike ni več določbe glede priprave EKS. EKS je bil pred­ viden v EZ-1 iz leta 2014 še pred sprejetjem že omenjene ev­ ropske uredbe. EKS v preteklih letih ni bil sprejet, dvakrat pa je bil postopek sprejemanja odložen za nedoločen čas. Ker je bil namen EKS urediti vsebine, ki jih zdaj obsegata dol­ goročna strategija in NEPN, predlagani osnutek zakona o ener­getski politiki ne predvideva več priprave EKS. Na podlagi evropske uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov je bilo treba v Sloveniji sprejeti Dolgoroč­ ELES Dela na daljnovodu Cirkovce–Pince v polnem teku POLONA BAHUN Na delu dvosistemskega daljnovoda 400 kV Cirkovce– Pince so sredi julija stekla elektromontažna dela. Izvajalci po celotni trasi daljnovoda nadaljujejo z izkopi gradbenih jam, deli na plitvih in globokih temeljenjih (pilotiranje) ter montažo jeklenih konstrukcij. Do začetka julija je bilo na tra­ si vgrajenih 121 nožnih delov daljnovodnih stebrov, od tega je bilo v celoti sestavljenih in dvignjenih že 43 daljnovodnih stebrov. Logistično izjemno zahtevna gradnja daljnovoda poteka po terminskem načrtu, napredek zahtevnih grad­ benih del in montaže jeklenih konstrukcij pa na določenih odsekih že omogoča izvajanje elektromontažnih del. Tako so 12. julija na odseku med stojnimi mesti 170 in 177 v občini Ljutomer že začeli izvajati elektromontažna dela, ki obsega­ jo razvlek vodnikov in montažo izolatorskih verig. Delničarji vseh petih distribucijskih podjetij so letos redne letne skupščine izpeljali med 23. junijem in 2. julijem. Dnevni redi vseh skupščin so si bili podobni, saj so bili v ospredju seznanitev in potrjevanje revidiranih poslovnih poročil za leto 2020, podeljevanje razrešnic upravi in nadzornim svetom za delo v preteklem letu, razporejanje dobička in imenovanje novih članov v nadzorne svete družb. V vseh družbah so sprejeli sklep, da se bilančni dobiček minulega leta razdeli med delničarje ter upravi in nadzornim svetom podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. V družbi Elektro Gorenjska bodo delničarjem izplačali bilančni dobiček v višini nekaj manj kot 2,1 milijona evrov. Dividende v bruto vrednosti 0,12 evra na delnico so izplačali 23. julija. Po­ leg tega so se seznanili s prejemki članov nadzornega sveta v času epidemije koronavirusa. Potrdili so tudi nove člane nad­ zornega sveta, predstavnike delničarjev, ki bodo svoj štiriletni mandat nastopili z 29. avgustom. Novi predstavniki kapitala v nadzornem svetu Elektra Gorenjska so postali Gabrijel Škof, Rudolf Ogrinc, Vid Meglič in Gregor Tomše. V družbi Elektro Ljubljana bodo delničarjem izplačali bilančni dobiček v višini 3,8 milijona evrov. Dividende v bruto vredno­ sti 0,10 evra na delnico bodo izplačali 2. novembra. Za izplači­ lo so nameni tudi preneseni čisti dobiček leta 2019 v višini 90 tisoč evrov. Za nove predstavnike kapitala v nad­zornem svetu so imenovali Davorina Dimiča, Urško Gašperlin, Božidarja Godnjavca in Gorazda Justinka. Ti bodo svoj štiriletni mandat nastopili s 1. septembrom. Na skupščini so sprejeli tudi sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe ter spremembe in dopolnitve statuta družbe, vezane na dopolnitev dejavnosti družbe z raziskovalno in razvojno dejavnostjo na drugih po­ dročjih naravoslovja in tehnologije, na povečanje osnovnega kapitala ter na izvedbo skupščine z elektronskimi sredstvi. V družbi Elektro Celje bodo delničarjem izplačali bilančni do­ biček v višini 1,7 milijona evrov. Dividende v bruto vrednosti 0,07 evra na delnico bodo delničarjem izplačane 30. septem­ bra. Skupščina je za člane nadzornega sveta kot predstavnike delničarjev za štiriletno mandatno obdobje imenovala Marija- 11 na Papeža in Boštjana Leskovarja, ki bosta svoj mandat nas­ topila 28. avgusta in Dejana Žoharja z začetkom mandata 31. avgusta. Skupščina je potrdila tudi spremembe in dopolnitve statuta, da lahko uprava družbe s soglasjem nadzornega sve­ ta v sklicu skupščine določi, da se lahko delničarji udeležijo skupščine in glasujejo na skupščini s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti. Delničarji so se seznanili še s prejemki članov organov vodenja in nadzora, s politiko pre­ jemkov ter s pravilniki o določanju drugih pravic iz pogodbe o zaposlitvi predsednika uprave družbe Elektro Celje, direktor­ ja družbe ECE in direktorja družbe Elektro Celje OVI. Tudi delničarji družbe Elektro Primorska so sprejeli sklep, da se bilančni dobiček v višini nekaj manj kot 2,3 milijona evrov v celoti nameni izplačilu dividend. Dividende v bruto vrednosti 0,12 evra na delnico bodo delničarjem izplačane 29. septem­ bra. Skupščina je za člane nadzornega sveta družbe Elektro Primorska kot predstavnike delničarjev za štiriletno mandat­ no obdobje izvolila Julijana Fortunata, Darka Lična, Jasno Kalšek in Pavla Reberca z začetkom mandata 30. avgusta. Pri nekaterih sklepih so bile napovedane izpodbojne tožbe malih delničarjev. Skupščina je potrdila tudi sklep o spre­ membi in dopolnitvi statuta ter nadzorni svet pooblastila, naj uskladi besedilo statuta z navedenim sklepom o spremembi statuta, ki se nanaša na dejstvo, da od 5. januarja 2021 Elek­ tro Primorska zaradi prodaje 100-odstotnega deleža hčerin­ ske družbe ni več skupina, ter dopolnitve, da lahko uprava družbe s soglasjem nadzornega sveta v sklicu skupščine določi, da se lahko delničarji udeležijo skupščine in glasuje­ jo na skupščini z uporabo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti. Tudi delničarji družbe Elektro Maribor so na skupščini spreje­ li sklep, da se celotni bilančni dobiček v višini nekaj manj kot 3,3 milijona evrov uporabi za izplačilo dividend, ki jih bo družba izplačala 30. septembra. Skupščina je imenovala tudi novega člana nadzornega sveta za naslednje štiriletno mandatno ob­ dobje, in sicer Sama Iršiča, ki bo mandat prevzel 1. septembra. Poleg tega so se delničarji seznanili še s prejemki članov vodenja in nadzora družbe ter s pravili nadzornega sveta o dru­ gih pravicah uprave. BILANČNI DOBIČEK V DISTRIBUCIJSKIH PODJETJIH Daljnovod bo predvidoma zgrajen in pripravljen za poskus­ no obratovanje marca prihodnje leto, ko je predvidena tudi vključitev slovensko-madžarske meje v evropske projekte oblikovanja enotnega trga z električno energijo in s tem v komercialno dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. 3,8 milijona evrov Elektro Ljubljana 3,3 milijona evrov Elektro Maribor 2,1 milijona evrov Elektro Gorenjska 2,3 milijona evrov Elektro Primorska 1,7 milijona evrov Elektro Celje 12 iz energetskih okolij naš Stik TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ ENERGIJA PLUS Redni remont šestega bloka uspešno končan Spletna stran Energije plus pristala na samem vrhu BRANE JANJIČ BRANE JANJIČ V Šoštanju so 29. julija šesti blok ob 6.23 uri znova sinhronizira­ li z omrežjem, s čimer se je tudi uradno končal drugi redni re­ mont šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki se je začel 7. maja. Med remontom so v Šoštanju izvedli generalna popravi­ la po programih proizvajalcev opreme ter odpravili še zadnje reklamacijske točke po pogodbi za dobavo in montažo šeste­ ga bloka. Zamenjali so predgrelnik napajalne vode in osemsto cevi pregrevalnika PP1, dve tretjini paketov grelnika zraka, nad­ gradili pa so tudi sistem preskrbe s paro za potrebe čiščenja kotlovskih površin. Večina del, povezanih z remontom, je bila po besedah tehnične­ ga direktorja TEŠ mag. Branka Debeljaka končanih pravočasno, nekatera celo predčasno. Zamik ponovne sinhronizacije šestega bloka z omrežjem je povzročil povečan obseg del na posameznih sklopih turbine, ki so bili odpeljani v tovarno v Berlinu. Remontna dela je opravljalo 182 vzdrževalcev, obratovalcev in tehnikov TEŠ ter 344 zunanjih sodelavcev, strošek remonta pa je bil večinoma pokrit iz pred kratkim sklenjene poravnave z GE. V TEŠ so med remonotom začeli tudi nameščati strojno in programsko opremo digitalizacijskih paketov, ki je tudi del te poravnave. V TEŠ so električno in toplotno energijo v času remonta največ­ jega bloka zagotavljali s petim blokom in plinskima enotama, do ponovnega zagona šestega bloka pa so v Šoštanju proizvedli že 1.563 GWh električne in 196 GWh toplotne energije. ELEKTRO MARIBOR Izšla knjiga o prizadevanjih Elektra Maribor za samostojno in neodvisno Slovenijo BRANE JANJIČ Letos mineva trideset let od dogodka 24. maja 1991, ko je bil Boris Fras, elektromonter Elektra Maribor, ranjen med oprav­ ljanjem službene dolžnosti. Bil je prvi ranjen v prizadevanjih za obrambo plebiscitno izražene volje, da zaživimo v samostoj­ ni slovenski državi. Zato je v letu, ko praznujemo trideset let samostojnosti Slovenije, Akademija distribucije Elektro Mari­ bor skupaj z območnim združenjem Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ptuj pripravila knjigo z naslovom Elektro Maribor v prizadevanjih za samostojno in neodvisno Slovenijo, ki prinaša zanimivo pričevanje udeležencev takratnih dogodkov in tudi nekaj arhivskih foto utrinkov. Kot so izpostavili ob predstavit­ vi, knjiga priča o času velikih preizkušenj in hrabrih dejanj, o družbi Elektro Maribor in njenih sodelavkah in sodelavcih, o pomenu dejavnosti elektrodistribucije ter tudi o hrabrosti, pro­ fesionalnosti in ljubezni do domovine. Slovesnosti ob pred­ stavitvi knjige so se udeležili avtorji prispevkov, predstavniki Slovenske vojske in Slovenske policije, sedanji in nekdanji sodelavci družbe Elektro Maribor ter predstavniki več veteran­ skih domoljubnih organizacij. Knjiga je na voljo v Akademiji distribucije, Elektro Maribor pa jo bo poslal tudi vsem javnim knjižnicam na svojem oskrbnem območju. Knjiga je dostopna tudi v elektronski obliki na splet­ ni strani družbe Elektro Maribor. V raziskavi Energetika On-line 2021, ki jo izvajajo v podjetju E-laborat, so letos analizirali izbrana spletna mesta slovenskih in trinajstih tujih energetskih podjetij, pri čemer je najboljšo oceno med podjetji, vključenimi v raziskavo, dosegla spletna stran Energije plus. Ob predstavitvi rezultatov raziskave so v podjetju E-laborat poudarili, da ni več dvoma, da se global­ na družba premika v smeri digitalne prihodnosti. Digitali­ zacija vse bolj usmerja uporabniško izkušnjo ter pospešuje dvosmerno komunikacijo med podjetji in kupci, ki se odraža tudi v uporabnosti spletnih strani. Namen raziskave je bil po­ kazati, koliko spletna mesta slovenskih in tujih energetskih podjetij zadovoljujejo potrebe uporabnikov, sledijo trendom spletnega komuniciranja in poslovanja ter upoštevajo pravila, ki so se v zadnjih letih, še zlasti pa v času epidemije, močno spremenila. Spletna mesta so bila analizirana po več kriterijih – od vstopne strani do predstavitve produktov in kontaktnih točk s končnimi kupci, pri čemer so raziskovalci izhajali tudi iz dejstva, da nova pravila zahtevajo hitre in pregledne postop­ ke na vseh mobilnih spletnih mestih in napravah. Ener­gija plus je po postavljenih kriterijih med vsemi analiziranimi pod­ jetji dosegla največ točk in zasedla prvo mesto, pri čemer 13 se ji ni uspelo dvigniti le nad povprečje slovenskih spletnih mest, temveč tudi nad povprečje spletnih strani tujih ener­ getskih podjetij. 14 iz energetskih okolij naš Stik SINDIKAT DEJAVNOSTI ENERGETIKE 15 AGENCIJA ZA ENERGIJO Umik iz skupine za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij BRANE JANJIČ Med 85 in 106 evri BRANE JANJIĆ Toliko bi lahko po izračunih prihranili, če bi lani najdražjo ponudbo za dobavo električne energije zamenjali z najcenej­ šo. Po podatkih Agencije za energijo je lani dobavitelja elek­ trične energije zamenjalo »le« 46.107 odjemalcev, kar je bilo za 16 odstotkov manj kot leto prej. Od tega je bilo 37.444 gospo­ dinjskih in 8.633 poslovnih odjemalcev, pri čemer je bilo število menjav v gospodinjstvih v primerjavi z letom 2019 manjše za 9,7 odstotka, število menjav pri poslovnih odjemalcev pa se je zmanjšalo za kar 35,5 odstotka. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je v sodelo­ vanju s sindikatom Premogovnika Velenje pripravil tiskov­ no konferenco, na kateri so pojasnili razloge, zakaj ne želijo več sodelovati v delovni skupini za pripravo ukrepov prestruk­ turiranja premogovnih regij. O tem so že pisno obvestili tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki je bilo leta 2019 pobudnik za ustanovitev take delovne skupine. Kot je dejal predsednik SDE Branko Sevčnikar, so takrat povabilo v delovno skupino spre­ jeli z veseljem in optimizmom, saj gre za pomembno vprašan­ je, ki bo imelo posledice ne samo na življenje v premogovnih regijah, temveč na celotno slovensko gospodarstvo. V nadal­ jevanju dela skupine so zato, kot operativen član delovne sku­ pine, tudi na lastne stroške naročili kar nekaj strokovnih študij in predlagane rešitve podkrepili tudi s konkretnimi argumenti. »Žal smo po dveh letih dela v skupini ugotovili,« je dejal Branko Sevčnikar, »da se naši argumenti v celoti ignorirajo in da v postop­kih javne obravnave strategije, ni bila upoštevana nobena izmed naših tehtnih pripomb.« Predsedstvo SDE Slovenije je na podlagi teh ugotovitev skle­ nilo, da je nadaljevanje dela v tej skupini zaradi popolnega neupoštevanja predlogov socialnih partnerjev popolnoma nesprejemljivo in neproduktivno in je zato edina pot umik iz delovne skupine, saj ne želijo biti izgovor, da je bil ta strateš­ ki dokument sprejet s socialnim dialogom. V SDE so se sicer pripravljeni v delovno skupino tudi vrniti, a pod pogojem, da bodo v njej lahko sodelovali kot enakopraven partner. V SDE so ob tej priložnosti znova izpostavili, da je proizvod­nja električne energije v Sloveniji edina vrsta energije, pri kateri smo večinoma samozadostni, in je zato tudi neke vrste po­ rok suverenosti države na energetskem, posledično pa tudi na ekonomskem področju. TEŠ je z instalirano močjo 9.421 MW na pragu naša največja elektrarna in prispeva dobro tretjino k pokrivanju potreb po električni energiji, hkrati pa zagotavlja tudi pomembne sistemske storitve, ki jih ni mogoče nadomes­ titi s sončnimi elektrarnami. Poleg tega se bo po vseh scenar­ ijih potreba po električni energiji v prihodnje še povečala, kar pomeni, da bomo poleg obstoječih proizvodnih virov in pove­ čanja deleža obnovljivih virov, potrebovali tudi dodatne nove nizkoogljične vire. To je bil tudi odgovor na vprašanje, kako v SDE gledajo na dejstvo, da se v energetskih scenarijih Slo­ venije povsod ob zapiranju Premogovnika omenja tudi drugi blok JEK oziroma jedrska energija, katere nadaljnjo izrabo v SDE sicer odločno podpirajo. Na ministrstvu, pristojnem za infrastrukturo, so ob tem sindi­ kalnem dejanju izrazili obžalovanje ter ostro zavrnili očitke, da so bili predlogi sindikalnih predstavnikov v okviru skupine ig­ norirani in izigrani. Kot so navedli, se je omenjena operativna skupina do zdaj sestala sedemkrat, na vsakem srečanju pa je obravnavala vsebinska vprašanja, povezana s pripravo strate­ gije, se seznanjala z aktualnimi procesnimi koraki in vprašanji celovite presoje vplivov na okolje, vsem sodelujočim pa je bila tudi dana možnost, da predstavijo svoje poglede. Na ministrstvu so tudi odločno zavrnili očitke sindikalistov, da je bila strategija pripravljena brez analiz. Podrobnejša analiza ključnih priložnosti in izzivov je bila pripravljena kot strokovna podlaga pred pripravo strategije in je tako kot zapisi s sej op­ erativne skupine objavljena na spletni strani ministrstva. Podatki kažejo, da število menjav dobavitelja pada že vse od leta 2016, ko smo v Sloveniji imeli še enkrat več menjav ali na­ tančneje 76.294. V agenciji pravijo, da zmanjševanje deleža menjav dobavitelja negativno vpliva na konkurenčnost trga, saj neaktivnost odjemalcev dobaviteljev ne sili k oblikovanju ugod­ nejših ponudb. Drugače pa naj na izbiro dobavitelja ne bi vpliva­ la samo cena posamezne storitve, ampak tudi druge ugodnosti, pa tudi zaupanje v blagovno znamko, različne možnosti plačila storitve in možnost nakupa dodatnih sodobnih storitev. 16 pogovor naš Stik BLAŽ KOŠOROK, MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Naložbe na področju energetike in prometa so ključne za soočanje z izzivi zelenega prehoda Slovenija je predsedovanje Svetu EU prevzela na za energetiko ključni prelomnici, saj je treba sprejeti pomembne končne odločitve, če hoče Evropa do leta 2050 postati podnebno nevtralna celina. Glavna prednostna naloga slovenskega predsedovanja bo zato med drugim oblikovanje bolj trajnostnega energetskega sektorja z namenom, da se omogoči nemoten, stroškovno učinkovit in pravičen energetski prehod za vse članice EU. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv MzI inistrstvo za infrastrukturo se je tako znašlo v zahtevnem obdobju, saj bo treba poiskati pot, ki bo bolj ali manj zadovoljila vse države članice. Skle­ panje kompromisov nikakor ne bo ne kratkotrajno in ne lahko, saj ima vsa­ ka država svoje značilnosti in svoje izhodiščne položaje. O tem, kaj čaka Slovenijo na tem področju na evropskem in domačem parketu, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na infrastrukturnem ministrstvu Blažem Košorokom. Slovenija je s 1. julijem prevzela predsedovanje svetu EU. Katere so prednostne naloge njenega predsedovanja na področju energetike in prometa ter kateri pomembni dokumenti se bodo v tem času pripravljali in sprejemali? Slovensko predsedstvo sledi dvema glavnima ciljema na področju energije in prome­ ta – trajnosti in odpornosti. To je še zlasti pomembno v času okrevanja po epidemiji koronavirusa. Na področju energetike si bomo prednostno prizadevali doseči čim večji napredek pri obravnavi uredbe o vseevropskih energetskih omrežjih. Slovensko predsedstvo bo vodilo pogajanja z Evropskim parlamentom s ciljem zaključka in političnega dogovora na ravni Sveta EU. V okviru zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 bosta na področju energetike predstavljena dva zakonodajna akta, in sicer direktivi o OVE in URE. Za oba bo slo­ vensko predsedstvo začelo pogajanja, ob koncu predsedovanja pa pripravilo poročili o napredku s ciljem, da se dogovor doseže čim prej. Ob koncu leta bomo na mizo najverjetneje dobili tudi predlog posodobitve direk­ tive o energetski učinkovitosti stavb. Prav tako se bo v okviru prizadevanj za zmanjša­ Slovensko predsedstvo sledi dvema glavnima ciljema na področju energije in prometa – trajnosti in odpornosti. 17 18 pogovor nje emisij metana v energetskem sektorju v okviru ambicioznih podnebnih ambicij EU začelo delo na predlogu zakonodajnega akta za metan. Glavni politični prednostni nalogi Slovenije na področju pro­ meta sta e-mobilnost in alternativna goriva. naš Stik v zvezi s prihodnjo rabo jedrske energije za več odločitev, ne le za eno, ker jih morajo sprejeti različni akterji. Zato ni nujno, da bodo vse enake, so pa vse pomembne. Strateška odločitev je po našem mnenju sprejeta z Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije. Potem je treba nov jedrski objekt umestiti v prostor in izdati gradbeno dovoljenje. Na koncu bo pred začetkom grad­nje treba sprejeti še dokončno poslovno odločitev, ki ne sme biti posledica predhodnih odločitev, pač pa mora temeljiti na prepoznani finančni in ekonomski uspešnosti in izvedljivosti projekta. Ne nazadnje bo imela pri odločanju vpliv tudi javnost. Glede na dosedanje dobre izkušnje z jedrsko energijo v Slo­ veniji se v fazi strateškega odločanja nagibamo k podaljševanju rabe jedrske energije, to pa nikakor še ni zadnja odločitev. Slovenija se je zavezala doseči ogljično nevtralnost in konec rabe premog za proizvodnjo električne energije do leta 2050 in v ta namen pripravila Nacionalno strategijo za izstop iz premoga. Zakaj se je izmed treh možnih scenarijev odločila za najambicioznejšega, torej do leta 2033? S čim bomo nadomestili proizvodnjo iz TEŠ, če vemo, da predstavlja tretjino proizvedene električne energije v Sloveniji, in še naprej zagotavljali Promet v Sloveniji je že vrsto let največji izziv ne samo zanesljivo in varno oskrbo odjemalcev z električno v okoljskem, ampak tudi v energetskem smislu. Kakšna je energijo po ugodni ceni? Na odločitev medresorske delovne skupine, da predlaga sce­ vloga energetskega sektorja pri okrevanju gospodarstva narij 2033, je vplivalo več razlogov. Slovenija je skupaj z dru­ po pandemiji in s kakšnimi ukrepi oziroma projekti bi gimi državami članicami decembra 2020 potrdila bistveno višje lahko pospešili prehod na trajnostno mobilnost? Zadolženi smo za postavljanje infrastrukture za oskrbo z alter­ podnebno-energetske cilje do leta 2030. Čeprav sektorska nativnimi energenti, kar nam narekuje evropska zakonoda­ razdelitev obveznosti zmanjševanja emisij še ni dokončno ja. Torej v tem delu sledimo dogovorjena, je že znano, da dogovorom na ravni EU, prav namerava Evropska komisija Odgovor na to, kako bomo po letu 2033 tako pa EU ciljem sledi ener­ za sektor ETS predlagati cilj getski sektor z direktivo OVE. zmanjšanja emisij za med 66 nadomestili proizvodnjo iz TEŠ, bo treba Ta bo okrepila cilje na obnov­ do 69 odstotki do leta 2030. poiskati v pripravi prenovljenega NEPN ljivih in nizkoogljičnih gorivih. Simulacija okoljskega poroči­ v letih 2023 in 2024, ki bi poleg izstopa Oba akta bosta revidirana v la je pokazala, da le scena­ iz premoga moral poiskati še odgovor na okviru paketa Pripravljeni na rij 2033 ustrezno zadosti tej vprašanje, kako bo Slovenija dosegala 55. Poleg tega bosta zraven zahtevi. Dodatno je treba opo­ bistveno višje cilje na področju emisij, še dva pomembna dosjeja, ki zoriti, da je rast cen emisijskih OVE in energetske učinkovitosti, kot so bili bosta obravnavala (trajnost­ kuponov bistveno višja, kot je ne) energente v pomorstvu bilo to predvideno pri obliko­ sprejeti z NEPN v letu 2020. in letalstvu. Na področju pro­ vanju scenarijev 2033, 2038 meta bo za doseganje ciljev in 2042. Takrat se je predvide­ geografske pokritosti in nemotenega delovanja enotnega trga valo, da se bo cena kuponov dvignila nad 50 evrov za tono šele skrbela prenovljena uredba o TEN-T. Direktiva o infrastrukturi za okrog leta 2040, ta cena kuponov pa je bila dosežena že letos. alternativna goriva je povezana tudi z direktivo, ki določa cilje To resno vpliva na finančno stabilnost celotne skupine HSE. glede opremljanja večjih stavb. Vsi ti pravni akti so usmerjeni k V okviru evropskih sredstev je v finančni perspektivi 2021– dolgoročnemu cilju ogljične nevtralnosti do leta 2050 oziroma 2027 Sloveniji namenjenih kar 235 milijonov evrov za sofinan­ k zavezujočemu cilju zmanjšanja emisij za 55 odstotkov do leta ciranje ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij, pogoj za 2030 glede na raven iz 1990. njihovo črpanje pa je dovolj ambiciozna letnica izstopa iz pre­ Kar se tiče prehoda na trajnostno mobilnost, se bomo še le­ moga, ki upravičuje intervencijo iz Sklada za pravičen prehod. tos lotili prenove Strategije razvoja prometa v RS do leta 2030. Odgovor na to, kako bomo po letu 2033 nadomestili proizvod­ Prenova bo šla v smeri, da bodo ukrepi na prometnem področju njo iz TEŠ, bo treba poiskati v pripravi prenovljenega NEPN v le­ naravnani tako, da bomo dosegali cilje, ki smo si jih postavili na tih 2023 in 2024, ki bi poleg izstopa iz premoga moral poiskati še ravni EU, to je ogljična nevtralnost do leta 2050 oziroma zmanj­ odgovor na vprašanje, kako bo Slovenija dosegala bistveno višje šanje emisij za 55 odstotkov do leta 2030. cilje na področju emisij, OVE in energetske učinkovitosti, kot so bili sprejeti z NEPN v letu 2020. Gre za kompleksno vprašanje, ki Slovenija ima v okviru načrta za okrevanje in odpornost nima enostavnega odgovora. Potrebnih bo verjetno več različnih EU na voljo toliko denarnih sredstev, kot še nikoli. Da bi ukrepov na različnih področjih, saj z veliki centralnimi enotami na jih lahko počrpala, je Evropski komisiji do konca aprila fosilna goriva v prihodnosti ne moremo več računati. morala posredovati Nacionalni načrt za okrevanje in Sloveniji bi se morali čim prej odločiti o rabi jedrske odpornost. Kakšna je bila ocena tega dokumenta s strani energije tudi v prihodnje. Kdaj naj bi bila sprejeta ta Evropske komisije in kakšnim projektom s področja odločitev in h kakšni odločitvi se nagibamo? prometa in energetike bo Slovenija namenila ta denar? Z izdajo energetskega dovoljenja smo naredili prvega od Ekipa ministrstva, ki je delala na tem dokumentu, je opravila svo­ množice korakov do izgradnje JEK2. Opozoriti je treba, da gre je delo z odliko. Tako na energetskem kot tudi transportnem delu smo bili uspešni. Upam in želim si, da bomo podobno uspe­ šni tudi pri črpanju finančnih sredstev, ki bodo na voljo. Evro­ pska komisija nam je 1. julija sporočila, da je soglasno spreje­la pozitivno oceno slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, ki predvideva koriščenje 2,47 milijarde evrov evropskih sred­ stev. Ministrstvo je predvidelo spodbude v višini 443 milijonov evrov evropskih sredstev za področji energetike in prometa, pri čemer je v celotnem načrtu tema dvema področjema skupaj namenjenih 548 milijonov evrov. Izplačila evropskih sredstev bodo izvedena na podlagi doseganja ključnih mejnikov in ciljev, določenih v vsakem načrtu in vezanih tako na izvajanje reform kot tudi na pravočasno izvajanje investicij. Zadnji cilji morajo biti doseženi do 30. junija 2026. Pri načrtovanju reform in naložb na področju energetike in prometa smo zasledovali tri ključna vodila: da so ukrepi trajnost­ ni, hitro izvedljivi in bodo okrepili naše gospodarsko okrevanje po pandemiji. Na področju energetike je predvsem omogoča­ nje cenovno dostopne in čiste energije, povečanje proizvod­ nje električne energije iz OVE, izboljšanje omrežja, učinkovito in preudarno porabljanje energije ter napredek pri okoljskih za­ vezah Slovenije. Na področju prometa predvsem zmanjšanje emisij, izboljša­ na kakovost zraka in drugih vidikov življenjskega okolja oziroma bivanja ter spodbujanje rasti produktivnosti in gospodarski raz­ voj Slovenije ter tudi širšega evropskega območja. Nadalje je na področju prometa fokus še na trajnostni mobilnosti. Bodo za projekte, ki bodo prispevali k okrevanju po pandemiji, na voljo še kakšna druga evropska sredstva? Naložbe na področju energetike in prometa, ki imajo sicer pomemben pozitiven multiplikativen učinek na ponoven za­ gon gospodarske rasti po pandemiji, so predvsem ključne za soočanje z izzivi na področju zelenega prehoda. Predvsem je pomembno zmanjšanje emisij in doseganje večje trajnosti pro­ metnega sektorja, saj je ta največji vir izpustov CO2. Drugi izziv sestavljata trenutno majhen delež obnovljive in trajnostne ener­ gije ter visoka poraba energije. Vendar pa zeleni prehod ne pomeni le soočanja z izzivi in reševanja težav, temveč ponuja priložnosti, da se zagotovijo boljša kakovost življenja in možno­ sti za razvoj novih izdelkov in storitev ter novih delovnih mest. Poleg sredstev, predvidenih v Načrtu za okrevanje in odpor­ nost, so zelo pomembna tudi sredstva evropske kohezijske politike, razpisi Evropske komisije v okviru Instrumenta za po­ vezovanje Evrope, spodbude Mehanizma za pravičen prehod ter ne nazadnje različna nacionalna sredstva, kot je Podnebni sklad. V kateri fazi priprave je obtičal EKS? Ali ga glede na vse pred kratkim pripravljene oziroma sprejete dokumente sploh še potrebujemo? Postavlja se vprašanje, ali je smiselno ohranjati še obveznost priprave EKS, ki po svoji naravi načeloma ni tako natančen, kot sta NEPN do leta 2030 in Dolgoročna podnebna strategi­ ja do leta 2050. Vsekakor bi moral biti podrejen ciljem, ki jih bo določala dolgoročna podnebna strategija. V javno obravnavo smo pred kratkim dali predlog zakona o energetski politiki in v okviru tega procesa bomo skupaj z deležniki razmislili, ali res potrebujemo dva dolgoročna strateška dokumenta, ki urejata 19 energetiko (EKS za 20 let in Dolgoročna podnebna strategija za 30 let). Slovenija ni uspela doseči cilja deleža OVE do konca leta 2020, ki si ga je zadala. Ali nas zato s strani Evropske komisije čakajo kakšne sankcije? Kako bomo nadomestili ta izpad? Naj najprej pojasnim, da uradnega podatka, kakšen delež OVE je Slovenija dosegla do konca leta 2020, še ni, ker je to poveza­ no z uradno statistiko, ki pa potrebuje nekaj časa, da zbere in analizira vse podatke. Delež bo znan v drugi polovici leta. Kaže, da je Slovenija verjetno dosegla okoli 23,5-odstotni delež OVE. Na doseganje deleža v letu 2020 je vsekakor močno vplivala tudi epidemija. V primeru nedoseženega cilja lahko Evropska komisija proti Sloveniji sproži postopek ugotavljanja kršitve evropske za­ konodaje. Ta omogoča, da države članice, ki deleža OVE ne dosegajo doma, uporabijo t. i. mehanizme sodelovanja. To so lahko nakup manjkajočega deleža OVE v tujini, sodelovanje v mehanizmu EU za financiranje energije iz OVE ali sodelovanje pri skupnih projektih držav članic. V ta namen je v sprejemanju nov predlog Zakona o spodbu­ janju rabe OVE, ki bo omogočil sodelovanje v navedenih me­ hanizmih. To pomeni, da se bomo morali v bližnji prihodnosti odločiti za uporabo enega od mehanizmov, po vsej verjetnosti nakup manjkajočega deleža od ene od držav članic. Kako na MzI gledate na pobude o združevanju posameznih delov elektrogospodarstva – denimo obeh stebrov, Elesa in SODO, pa tudi na združevanje neodvisnih agencij, med njimi tudi Agencije za energijo, pod dve krovni agenciji? Upravljanje kapitalskih naložb in GJS na področju energetike mora biti zaradi dobro delujočega energetskega trga in v ko­ rist končnega odjemalca organizirano na najbolj racionalen in siner­gijski način. Da ugotovimo, kaj je najboljša možna izbira, bo treba narediti še nekaj analiz. Vsekakor so prednosti združeva­ nja stebrov, kot tudi GJS s področja elektrogospodarstva, najbrž pa je tudi nekaj slabosti. Kateri bodo največji izzivi MzI v bližnji prihodnosti in ali je v pripravi še kakšen drug ključen dokument, povezan s prihodnostjo energetike ali prometa v Sloveniji? Vsekakor bo med največjimi izzivi v prihodnjem obdobju dose­ gati že sprejete cilje NEPN na področju OVE ter se hkrati pri­ praviti na prenovo NEPN v letih 2023 in 2024 ter bistveno višje cilje na področju OVE in URE do leta 2030, ki jih pričakujemo ob prenovi evropske zakonodaje (Pripravljeni na 55). Prav tako bo med največjimi izzivi izpeljati pravičen prehod ob odločitvi opu­ stitve rabe premoga in zagotavljati nadomestne zmogljivosti, ki hkrati prispevajo k ozelenitvi energetike in k zanesljivi oskrbi. In ne nazadnje moramo nadaljevati prenovo nacionalne za­ konodaje (dokončna razdelitev obstoječega EZ-1 na področne zakone), pri čemer v jesenskem obdobju načrtujemo sprejet­ je Zakona o oskrbi z električno energijo, ki je že v obravnavi v državnem zboru, ter pripravo in obravnavo treh zakonov na področju oskrbe s plini, lokalne oskrbe s toploto in energetske politike. 20 aktualno naš Stik EVROPSKA KOMISIJA DO PODNEBNO NEVTRALNE EVROPE Z VIŠJIMI NACIONALNIMI PRISPEVKI Evropska komisija je 14. julija predstavila podnebnoenergetski zakonodajni paket Pripravljeni na 55. Gre za sveženj predlogov, s katerimi želi Komisija politike EU na področju podnebja, energije, rabe zemljišč, prometa in obdavčitve pripraviti na zmanjšanje neto emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Tolikšno zmanjšanje emisij v naslednjem desetletju je ključno za to, da Evropa uresniči evropski zeleni dogovor in do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu. cestnega in domačega pomorskega prometa, kmetijstva, odpadkov in ma­ lih panog. Zaradi različnih izhodišč in zmogljivosti posameznih držav članic ti cilji temeljijo na njihovem BDP na pre­ bivalca. V uredbi o rabi zemljišč, gozdarstvu in kmetijstvu je določen splošen cilj EU za odvzeme ogljika po naravnih ponorih v višini 310 milijonov ton emisij CO2 do leta 2030. Za izpolnjevanje nacional­ nih ciljev bodo morale države skrbeti za svoje ponore ogljika in povečati njihov obseg. EU bi si morala prizadevati, da do leta 2035 doseže podnebno nevtral­ nost v sektorjih rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva, zato so v uredbi zajete tudi neogljične emisije iz kmetijstva. Ker proizvodnja in raba energije pred­ stavljata 75 odstotkov emisij v EU, je treba pospešiti prehod na okolju prijaz­ nejši energetski sistem. Zato je v direk­ tivi o spodbujanju rabe energije iz OVE KLJUČNI POUDARKI PAKETA PRIPRAVLJENI NA 55 določen cilj, da se leta 2030 iz OVE proizvede 40 odstotkov energije, h kate­ remu bodo morale prispevati vse države. Predlagani so tudi posebni cilji za upora­ bo energije iz OVE v prometu, ogrevanju in hlajenju, stavbah in industriji. Da bi zmanjšali skupno porabo ener­ gije, zmanjšali emisije in odpravili ener­ gijsko revščino, bo v direktivi o URE določen ambicioznejši zavezujoči let­ ni cilj za zmanjšanje porabe energije na evropski ravni. Začrtane bodo smernice za določitev nacionalnih prispevkov in uvedena skoraj dvakrat višja obveznost držav glede letnih prihrankov energije. V javnem sektorju bo treba vsako leto prenoviti tri odstotke stavb. Za zmanjšanje emisij v cestnem pro­ metu je treba sistem trgovanja z emisija­ mi dopolniti s kombinacijo ukrepov. Strožji standardi emisij CO2 za vozi­ la in kombinirana vozila bodo pospeši­ li prehod na brezemisijsko mobilnost. 5 6 7 8 vzpostavitev novega ločenega sistema trgovanja z emisijami za distribucijo goriva za cestni promet in stavbe odvzemi ogljika po naravnih ponorih v višini 310 milijonov ton emisij CO2 do leta 2030 na ravni EU ambicioznejši zavezujoči letni cilj za zmanjšanje porabe energije na ravni EU in skoraj dvakrat višja obveznost držav članic glede letnih prihrankov energije dostop do oskrbe s čisto električno energijo za zrakoplove in ladje v večjih pristaniščih in na večjih letališčih zmanjšanje povprečnih emisij iz novih vozil za 55 odstotkov do leta 2030 in sto odstotkov do leta 2035 v primerjavi z ravnmi iz leta 2021 uvedba novega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah Besedilo: Polona Bahun; fotografija: iStock redstavljena so zakonodajna orodja, katerih namen je doseči cilje iz ev­ ropskih podnebnih pravil ter temelji­ to preobraziti gospodarstvo in družbo za pravično in zeleno prihodnost. Vsi predlo­ gi so pove­zani in se dopolnjujejo, odgo­ vornost pa je treba enakomerno porazdeliti med različne sektorje in države članice ter po potrebi zagotoviti dodatno podporo. Evropska komisija predlaga postop­ no odpravo brezplačnega dodeljevanja pravic do emisij za letalstvo ter uskla­ ditev z globalno shemo za poravnavo in zma­njševanje emisij ogljika. V sistem se bodo prvič vključile emisije iz ladij­ skega prometa, zaradi nezadostnega zmanjševanja emisij iz cestnega prome­ ta in stavb pa bo vzpostavljen nov ločen sistem trgovanja z emisijami za distribuci­ jo goriva za cestni promet in stavbe. Z uredbo o porazdelitvi prizadevanj se vsaki državi članici dodeljujejo ambi­ cioznejši cilji zmanjšanja emisij iz stavb, 1 2 3 4 Povprečne emisije iz novih vozil bo treba zmanjšati za 55 odstotkov do leta 2030 in za 100 odstotkov do leta 2035 v prime­ rjavi z ravnmi iz leta 2021. Da bi vozniki svoja vozila lahko polnili na zanesljivem omrežju po vsej Evropi, bo revidira­ na uredba o infrastrukturi za alternativ­ na goriva od držav članic zahtevala, da polnilne zmogljivosti razširijo v skladu s prodajo brezemisijskih vozil. Ker tudi goriva v letalstvu in pomorst­ vu močno onesnažujejo okolje, mora­ jo v skladu z uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva imeti zrakoplovi in ladje dostop do oskrbe s čisto električ­ no energijo v vseh večjih pristaniščih in letališčih. Za letalstvo bodo dobavi­ telji goriva obvezani dodajati vse večje deleže trajnostnih letalskih goriv, vključ­ no s sintetičnimi nizkoogljičnimi gorivi. V pomorskem prometu se bo spodbu­ jala uporaba trajnostnih goriv in breze­ misijskih tehnologij. 21 cilj proizvodnje 40 odstotkov energije iz OVE do leta 2030 uvedba novega socialnega sklada za podnebje Z revizijo direktive o obdavčitvi ener­ gije bo predlagana uskladitev obdavčitve energentov z energetsko in podnebno politiko EU. Spodbujale se bodo čiste tehnologije in znižale stopnje, ki trenut­ no spodbujajo uporabo fosilnih goriv. Namen novih pravil je zmanjšati škodlji­ ve učinke konkurence na področju ob­ davčitve energije in državam članicam pomagati zagotoviti prihodke od zelenih davkov. Z novim mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah se bodo določile cene ogljika za uvoz izbranih proizvodov, kar bo preprečilo, da bi zaradi ambi­ cioznih evropskih podnebnih ukrepov prišlo do selitve virov CO2. S tem bo zmanjšanje emisij v Evropi prispeva­ lo tudi k zmanjšanju emisij na svetovni ravni, namesto da bi se ogljično intenziv­ na proizvodnja preselila iz Evrope. Hkrati pa naj bi bila industrija zunaj EU spodbu­ jena k podobnem ukrepanju. Ker bi podnebne politike kratkoroč­ no lahko dodatno obremenile ranljiva gospodinjstva, mikropodjetja in upo­ rabnike prevoza, paket Pripravljeni na 55 prinaša novost – nov socialni sklad za podnebje. Ta bo državam zagotav­ ljal namenska sredstva, s katerimi bodo lahko prebivalcem pomagale pri nalož­ bah v energijsko učinkovitost, nove ogrevalne in hladilne sisteme ter čistej­ šo mobilnost. Sklad naj bi se financiral iz proračuna EU z zneskom v višini 25 odstotkov pričakovanih prihodkov iz tr­ govanja z emisijami za goriva v stav­ bah in cestnem prometu. Državam članicam se bodo zagotovila sredstva v višini 72,2 milijarde evrov za obdob­ je 2025–2032 na podlagi ciljne spre­ membe večletnega finančnega okvira. Sklad, ki naj bi se opiral na ujemajoče nacionalno financiranje, naj bi mobili­ ziral 144,4 milijarde evrov za socialno pravičen prehod. 22 aktualno naš Stik 23 Lani v elektroenergetski sistem prevzetih 15,7 TWh električne energije V letu 2020 je bilo iz proizvodnih enot, priključenih na prenosno ali distribucij­ sko omrežje, v slovenski elektroener­ getski sistem oddanih 15 milijard 748 milijonov kilovatnih ur električne energi­ je, kar je bilo za dobro milijardo več kot leta 2019. V prenosni sistem je bilo od­ danih 14 milijard 659 milijonov kilovatnih ur, od tega so hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči zagotovile 4 milijarde 746 milijonov kilovatnih ur, termoelektrarna Šoštanj 3 milijarde 582 milijonov in Nuk­ learna elektrarna Krško 6 milijard 40 mili­ jonov kilovatnih ur. Med pomembnejšimi deleži je treba izpostaviti še Energe­ tiko Ljubljana oziroma njihovo proizvod­ no enoto TE-TO Ljubljana z 245 milijoni oddanih kilovatnih ur in TE Brestanica, ki je svojo proizvodnjo z dobrih 21 milijonov kilovatnih ur v letu 2019 lani povečala na 48 milijonov. Manjše elektrarne, ki so priključene neposredno na distribucijsko omrežje, so lani skupaj zagotovile še mili­ jardo 89 milijonov kilovatnih ur električne energije, pri čemer je delež proizvodnje iz obnovljivih virov dosegel 767 milijonov kilovatnih ur. več kot 12 milijard 92,6 % 66 MW Iz domačih virov smo v letu 2020 z upoštevanjem polovičnega deleža nuklearne elektrarne Krško uspeli zagotoviti 12 milijard 727 milijonov kilovatnih ur električne energije, odjem končnih odjemalcev z upoštevanjem izgub pri prenosu pa je dosegel 13 milijard 742 milijonov kilovatnih ur. Pokritost potreb po električni energiji z domačimi viri proizvodnje je bila lani zaradi manjšega povpraševanja ob delni zaustavitvi gospodarstva višja od povprečne, saj je dosegla 92,6 odstotka. Skupaj je bilo na novo v omrežje priključenih za dobrih 66 MW novih proizvodnih enot, od tega veliko večino oziroma 87-odstotni delež predstavljajo sončne elektrarne s skupno močjo 56 MW. Poraba gospodinjstev lani poskočila za dobrih pet odstotkov AGENCIJA ZA ENERGIJO LETO 2020 VELIKA PREIZKUŠNJA TUDI ZA ENERGETSKI SEKTOR Besedilo: Brane Janjić; fotografija: arhiv uredništva Naš stik Epidemija koronavirusa, ki je v minulem letu zajela ves svet in močno zaznamovala gospodarstvo in promet, je pred številne izzive postavila tudi energetski sektor, ki je pred obdo­bjem velikih sprememb. Kot je v nagovoru k že 20. poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji zapisala direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina, je bilo mogoče ob upadu gospodarske dejavnosti in prometa zaznati tudi precejšnje zmanjšanje povpraševanja po ener­ giji, hkrati pa smo zabeležili tudi precejšnje zmanj­ šanje emisij toplogrednih plinov in obremenitev okolja. To je po- trdilo, da na spremembe okolja najbolj vplivajo ravno naše dejavnosti, pri čemer imata energetika in promet vidno vlogo. Ugotovitve poročila o aktualnem stanju na področju energetike v Sloveniji lahko tako pomembno prispevajo k oblikovanju prihodnjih politik ne samo na področju energetike, ampak tudi v panogah, ki so z njo tesno povezane. Izbrali smo nekaj ključnih poudarkov, s podrobnejšo ana­ lizo, ki poleg področja električne energije zajema še zemelj­ ski plin, varstvo odjemalcev, učinkovito rabo energije in toploto, pa se lahko seznanite na spletnih straneh agencije. Poraba gospodinjskih in poslovnih odjemalcev je bila v letu 2020 za 3,7 odstotka manjša kot leto prej in je znaša­ la 10.977 GWh. Od tega so gospodinj­ski odjemalci porabili 359 GWh električne energije, kar je bilo za 5,1 odstotka več kot leto prej. Poraba poslovnih odjemal­ cev na distribucij­ skem omrežju pa se je zaradi nižje gospodarske dejavno­ sti precej zmanj­šala in je bila ob prevze­ tih 7.418 GWh za 7,4 odstotka manjša kot leta 2019. Poraba vseh končnih odjemal­ 963.779 Konec leta 2020 je bilo na slovenski elektroenergetski sistem priključenih 963.779 končnih odjemalcev električne energije ali za 3.728 oziroma za 0,4 odstotka več kot leto prej. cev (brez upoštevanja izgub in prevzete ener­gije s strani ČHE Avče) je bila v prime­ rjavi z letom 2019 manjša za 6 odstotkov. Med distribucijske odjemalce se uvrščajo tudi vsi tisti, ki imajo v svoje omrežje prikl­ jučeno proizvodno napravo, in odjemalci, priključeni v sistem samooskrbe. Na dis­ tribucijski sistem je bilo tako v letu 2020 priključenih 717 poslovnih in 49 gospo­ dinjskih odjemalcev s proizvodno napra­ vo v notranji inštalaciji ter 462 poslovnih in 8.207 gospodinjskih odjemalcev, priklju­ 3,7 % Poraba gospodinjskih in poslovnih odjemalcev je bila v letu 2020 za 3,7 odstotka manjša kot leto prej in je znašala 10.977 GWh. čenih na način samooskrbe. Zanimivi so tudi podatki o gibanju števila odjemalcev v daljšem časovnem obdobju, pri čemer podatki kažejo, da se število poslovnih odjemalcev po večletnem naraščanju že drugo leto zapored zmanjšuje. Nasprot­ no se skupno število gospodinjskih odje­ malcev postopoma povečuje, in sicer v opazovanem obdobju v povprečju za pol odstotka na leto. 1% Od vseh odjemalcev, priključenih na distribucijsko omrežje, je bilo v letu 2020 odstotek takih, ki so bili hkrati v vlogi odjemalca in proizvajalca električne energije, kar je bilo za 0,4 odstotka več kot leto prej. 24 aktualno naš Stik Delež obnovljivih virov zaostaja za ciljnimi številkami 25 Za naložbe v omrežja lani več kot 200 milijonov evrov Slovenija bi morala glede na zaveze iz podnebno-energetskega svežnja EU do leta 2020 doseči 25-odstotni skupni delež obnovljivih virov v končni rabi energije, ciljni deleži za posamezne sektorje pa so bili na področju električne energije 39,3-odstotni delež, na področju prome­ ta 10,5 odstotka ter na področju ogreva­ nja in hlajenja 30,8 odstotka. Po podatkih Statističnega urada, objavljenih v začetku tega leta, smo v Sloveniji konec leta 2019 dosegli 22-odstotni delež obnovljivih vi­ rov v končni rabi energije, ocena za leto 2020 pa kaže 1,5-odstotni zaostanek za ciljnimi 25 odstotki. Ob tem je treba iz­ postaviti, da na delež obnovljivih virov v posameznem letu poleg povečanja šte­ vila proizvodnih virov, ki za proizvodnjo izrabljajo obnovljive vire, bistveno vpliva tudi končna raba energije. Ta je bila v letu 2020 močno obarvana tudi z zaustavit­ vijo dela gospodarstva in storitev zaradi epidemije covida-19, zato bo realnejšo oceno mogoče dati šele po normalizaciji razmer v gospodarstvu. Vse večje število razpršenih virov in po­ trebe po posodobitvi in ojačitvi omrežja prenosno in distribucijska podjetja silijo tudi v krepitev naložb. Tako je operater prenosnega sistema lani za naložbe namenil največ sredstev v zadnjih petih letih, in sicer kar 94,4 milijona evrov, od tega 62,3 milijona za nove naložbe, 12,8 milijona evrov za rekonstrukcije in 19,3 milijona evrov za druge poslovno po­ trebne naložbe. Sistemski operater dis­ tribucijskega omrežja in distribucij­ ska podjetja pa so lani skupaj za naložbe v energetsko infrastrukturo namenili 131,4 milijona evrov, do tega 66,3 milijona ev­ rov za nove naložbe, 48 milijonov za rekonstrukcije in 17,1 milijona evrov za druge poslovne potrebe. Slovenija se sicer uvršča med vodilne evropske države glede nameščanja naprednih merilnih naprav, saj je bilo konec leta 2020 z njimi opremljenih že 82,9 odstotka vseh uporabnikov, prik­ ljučenih na distribucijski sistem, od tega jih je bilo 78,4 odstotka tudi že dejansko povezanih v daljinski sistem merjenja. 0,9 % 0,5 % 34,7 % 24,25 milijona evrov 36,2 % 82,9 % Pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev glede deleža obnovljivih virov po posameznih področjih je najuspešnejše področje ogrevanja in hlajenja, kjer znaša ocenjeni delež za leto 2020 31,7 odstotka ali 0,9 odstotka nad ciljnim deležem. Precej se je ciljnemu deležu za leto 2020 približalo tudi področje prometa, ki je po ocenah za ciljnim deležem zaostalo »le« za 0,5 odstotne točke. Delež obnovljivih virov na področju pridobivanja električne energije je bil konec leta 2020 ocenjen na 34,7 odstotka, kar kaže pomemben napredek glede na leto prej, ga je pa treba večinoma pripisati predvsem manjši končni porabi energije zaradi epidemije. Med naložbami v prenosno omrežje je v letu 2020 s 24,25 milijona evrov vrednostno izstopala naložba v dokončanje 400/110 kV RTP Cirkovce, ki je predpogoj za izvedbo načrtovane 400 kV povezave z Madžarsko. Med naložbami v distribucijsko omrežje so odstotkovno izstopale naložbe v srednjenapetostno omrežje s 36,2-odstotnim deležem, sledile pa so naložbe v nizkonapetostno (20,2-odstotni delež) in visokonapetostno omrežje (14,5 odstotka). Konec leta 2020 je bilo z naprednimi merilnimi napravami opremljenih že 82,9 odstotka vseh uporabnikov, priključenih na distribucijski sistem, od tega jih je bilo 78,4 odstotka tudi že dejansko povezanih v daljinski sistem merjenja. V letu 2020 objavljena še dva javna poziva za vstop v podporno shemo Kot rečeno, Slovenija zaostaja za postav­ ljenimi cilji glede deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije, čeprav skuša zanimanje za tovrstne naložbe spodbuditi tudi s sredstvi iz podporne sheme. Agencija za energijo je tako v letu 2020 objavila kar dva javna poziva za pri­ javo projektov, ki bi bili upravičeni do iz­ plačila podpor, in za vsakega izmed njih namenila po deset milijonov evrov. Na prvi javni poziv se je odzvalo 53 prijaviteljev, na drugega pa 89. Na koncu je bilo med projekti, ki so izpolnjevali razpisne pogo­ je, izbranih 120 projektov s skupno močjo 119,75 MW, od razpoložljivih dvajset mili­ jonov evrov pa je bilo mednje administra­ tivno razdeljenih dobrih enajst milijonov evrov. Od uveljavitve sprememb podporne sheme v letu 2016 pa do konca leta 2020 je bilo objavljenih že osem javnih pozivov za vstop v podporno shemo. Med prijav­ ljenimi 1.097 projekti je bilo za primerne ocenjenih 437 s skupno močjo nekaj več kot 459 MW, med njimi je bilo potrjenih kar 73 projektov vetrnih elektrarn s skup­ no močjo nekaj manj kot 292 MW. Trg z električno energijo je dobro razvit Slovenski veleprodajni trg z električno en­ ergijo je v primerjavi z drugimi evropskimi trgi precej manjši, a na njem nastopa sora­ zmerno veliko število aktivnih udeležencev, kar kaže na njegovo dobro razvitost in odprtost. Dobro deluje tudi maloproda­ jni trg, na katerem je bilo lani aktivnih 22 dobaviteljev električne energije, 16 od teh pa je dobav­ ljalo električno energijo gospodinj­ skim odjemalcem. Maloproda­ jne cene električne energije se oblikujejo prosto na trgu, njihova višina pa je poleg drugih dej­avnikov, ki jo sestavljajo, odvis­ na tudi od ponudbe in povpraševanja. V letu 2020 sta na končne cene električne energije vplivala tudi odločitev agencije in vlade, da se v obdobju od 1. marca do 31. maja nista obračunavala tarifna postavka za obračunsko moč in prispevek za obnov­ ljive vire. Končna cena električne energije za značilnega gospodinjskega odjemalca se je tako lani v primerjavi z letom prej, kljub 9,3-odstotnem zvišanju same cene ener­gije, znižala za 4,8 odstotka. Na drugi strani se je končna cena do­ bavljene električne energije za poslovni odjem v primerjavi z letom prej zvišala za 5,3 odstotka, končne cene pa so se zvišale za vse porabniške skupine v tej kat­ egoriji odjema. 2 3.839 naprav 79 projektov 7,3 % Konec leta 2020 je bilo v podporno shemo vključenih 3.839 naprav s skupno močjo 408,9 MW, med njimi je največ sončnih elektrarn – kar 3.297, sledijo pa soproizvodne naprave na fosilna goriva – teh je 386, in male HE, ki jih je bilo 90. Med 437 izbranimi projekti za proizvodnjo iz obnovljivih virov in soproizvodnih enot za vstop v podporno shemo pod novimi pogoji, jih je bilo do zdaj izvedenih le 79 s skupno močjo 44,62 MW. Delež električne energije proizvedene v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, je v letu 2020 znašal 7,3 odstotka vse doma proizvedene električne energije. 1 3 169,4 evrov 41,1 % 16 mesto Slovenska gospodinjstva so morala lani za MWh v povprečju odšteti 169,4 evra, gospodarstvo pa 141,9 evra. Delež energije v končni ceni električne energije za značilnega gospodinjskega odjemalca je v letu 2020 znašal 41,1 odstotka, delež omrežnine 30,4 odstotka, delež energije 41,1 odstotka, delež prispevkov 8,7 odstotka, delež DDV in trošarine pa 20 odstotkov. Končne cene električne energije v Sloveniji so bile tudi lani pod evropskim povprečjem, pri čemer se je Slovenija na lestvici 27 evropskih držav pri cenah elektrike za gospodinjstva uvrstila na 16. mesto, pri cenah za gospodarstvo pa na 17. mesto. 26 aktualno naš Stik 27 ENERGETSKA POLITIKA SLOVENSKA OSKRBA Z ENERGIJO NI ENIGMA Za uspešno zeleno preobrazbo slovenske energetike bi morali zgraditi Sonaravni TRansaktivni Energijski Sistem (STRES), ki bi omogočal proizvodnjo elektrike iz hidro, vetrnih, geotermalnih in sončnih elektrarn, uporabo biomase za kogeneracije in pretvorbo v dizel ter male bioplinarne in velike uplinjevalnike za odpadno biomaso. Besedilo: dr. Peter Novak; fotografiji: Dušan Jež in iStock lovenija potrebuje danes (EBRS 2020/21) 287,8 PJ PE in 207,3 PJ KE. Po sedanji bilanci se bo učinkovi­ tost glede na leto 2020 zmanjšala za 0,2 odstotka. Uvozna odvisnost je 50,8-ods­ totna (brez jedrskega goriva) oziroma re­ alno 65,6-odstotna. Končna energija se v Sloveniji z leti le malo spreminja. V zadnjih tridesetih letih je bila rast le 0,55 odstot­ ka na leto. Število prebivalstva ne narašča, pre­ bivalstvo se samo stara. Bazična in­ dustrija jekla in aluminija se postopno umika v predelavo oziroma reciklažo. Po NEPN bi morali doseči z URE v letu 2030 35 odstotkov manjšo rabo končne energije, kar se mi zdi utopično, čeprav je odstotek prihranka računan od neke predvidene rasti po scenariju BAU. Zato v tej napovedi do leta 2050 ohranjam končno energijo na ravni zadnjih nekaj let, to je 200 PJ. Delež elektrike se bo povečal na 60 odstotkov ali skoraj za trikrat, delež OVE pa na 85 odstotkov, PREGLED RABE ENERGIJE V OBDOBJU 1990–2020 V SLOVENIJI IN POVPREČNE LETNE RASTI Leto PE v PJ KE v PJ Elektrika v TWh Učinkovitost KE/PE v % 1990 246,61 162,52 9,89 65,9 21,91 2000 251,82 181 10,71 71,9 21,30 2010 301,7 210,03 12,89 69,6 22,09 2020 287,55 205,11 13,3 71,3 23,34 0,02 1,13 0,83 %/leto rast 2000/90 rast 2010/00 1,96 1,6 2,04 rast 2020/10 -0,46 -0,23 0,32 rast 2020/90 0,55 0,87 1,45 Delež el. v KE v % Moja napoved 2050 250? Maks. 200? 33,3? 0,8 60? 28 aktualno torej na 170 PJ ali 47,22 TWh. 15 odstot­ kov potrebne energije naj bi zagotavljal fosilni naravni plin za pokrivanje konic in posledic naravnih katastrof pri proiz­ vodnji elektrike. Nastane torej ključno vprašanje, kako pridobiti 33,3 TWh elek­ trike na leto. Z upoštevanjem konic, ki jih bomo pokrivali s plinom v obsegu pri­bližno 4 TWh (30 PJ, ob upoštevan­ ju pretvorbe v elektriko), nam ostane odprta proizvodnja 29,3 TWh elektrike iz OVE. Sedanja proizvodnja elektrike iz OVE je 5 TWh. Torej moramo orga­ nizirati proizvodnjo 24,3 MWh, skupaj s pokrivanjem nestacionarnosti obnov­ ljivih virov. KAJ IMAMO NA VOLJO? Sončne energije je v Sloveniji za 84.120 PJ (23.366 TWh). Za rast biomase po­ trebujemo 6.730 PJ, drugo se spre­ meni v toploto, ki odide v vesolje. Neizkoriščene­ga vodnega potenciala je za 6,5 TWh. Odpadne biomase (lesna in zelena) je 2,5 milijona ton na leto in vse­ buje 50 odstotkov ogljika. Vetra je po grobih ocenah za najmanj 0,5 TWh. Na razpolago je še 14.273 ha vodnih površin –jezer, od tega je uporabnih okoli 11 ods­ totkov. Umetne zajezitve na HE pred­ stavljajo 3.172 ha uporabne površine za fotonapetostne elektrarne. Geotermalna ener­gija je ocenjena na nekaj 100 TWh, vendar ocene niso zanesljive in učinek pretvorbe v elektriko je zelo nizek. Šte­ vilke torej daleč presegajo potrebnih 200 PJ. naš Stik KAKO UPORABITI TE VIRE? Zgraditi moramo Sonaravni TRansaktivni (digitaliziran) Energijski Sistem (STRES), ki bo omogočal proizvodnjo elektrike iz hidro, vetrnih, geotermalnih in sončnih elektrarn (fiksnih in plavajočih), uporabo biomase za kogeneracije in pretvorbo v dizel ter male bioplinarne in velike uplin­ jevalnike za odpadno biomaso. Ob tem bi opozoril na tri tehnologije, ki so poceni in nam dosegljive. Prva so plavajoče sončne elektrarne. Cena fotonapetostnih elektrarn je zaradi materialnih omejitev skoraj dosegla dno. Izkoristek bo naraščal ob približno enaki ceni investicije, ki je danes med 740 ÷ 910 EUR/kWp. Če uporabimo le 11 odstotkov površin jezer, lahko zgradimo 1.524 MW plavajočih sončnih elektrarn, ki bodo proizvedle najmanj 1,5 TWh elektrike in na zajezitvah HE še 3.172 MW sončnih elektrarn z letno proizvodnjo približno 3,2 TWh, skupaj torej 4,7 TWh za slabe 4,3 milijarde evrov. Ker gradimo enote po 5 MW, ki se lahko postopno vključujejo v omrežje, se denar vrača hitreje kot pri ka­ teri koli drugi investiciji. Gradnja plavajočih sončnih elektrarn na zajezitvah HE ima še vlogo akumulacije vode, saj lahko v času sončnega sevanja zmanjšamo proizvod­ njo v HE in akumuliramo vodo za uporabo v konicah. Investicija v omrežno opremo v tem primeru skoraj odpade, kar je izjemna prednost kombinacije plavajoče fotona­ petostne elektrarne na zajezitvah HE. Poleg izrabe hidropotenciala slo­ venskih rek, ki je še neizkoriščen v višini 6,5 TWh in bi ga lahko (zaradi okoljskih omejitev) izrabili vsaj še polovično, bi lah­ ko pridobili še dodatne 3,25 TWh. Druga je pravilna uporaba lesa. Kurjen­ je lesa za pridobivanje toplote za gretje in toplo vodo je energijski vandalizem. Kaj je les? Les je akumulirana sončna energija, ki se sprošča pri gorenju pri temperaturah med 900 in 1.000 °C. Energija v lesu ima veliko kakovost ali delazmožnost (temu pravimo v termodinamiki eksergija). S sproščeno eksergijo seveda lahko proiz­ vajamo paro, delamo elektriko, sušimo v industriji in podobno. Če pa s kurje­njem lesa pripravljamo toplo vodo za gret­ je 90 °C, smo uničili velik del te kakovo­ sti. Kaj lahko naredimo z 1 kW tople vode? Lah­ ko se stuširamo, umijemo roke ali ogrejemo zrak v hiši. Kaj lahko naredimo z 1 KW elektrike, pridobljene iz lesa? Vse, kar sem prej, navedel, poleg tega lahko poganjate še motor, radio, TV, polnimo nešteto telefonov, električni avto in dru­ go. Torej elektrika, pridobljena iz lesa, ne le ohranja njegovo kakovost, temveč celo oplaja njegovo vrednost. Zaradi tega je treba prepovedati množično kurjenje lesa za potrebe gretja, ker je to tehnološko nesprejemljiv in zaradi velikih emisij tudi ekološko škodljiv postopek. Pri tem seveda izvzemam lastnike goz­ dov in kmetij, ki les uporabljajo za lastne potrebe. Prodaja lesa za kurjavo, če se bo še naprej dovoljevala, pa bi morala biti zaradi uničevanja eksergije, tj. akumuli­ rane energije sonca, visoko obdavčena. Zdrav les je treba najprej predelati v ko­ ristno opremo (pohištvo, gradbene kon­ strukcije, stavbe, izdelavo vozil, umetnih smol in podobno) in šele odpadni del lesa bi smeli uporabiti v energijske namene. Okoli 40 odstotkov potreb po toploti se v široki rabi pokriva z lesno biomaso ali po domače z drvmi, v obsegu 6,88 TWh/leto (EB RS 2020). Iz te biomase bi lahko na leto s sedanjo tehnologijo kogeneracije ali trigeneracije pridobili 2.200 GWh elek­ trike in 3.713 GWh toplote oziroma poleti okoli 1.240 GWh hladu. Naj omenim, da je bila celotna poraba elektrike v gospodinjstvih za leto 2020 v energijski bilanci Slovenije predvidena v višini 3.320 GWh. Torej bi lahko samo s pa­ metno uporabo sedanjih količin biomase v kogeneraciji pokrili kar 66 odstotkov vse elektrike, ki jo potrebujejo slovenska gos­ podinjstva. Ker tovrstne naprave delujejo predvsem pozimi, bi lahko tako pokrili vso zimsko porabo, poleti pa bi gospodinjstva lahko dobila potrebno elektriko iz sončnih elektrarn na strehah. Kako enostavna je rešitev enigme slovenske energetike, če to res hoče­ mo? Po mojih izkušnjah bo preteklo še najmanj pet let, da se bomo zavedli prednosti, ki jih prinaša tak način upora­ be odpadne biomase. Uplinjevalna naprava na sekance, ki to omogoča, je opremljena s plinskim motor­ jem z generatorjem ter proizvaja 49 kW elektrike in 80 kW tople vode s tempera­ turo 80 °C, ki je primerna za manjše daljin­ sko gretje energijsko obnovljenih ali novih stavb s površino med 3 do 5.000 m2. Ta tehnologija je že bila razvita v Sloveniji in čaka le na podporo za razmah proizvod­ nje. Z izgradnjo približno 1.000 mikroko­ generacijskih ali trigene­ racijskih naprav za mikrodaljinsko gretje na podeželju (šole, občine, vrtci, soseske) bi pri trajnem obratovanju porabili 30.000 t sekancev in proizvedli 0,3 TWh elektrike ter z njo brez dodatnih obrementitev električnega omrežja aktivirali še najmanj za 1,2 TWh toplotne moči toplotnih črpalk in zmanjšali porabo fosilnih goriv za 0,9 TWh. (glej she­ mo za eno napravo). Poltika Ekosklada na tem področju je po moji oceni popolnoma zgrešena. Tretja tehnologija sonaravnega ener­ gijskega sistema je uporaba odpadne gozdne mase za sintetično gorivo di­ zel. To, v Sloveniji razvito tehnologijo, smo v manjši velikosti 300 l dizla na uro izvozili v Kanado. Iz nje lahko s približ­ no 70-odstotnim izkoristkom pridobi­ mo 260 kg dizla na tono lesa, torej iz odpadne biomase 0,52 milijona ton di­ zla ali 6,169 TWh/a. Sintetični dizel je okolju prijazen, brez emisij toplogred­ nih plinov. Poleg tega lahko v procesu proizvodnje pridobivamo še destilirano vodo in čisti CO2, ki se lahko uporabi za proizvodnjo metanola. Zadnja tehnologija, ki jo v Sloveniji ob­ vladujemo v polindustrijskem obsegu, pa je uplinjanje organskih odpadkov v sme­ teh, ki jih je v Sloveniji najmanj 1,5 milijo­ na ton. Z uplinjanjem teh odpadkov dobimo sintezni plin in iz njega metan ali metanol. Po dosedanjih izkušnjah se lahko pridobi 0,48 t metanola na tono vhodnega mate­ riala. Torej lahko z uplinjanjem odpadkov pridobimo 0,72 milijona ton metanola z energijsko vrednostjo 4,22 TWh. Z uporabo organskih odpadkov in komunalnih gošč, ki jih je v Sloveniji približno 30.000 ton, lahko tako z uplin­ janjem pridobimo 20.000 t sinteznega plina ali 14.000 t metanola. Iz 136.000 t odpadne hrane lahko v bioplinarnah dobimo pri 50 m3 metana na tono materiala približno 7 milijonov m3 metana ali 0,65 TWh. Pri tem imamo v rezervi še 1,5 mili­ jona ton zelenega odpada na kmetijah za bodočo proizvodnjo bioplina v tunel­ skih mikrobioplinarnah. Z njim bomo la­ hko pokrili še naslednjih 10 TWh in se s tem približali 85-odstotnemu zmanjšan­ ju emisij. Bistvo tega modela je, da STRES uvaja kroženje organskega ogljika in zmanjšu­ je organski odpad na minimum. Slovenija bi z njegovo uvedbo postala prva drža­ va s krožnim gospodarstvom v energe­ tiki. Cena tega prehoda je izračunana na 1,2 do 1,3 milijarde letnih vlaganj v na­ vedene tehnologije, ki se v celoti vrnejo prebivalstvu, saj se bodo s tem zmanjšali stroški uvoza fosilnih goriv. 20 + 35°C povratek 90°C oskrba, zima 7°C oskrba, poletje LES - akumulirana sončna energija 29 30 aktualno naš Stik 31 1.100 MW bo skupna moč JEK2. 9.000 GWh bo na leto proizvedla JEK2. 60 let bo predvidena življenjska doba JEK2. GEN ENERGIJA IZDANO ENERGETSKO DOVOLJENJE ZA JEK2 Ministrstvo za infrastrukturo je izdalo energetsko dovoljenje za JEK2. To še ne pomeni dokončne odločitve za samo investicijo, pač pa, da bo družba GEN energija lahko začela z vsemi potrebnimi dolgotrajnimi postopki, zlasti s postopki umeščanja v prostor, ki bodo osnova za končno odločitev. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: arhiv GEN energije inistrstvo za infrastrukturo je 19. julija na podlagi sprejete Dol­ goročne podnebne strategije Slovenije ter Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) izdalo energetsko dovoljenje za projekt JEK2, s katerim odpira pot za iz­ vedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločan­ je o JEK2, kar je nujna podlaga za konč­ no odločitev o optimalnem energetskem scenariju za prihod­njo oskrbo nizkoog­ ljične Slovenije. Kot je ob tem povedal minister Jernej Vrtovec, sta Sloveni­ ja in Evropa pred velikimi prelomnica­ mi na poti k doseganju ambicioznih okoljskih ciljev. Minister Jernej Vrtovec: »Odgo­voren sem za resor, ki je ključne­ ga pomena za doseganje podnebnih, okoljskih in tudi energetskih ciljev. Pred nami so težke odločitve, lahkih odločitev pri zasledovanju teh ciljev zago­tovo ni, zlasti če želimo te cilje doseči in hkrati ostati energetsko neodvisna država. V podnebni strategiji smo si zastavili jasen cilj, da do leta 2050 dosežemo ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost Slovenije. Ta cilj pomeni izziv in hkrati tudi priložnost za sektor energetike, seveda pa tudi za druge sektorje, kot so promet, industrija, kmetijstvo, stavbe, odpadki in raba zemljišč. Potrebe po električni ener­ giji so in tudi bodo vedno večje. Veliko stavimo po eni strani na obnovljive vire energije, a žal mnogo premalo. Potre­ bujemo še dodatne stabilne alternative. Ena takih, morda celo najpomembnejša odločitev v tem mandatu je izdaja ener­ getskega dovolje­ nja za JEK2. Naredili smo prvi, a nadvse pomemben korak, da se postopki lahko začnejo.« Izdaja dovoljenja še ne pomeni dokončne odločitve za samo investici­ jo. Gre za odločbo, na podlagi katere bo družba GEN energija lahko zače­ la z vsemi potrebnimi postopki, zlasti s postopki umeščanja v prostor. »Z izda­ jo dovoljenja odpiramo pot za izvedbo vseh upravnih postopkov in pripravo do­ kumentacije za investicijsko odločanje o JEK2, kar je nujna podlaga za končno odločitev o optimalnem energetskem scenariju za prihodno oskrbo nizkoog­ ljične Slovenije. Energetsko dovoljenje je pomemben mejnik, s katerim odpi­ ramo najširšo možno javno razpravo ne le na strokovni ravni, ampak tudi med državljani. Začenjamo s preverjanjem širšega družbenega konsenza o na­ daljnji vključenosti jedrske energije v elektroenergetskem prehodu in z njim povezanih izzivih. Gre torej za odločitve, ki bodo pomembno vplivale na blaginjo in okolje, v katerem bodo živele genera­ cije za nami. Na podlagi energetskega dovoljenja se bo nadaljevalo prever­ janje različnih okoljskih, prostorskih, tehničnih in ekonomskih parametrov JEK2, ki bo potekalo v okviru postop­ kov pridobitve državno prostorskega načrta, presoje vplivov na okolje, post­ opkov čezmejnih vplivov na okolje, pridobitev gradbenega dovoljenja, iz­ bire dobavitelja in zapiranja finančne konstrukcije. Med glavnimi mejniki pro­ jekta so začetek umeščanja v pros­ tor, doseganje družbenega konsenza v javni razpravi, uspešna umestitev v prostor s pridobitvijo lokacijskih projekt­ nih pogojev, priprava dokumentacije za pridobitev integralnega gradbene­ ga dovoljenja, izbor dobavitelja, inves­ ticijska odločitev in podpis pogodbe, licenciranje designa izbranega dobavi­ telja, pridobitev integralnega gradbene­ ga dovoljenja, sama gradnja, uspešen zaključek gradnje, prevzemi opreme in elektrarne, poskusno in redno obrato­ vanje,« je povedal Vrtovec. V GEN ENERGIJI POZDRAVLJAJO ODLOČITEV MINISTRSTVA »Do zdaj opravljene študije upravičeno­ sti projekta kažejo, da je JEK2 za pri­ hodnjo zanesljivo oskrbo Slovenije z doma proizvedeno električno energi­ jo tehnično, okoljsko in investicijsko iz­ vedljiv projekt, ki ustrezno odgovarja na ključne izzive energetske trileme in omogoča učinkovito soočanje Sloveni­ je z izzivi zelenega elektroenergetskega prehoda. Na nadaljevanje projekta, ki ga vodimo odgovorno in racionalno, smo dobro pripravljeni. Jedrska energija je odgovor na številne izzive prihodnos­ ti, zato bo skupina GEN sledila pričako­ vanjem ministrstva glede široke javne razprave na temo elektroenergetske­ ga prehoda. GEN se je že do zdaj osre­ dotočal na izobraževanje, ozaveščanje in javno odpiranje pogovorov o ener­ getski prihodnosti s številnimi deležniki, to prakso pa bo še okrepil. Že izvede­ ni predin­ vesticijski zasnovi projekta in mnogim drugim strokovnim študijam, ki so pomenile podlago za pridobitev ener­getskega dovoljenja, bodo sledile izbira in potrjevanje lokacije, odločanje o investi­ciji in nato gradnja. GEN bo še naprej skrbel za to, da bodo vsi koraki na poti do odločitve in gradnje transpare­ ntni ter jasno predstavljeni vsem zain­ teresiranim deležnikom,« je poudaril generalni direktor GEN Martin Novšak. Minister Vrtovec je zagotovil trans­ parentnost postopkov in projekta. Elektrarna naj bi bila tretje generacije s tlačnovodnimi reaktorji ter izpolnju­ je najvišje standarde in zahteve glede varnosti. Je tehnološko najsodobnejša, primerljive jedrske elektrarne pa stane­ jo med pet in šest milijard evrov. 32 aktualno naš Stik 33 TERMOELEKTRARNA BRESTANICA SVOJEMU NAMENU URADNO PREDAN NOV PLINSKI AGREGAT V BRESTANICI V Termoelektrarni Brestanica je 29. junija potekala slovesnost ob zaključku izgradnje drugega nadomestnega plinskega agregata PB-7. S tem termoelektrarna zaključuje investiranje v dva nova plinska bloka, s katerima bodo postopoma nadomestili tri plinske bloke moči 3 x 23 MW, ki so bili zgrajeni sredi sedemdesetih let in so pri koncu tehnične življenjske dobe. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Vladimir Habjan ot je v uvodu povedal direk­ tor Termoelektrarne Brestani­ ca (TEB) Tomislav Malgaj, so si že ob odprtju PB-6 zastavili jasen cilj postaviti še en plin­ski agregat. Glede na povečan obseg obratovanja v letu 2020 se je potrdila pravilnost odločitve za izgrad­njo šestega in sedmega blo­ ka. Poraba energije raste in pandemi­ ja koronavirusa je le še bolj izpostavila pomen varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. TEB pa predstavlja prav to: zanesljivega in visoko prilagod­ ljivega proizvajalca električne energije, ki slovenskemu elektroenergetskemu sistemu zagotavlja stabilnost delovan­ ja in oskrbe z električno energijo. Ve­ lik pomen termoelektrarne Brestanica in njenega razvoja, da bo lahko zaradi vseh sprememb v energetiki še naprej skrbela za zanesljivo oskrbo z električ­ no energijo, sta prepoznali tudi krovna družba GEN energija in Eles. Slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da je Slovenija pred pomembnimi odločit­ vami, vezanimi na energetsko os­ krbo naše države in celotne Evrope. Izpostavil je pomen energetskega sektorja, saj danes brez električne ener­ gije zastane vsakršen razvoj in naš vsakdan, v prihodnosti pa ne bo nič drugače. EU in z njo tudi Slovenija sta se odločili, da bosta do leta 2050 postali ogljično nevtralni, kar pome­ ni velikansko preobrazbo, velik izziv in veliko usklajevanja med vsemi 27 državami glede nacionalnega prispev­ ka posamezne države k doseganju tega cilja. Ker gre za usklajevanje med 27 državami, ki so v različnih položa­ jih, imajo različne možnosti za zago­ tavljanje obnovljivih virov energije, različne rezerve, različne energetske objekte, različno usposobljeno stroko in različne BDP, končnega dogovo­ ra ne moremo pričakovati prav kmalu. Razen če bi prišlo do nepričakovanega tehnološkega preboja, doseganje teh ciljev brez jedrske energije ni mogoče, je izpostavil Janez Janša. Čaka nas zahtevno in trdo delo in Slovenija se bo v času predsedovanja svetu EU priza­ devala, da se bodo države uskladile. Izkušnje v zadnjem letu, v času pan­ demije kažejo, da je električna energi­ ja tisto, kar določa normalno življenje, zato nezanesljiva oskrba zahteva ve­ likanski davek. Zato proizvodne enote v TEB niso nekaj, kjer se štejejo le ekonomski učinki, ampak pomemben del nacionalne in tudi evropske elek­ trične infrastrukture. S to investicijo Posavje ostaja in se še bolj utrjuje kot osrednja slovenska energetska regija, kar se bo še zlasti pokazalo v prihod­ nje, ko bomo poleg vseh sprememb potrebovali tudi več energije in več proizvodnje električne energije, proiz­ vodnih kapacitet električne energije, ki bo varna, čista in na voljo tudi v kriznih časih. Gradbena dela za postavitev agre­ gata PB-7 so najprej potekala po načrtih, pozneje pa jih je epidemija koronavirusa nekoliko zamaknila. Po sprostitvi ukrepov so v Brestanici z deli in montažo vse potrebne opreme pohiteli in ključna dela konec minule­ ga leta tudi uspešno zaključili. Konec januarja letos je bila uspešno izvede­ na prva sinhronizacija novega plinske­ ga bloka z omrežjem, nato pa sta se začela testiranje in preizkušanje vgra­ jene opreme. Aprila je bil uspešno zaključen tehnični pregled, na podlagi katerega je bilo odrejeno šestmeseč­ no poskusno obratovanje. V njegovem sklopu bodo izvedene prve meritve obratovalnega monitoringa, sledita pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja plinskega bloka v uporabo. Z investicijo v izgradnjo plinskih blokov PB-6 in PB-7 je TEB pridobi­ la turbini z boljšim izkoristkom obra­ tovanja ter nižjimi vrednostmi emisij in hrupa. S to tehnološko nadgrad­ njo bo delovanje elektrarne še bolj zanesljivo in okolju prijazno. Z izgrad­ njo sedmega bloka se skupna zmog­ V sklopu projekta zamenjave plinskih blokov je bila že v letu 2018 realizirana izgradnja šestega plinskega bloka, letos pa se zaključuje izgradnja drugega nadomestnega plinskega bloka PB-7 z nazivno močjo 56 MW. Sedmi plinski blok so v Brestanici začeli graditi leta 2019, vrednost celotne investicije pa znaša dobrih 26 milijonov evrov. ljivost TEB povečuje na 406 MW moči in ima v danem trenutku večjo moč od slovenskega dela NEK. TEB tako os­ taja pomemben energetski objekt za zanesljivo oskrbo Slovenije z električ­ no energijo, predvsem v smislu zago­ tavljanja ročne rezerve za povrnitev frekvence ob izpadih proizvodnih enot ali drugih motenj v nacionalnem ener­ getskem sistemu in možnosti oskrbe nujne lastne rabe NEK brez zunanjega vira napajanja. Dva nova plinska agregata sta ob sistemskih storitvah zanimiva tudi za komercialno obratovanje, kar pomeni novo tržno nišo in svetlo prihodnost za elektrarno. Pridobljeno je tudi že grad­ beno dovoljenje za izgradnjo plinskih agregatov PB-8 in PB-9, s katerima bodo v Brestanici povečali moč same elektrarne. Terminsko gradnja teh dveh blokov še ni začrtana, je pa naložba v osmi in deveti blok odvisna od potreb na trgu električne energije oziroma na področju sistemskih storitev. 34 aktualno naš Stik SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA TEMELJITA OBNOVA ZAPORNIC HE MEDVODE Savske elektrarne Ljubljana so se lotile projekta obnove in zamenjave hidromehanske opreme pretočnih polj na HE Medvode. Dela na pretočnem polju 1 ravno potekajo in bodo končana še letos, prihodnje leto pa bodo postopek ponovili še na drugem prelivnem polju. Besedilo: Rok Narobe; fotografiji: arhiv SEL Medvode je dvoagregatna akumulacijska hidroelektrar­ na s strojnicama na obeh bokih pregradnega objekta in z dvema pretočnima poljema med njima. V pretočnih poljih so vgrajene zapornice dvojno kljukaste izvedbe, ki svojo funkcijo opravljajo že vse od začetka obratovanja hidroelektrarne Medvode leta 1953. V vsem tem času so hidromehansko opremo pretočnih polj sicer redno vzdrževali, a je nasto­ pil čas, ko jo je treba celovito obnoviti ali zamenjati. Z namenom racionalne in varne ob­ nove zapornic so v Savskih elektrar­ nah preučili več različic, od obnove obstoječih, izdelave povsem novih ali kombinacije izdelave novih zapornic z ohranitvijo obstoječih pogonov. Kot tehnično in ekonomsko najugodnejša rešitev se je na koncu izkazala izdela­ va novih zapornih tabel, z obnovo ob­ stoječih pogonov in vbetoniranih delov zapornic. Glavna prednost izbrane rešitve je relativno kratek čas neobra­ tovanja posameznega prelivnega pol­ ja. Predviden čas izvedbe del je tako štiri mesece, in sicer od trenutka zaprtja prelivnega polja s pomožno zapornico do zaključka funkcionalnih preizkusov in spuščanja opreme nazaj v redno obratovanje. V tem času za prevajan­ je visokih voda skrbi drugo prelivno polje z maksimalno pretočno sposob­ nostjo 1200 m3/s. Glede na statistične podatke so za izvedbo teh del najbolj primerni poletni meseci, saj so v tem času pretoki Save najnižji. Zato bodo dela potekala v dveh fazah, in sicer na pretočnem polju 1 v tem, na pretočnem polju 2 pa v naslednjem letu. V Savskih elektrarnah so kakovostni izbiri teh­ nologije, izbiri primernih materialov ter protikorozijski zaščiti namenili veliko pozornosti in skrbnosti, saj ta odločilno vpliva na življenjsko dobo. Še pred začetkom del v samem pre­ točnem polju so na montažnem platoju pred upravno stavbo SEL izvedli mon­ tažo izdelanih delov zgornje kot tudi spodnje zaporne table. Zgornja zapor­ na tabla je sestavljena iz enajst ses­ tavnih delov, ki so med seboj vijačno spojeni. Spodnja zaporna tabla je ses­ tavljena iz dveh delov, ki pa ju je bilo treba medsebojno zvariti. Začetek del z zapiranjem prelivne­ ga polja 1 s pomožnimi zapornicami je bil predviden takoj po prvomajskih praznikih, vendar je bil zaradi pov­ ečanih pretokov in deževnega vreme­ na prestavljen za teden dni. Po upadu pretokov so se v SEL lotili demontaže in izvleka starih zapornih tabel na začasno deponijo na levi strani pre­ gradnega objekta, ki je kljub zahtev­ nosti potekala brez večjih zapletov. Ena od težav samega izvleka je dejst­ 35 vo, da je dvižna višina portalnega dvi­ gala nekoliko premajhna za normalno dviganje tako velikega in težkega bre­ mena (zgornja zaporna tabla namreč tehta približno 60 ton, med tem ko je spodnja zaporna tabla še težja in sk­ upaj s podpornimi vozički tehta 95 ton). Takoj po uspešni demontaži so se loti­ li še obnove gradbenih konstrukcij, ki zajema zamenjavo tesnilnega praga in sanacijo vidnih beto­nov v niši zapor­ nice. Stari prag je bilo namreč treba zaradi poškodb tesnilne površine in nove konstrukcijske rešitve tesnilne­ ga noža zapornice zamenjati. Odstran­ jevanje starega betona je potekalo s pomočjo visokotlačnega vodnega cur­ ka, ki ga je usmerjal robot. Novi jekleni prag je vgrajen s posebnim abrazijsko odpornim betonom. Trenutno se izva­ ja obnova vseh vidnih betonov v nišah, skupaj z vsemi vbetoniranimi jekle­ nimi deli (tirnice in tesnilne površine), ki bodo tudi na novo protikorozijsko zaščiteni. Po končani obnovi gradbenih kon­ strukcij in vbetoniranih jeklenih delov bodo spustili nove zaporne table v nišo prelivnega polja. Spuščanje bo poteka­ lo s portalnim dvigalom ter posebnimi dvigalnimi pripomočki, saj je dvižna višina portalnega dvigala premajhna (prvotno je bila predvidena celo upo­ raba posebnega hidravličnega ste­ brnega dvigala). V začetku avgusta je predvidena tudi dobava novih dvižnih verig, saj se je pri končni izdelavi pro­ jektne dokumentacije izkazalo, da stare verige ne ustrezajo več novim teh­ ničnim predpisom za hidromehan­ sko opremo. Nove verige bodo izdelane iz vroče pocinkanih lamel in nerjavnih sornikov s samomazalnimi ležaji. Zaključek montaže je po termin­ skem planu predviden konec avgusta, do srede septembra, ko bo hidrome­ hanska oprema pretočnega polja 1 spet v obratovanju, pa bo potekalo funkcio­ nalno preizkušanje nove opreme brez in nato še z vodno obremenitvijo. Ce­ loten postopek bodo drugo leto pono­ vili še na drugem prelivnem polju. 36 aktualno naš Stik SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA NAŠE POSLANSTVO JE TRAJNOSTNA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Po menjavi na čelu družbe v lanskem letu ostaja glavni cilj družbe nespremenjen – to je varna, zanesljiva in optimalna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije. Večji letošnji projekt je zamenjava zapornic na HE Medvode in nakup MHE Bistrica z močjo 2,5 MW. Besedilo in fotografije: Vladimir Habjan irektor družbe Savske elektrarne Ljubljana mag. Uroš Koselj je v družbi zaposlen od leta 1998. Koselj se je že v svoji diplomski nalo­ gi ukvarjal z daljinskim vodenjem hidro­ elektrarn, pozneje pa je prevzel vodenje službe za informatiko. Temu primerna je bila tema njegove magistrske naloge, v kateri je združil tri področja: avtomatiko, elektroenergetiko in informatiko, ki se vedno bolj prepletajo. Kot pravi, danes to področje naslavljamo z izrazom kibernet­ ska varnost ter je ključnega pomena za varno in zanesljivo obratovanje elektro­ energetskega sistema. »Tehnično področje in informacijske in komunikacijske tehnologije so čedalje bolj povezane in tega trenda ni mogoče več zaustaviti ali obrniti. Obe področji ima­ ta svoje zakonitosti, ki jih je treba upošte­ vati pri njuni obravnavi in zlasti delovanju.« Znanja vodenja je pridobival z leti, predvsem na posameznih projektih, je pa seveda vodenje celotne organizaci­ je popolnoma drugačen izziv, kjer, kot priznava mag. Koselj, tehnikom za ob­ vladovanje tega po navadi manjka tako imenovanih mehkih veščin. Lani je v okviru družbe GEN energi­ ja potekal dobro zastavljen program nasledstva za ključna delovna mesta, v katerem je bil poudarek, da se za ta de­ lovna mesta najprej iščejo kompetentni ljudje znotraj posameznih družb. V tem smislu je bila opravljena tudi zamenjava direktorja družbe SEL. Imenovani ste bili za pet let. Kaj se da izvesti v tem času? Kaj so glavni cilji, ki jih želite doseči v tem času v podjetju? Glavni cilj ostaja nespremenjen, to je varna, zanesljiva in optimalna proizvod­ nja električne energije iz obnovljivih virov energije. Med glavnimi cilji so tu še konkurenčno poslovanje, sodelo­ vanje pri izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, kjer ima družba 14,7-ods­ totni delež, sodelovanje pri izgradnji hi­ droelektrarn na srednji Savi, kjer ima družba 30-odstotni delež, investicije v druge OVE, predvsem v nakup in ob­ novo MHE. Ključni cilji so še daljinsko vodenje in upravljanje verige hidroelek­ trarn na Savi in njenih pritokih iz cen­ tra vodenja SEL, zagotavljati sistemske storitve, tudi z investicijami v naprave za hranjenje električne energije, za­ gotoviti optimalno kadrovsko struktu­ ro ter prilagoditi organizacijo na nove razvojne in tehnološke zahteve glede števila zaposlenih, stopnjo izobrazbe in usposobljenosti, skrbeti za kompe­ tentne, motivirane in inovativne zapos­ lene ter kakovost njihovega delovnega okolja in ne nazadnje zagotoviti us­ trezne informacijske in komunikacijske tehnologije s poudarkom na kibernets­ ki varnosti, kar bo omogočalo varno, zanesljivo in optimalno obratovanje vseh objektov. Kako s sedanjo kadrovsko zasedbo uspevate izvajati vsa dela? Na SEL je trenutno zaposlenih 95 lju­ di, v naslednjih petih letih pa bo vsaj en pogoj za upokojitev doseglo pri­bližno 40 zaposlenih, kar pomeni skoraj tudi tak odstotek vseh zaposlenih. Zato bo treba v prihodnjih letih vložiti veliko tru­ da v zamenjavo tistih zaposlenih, ki odhajajo v pokoj, ter v izobraževanje in usposabljanje tistih, ki bodo ta kader nasledili. Načrtujemo, da bo v tem pre­ hodnem obdobju trend zmanjševan­ ja števila zaposlenih ustavljen oziroma upo­časnjen. Le tako bomo lahko zag­ otovili nasledstvo na ključnih delovnih mestih, prenos znanja in ohranjanja tako visoke varnosti in zanesljivosti objektov. 37 38 aktualno Kje vidite mesto Savskih elektrarn med slovenskimi proizvajalci električne energije. Kje vidite prednosti SEL? SEL se ponašajo z dolgoletno tradici­ jo pri načrtovanju, gradnji, vzdrževan­ ju in proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah. Poleg rabe vode za proizvodnjo električne energije, svo­ je poslanstvo vidimo tudi v proizvodnji električne energije iz drugih obnovljivih virov. Predvsem je naše poslanstvo tra­ jnostna proizvodnja električne energije, kar pomeni, da je ta zanesljiva, podneb­ no sprejemljiva in konkurenčna. Z večan­ jem števila razpršenih obnovljivih virov, predvsem sončnih elektrarn, se spremin­ ja tudi vloga naših hidroelektrarn. Iz začetnih tipičnih proizvodnih virov se je ta spremenila v zagotavljanje vršne ener­ gije, v prihodnosti pa bodo (tudi) hidro­ elektrarne lahko bistveno prispevale k povečevanju nestalnih razpršenih ob­ novljivih virov električne energije v smislu njihove podpore. Naj za primer navedem samo HE Moste, kjer je v koristnem volumnu akumulacije shranjenih kar 353 MWh električne energije. Trenutno naj­ večji baterijski hranilnik električne ener­ gije na lokaciji Taluma ima zmogljivost 30 MWh, to je skoraj 12-krat manj. Na let­ ni ravni pa SEL prihranijo kar 329.000 ton izpustov CO2. naš Stik Kako ste se v lanskem epidemičnem letu soočili z zaprtjem gospodarstva in delom od doma? Kakšne ukrepe ste sprejeli in kako ste bili pri tem uspešni? Preteklo leto je bilo za nas polno izzivov. Aktualne zdravstvene razmere so od nas zahtevale hitre prilagoditve načina dela, še zlasti na področju obratovanja in vzdrževanja. S prizadevanjem in zavze­ tostjo vseh zaposlenih smo tudi v spre­ menjenih razmerah zagotovili nemoteno, predvsem pa varno proizvodnjo elek­ trične energije. Dela na zastavljenih projektih so kljub pandemiji poteka­ la v nezmanjšanem obsegu. Tako smo končali gradnjo MHE Borovlje, zgradi­ li ribjo stezo na jezu MHE Goričane ter začeli izvajati zamenjavo zapornic na HE Medvode. Letos načrtujemo vgrad­ njo prve zapornice v Medvodah, na­ daljevali bomo z vlaganji v velike in male hidroelektrarne ter sončne elek­ trarne. Priložnosti za razvoj vidimo tudi v postavitvi hranilnikov električne energije, zlasti v povezavi z obstoječimi agregati hidroelektrarn. Energija, ki jo proizvaja­ mo v svojih hidro in sončnih elektrarnah, je obnovljiva in brezogljična. S tem tudi Savske elektrarne dajejo pomemben prispevek h globalnemu prizadevanju za nizkoogljično družbo. Kakšna je bila lanska proizvodnja v primerjavi z letom 2019? Je epidemija vplivala na rezultate? Proizvodnja električne energije v veli­ kih hidroelektrarnah je lani znašala 326,7 GWh in 6,4 GWh v malih elek­ trarnah, skupaj 333 GWh električne energije, kar pomeni 99-odstotno stop­ njo realizacije načrtovane proizvodnje. Proizvodnja je bila izredno dobra kljub slabi hidrologiji v prvem polletju in v no­ vembru. Tako je hidrologija dosegla le 86 odstotkov dolgoletnega povprečja, kljub temu pa smo proizvodne načrte skoraj v celoti izpolnili. Faktor razpoložlji­ vosti K je znašal 0,9999, kar kaže tudi visoko raven kakovosti vzdrževanja. Z učinkovitimi ukrepi smo v družbi obvla­ dovali pandemijo, tako da ni vplivala na proizvodne rezultate. Lani ste bili dejavni pri gradnji MHE Borovlje, na ribjih stezah na jezu Goričane in pri zamenjavi zapornic pri HE Medvode. MHE Borovlje je lani, ko smo prido­ bili uporabno dovoljenje, začela redno obratovati. Z izgradnjo tega ob­ jekta smo v celoti izkoristili vodni po­ tencial prodne pregrade Javornik, katere osnovna naloga je zadrževan­ je proda pred vstopom v akumulacijs­ ki prostor HE Moste. V MHE Borovlje je vgrajen vertikalni agregat z največjo močjo 460 kW. Elektrarna bo v električ­ no omrežje na leto prispevala približ­ no 2.100.000 kWh, kar bo v povprečju zadostovalo za oskrbo 600 gospodinj­ stev z električno energijo. Gradnja nove ribje steze oziroma prehoda za vodne organizme na jezu Goričane je bila obveza še iz pogojev gradbenega dovoljenja za rekonstruk­ cijo MHE Goričane. V roku, ki nam je bil določen, smo novi prehod ob desnem boku pregrade tudi zgradi­ li, s čimer je zagotovljena pove­zljivost reke Save s Soro nad jezom Goričane. Štiri tablaste zapornice na dveh pre­ livnih poljih HE Medvode so bile po skoraj sedemdesetih letih od za­ četka obratovanja in dobrih trideset­ ih letih od zadnje generalne obnove potrebne zamenjave ali vsaj temeljite obnove. Zaradi varnosti obratovanje je bila sprejeta odločitev, da je najbolj smiselno stare zapornice zamenja­ ti z novimi. V letu 2020 se je začela izdelava projektne dokumentacije in opreme pri proizvajalcu, demontaža starih in montaža novih zapornic na objektu pa bo potekala v dveh fazah, in sicer se zamenjava zapornic na pre­ točnem polju 1 izvaja letos, zamenjava zapornic pretočnega polja 2 pa se bo v letu 2022. 95 ljudi je trenutno zaposlenih na SEL. 39 326,7 MWh so SEL proizvedle leta 2020 v velikih hidroelektrarnah in 6,4 GWh v malih elektrarnah. 6 MHE 5 skupne moči 3,7 MW imajo SEL v portfelju, ki v povprečnem letu proizvedejo 14.000 MWh. sončnih elektrarn skupne moči 600 kW imajo SEL v portfelju z letno proizvodnjo 640 MWh in SPTE moči 30 kW, ki letno proizvede do 40 MWh električne energije. Kakšni so letošnji plani, kaj so glavne investicije? Zamenjava zapornic v Medvodah osta­ ja ena naših največjih letošnjih investicij, večja od te je le še nakup MHE Bistri­ ca, ki je z močjo 2,5 MW med največ­ jimi MHE v Sloveniji. Celotni postopek nakupa te MHE je trajal skoraj dve leti in pol. Med letošnjimi večjimi investici­ jami je tudi obnova MHE Hrušica, kjer bomo zamenjali najbolj kritične sisteme elektrarne – vso sekundarno elektro in strojno opremo, del hidromehanske opreme in čistilni stroj. Tako bomo elek­ trarno usposobili za nadaljnje obratoval­ no obdobje ter za daljinsko vodenje iz HE Moste in iz CV SEL. Kot družbenik družbe SRESA, ustanovljene za grad­ njo verige HE na srednji Savi, pričakuje­ mo nadaljevanje postopkov umeščanja v prostor in drugih aktivnosti, povezanih s tem projektom. V fazi načrtovanja so še nove zmogljivosti sončnih elektrarn na Vrhovem in v Mavčičah ter baterij­ ski hranilnik za zagotavljanje sistemskih storitev, ki jih danes zagotavljamo z našimi hidroagregati. 600 kW z letno proizvodnjo 640 MWh in soproizvodno enoto moči 30 kW, ki na leto proizvede do 40 MWh električne energije. Koliko MHE in MFE je trenutno v SEL? Kolikšna je njihova proizvodnja? Z nedavnim nakupom MHE Bistrica ima­ mo v portfelju šest MHE s skupno močjo 3,7 MW, ki v povprečnem letu proizve­ dejo 14.000 MWh. Poleg tega imamo še pet sončnih elektrarn s skupno močjo Kakšni so plani glede MHE in MFE v prihodnje? Zaradi velikega deleža območij z ra­ zličnimi naravovarstvenim statusi in s tem povezanimi naravovarstvenimi omejitvami je v Sloveniji umeščanje novih energetskih objektov zelo kom­ pleksen in dolgotrajen postopek. Kot je bilo že omenjeno, načrtujemo nekaj novih sončnih elektrarn, dve na območ­ ju HE Vrhovo, kjer sicer trenutno po­ tekajo postopki za spremembo OPN pristojnih občin, in eno na območju HE Mavčiče. Za te projekte je treba najprej izdelati idejne zasnove in investicijsko dokumentacijo, šele nato pa bo spreje­ ta odločitev o njihovi izvedbi. Kakšne priložnosti vidite pri razvoju hranilnikov električne energije v povezavi z agregati obstoječih HE? Največja priložnost hranilnikov elek­ trične energije se kaže v povezavi z agregati obstoječih HE za zagotavljanje sistemskih storitev, predvsem vzdrževan­ ja frekvence in avtomatskega procesa povrnitve frekvence (primarne in sekund­ arne regulacije frekvence). Zago­tavljanje omenjenih storitev od agregatov na HE zahteva izredno veliko število manjših 40 aktualno gibov vodilnih in tudi gonilnih lopat turbin­ ske opreme, za tako delovanje pa ob­ stoječi hidroagregati niso bili zasnovani. Posledica je bistveno večja oziroma hi­ trejša obraba teh delov, zaradi tega pa tudi višji vzdrževalni stroški. Bate­ rijski hranilniki bi lahko prevzeli vlogo zago­ tavljanja omenjenih sistemskih storitev in s tem razbremenili turbin­sko opremo. Odločitev o uvedbi bo stvar poglobljene analize, ki mora tudi ekonomsko upraviči­ ti investicijo, na to pa še dodatno vpliva tudi nedavno odprtje trga storitve proce­ sa vzdrževanja frekvence. Kje vi v sedanjem času vidite priložnosti in izzive na področju energetike? Smo v prelomnem času, ko se postopno opuščajo nekateri tradicionalni, zaneslji­ vi, a okoljsko problematični proizvodni viri električne energije in uvajajo nestal­ ni obnovljivi viri, ki so poleg tega še razpršeni. Upravljanje teh virov je bist­ veno zahtevnejše, poleg tega pa ti viri potrebujejo tudi podporo za čas, ko ne proizvajajo električne energije. Tu je priložnost in izziv tudi za hidroenerge­ tiko, ki bi z zaključitvijo savske verige HE in izgradnjo dodatnih črpalnih elek­ trarn lahko bistveno bolj podprla druge obnovljive vire, zlasti proizvodnjo iz sončnih elektrarn. V danih razmerah si zanesljive oskrbe z električno ener­gijo v Sloveniji brez novega bloka jedrske elektrarne – kot preizkušenega, niz­ koogljičnega in varnega vira – ne pred­ stavljam, saj si z njim, kot je nekdo modro zapisal, kupujemo čas do komer­ cialne rabe novih čistih tehnologij, na primer fuzijskih reaktorjev. Elektroener­ getski sistem vsekakor potrebuje tudi velike proizvodne enote, ki s svojimi rotirajočimi masami zagotavljajo njego­ vo robustnost in zanesljivost. Kaj vam pomeni delati v SEL? Savčan sem že od vsega začetka. Bivši direktor mi je dejal, da Savčana ne moreš zaposliti, temveč ga moraš narediti. Ne bi mogel delati v družbi, s katero si ne bi delil poslanstva in vizije, še najmanj kot direktor. Verjamem v to, kar naša druž­ ba dela, se pravi v proizvodnjo elek­ trične energije iz vode kot obnovljivega in brezogljičnega vira. Verjamem v nas zaposlene, da to delamo kakovostno in z minimalnimi vplivi na okolje. naš Stik V ljudeh se skriva ogromno potenciala. Kako naj pokažejo svojo kreativnost? Kakšne so vaše metode vodenja? Tu mi je blizu tako imenovani flashlight leadership, tj. model vodenja organizaci­ je, ki je preprost za razumevanje in ga ponazarja predmet, ki je blizu tudi nam elektrotehnikom – ročna svetilka. Pri tem vsak del svetilke predstavlja en kos področja delovanja organizacije. Po­ slanstvo in vrednote podjetja (baterija), strategijo (usmeritev svetilke), procese (ohišje), vodenje (žarnica) in strukturo zaposlenih oziroma timov (leča). Če so vsi deli svetilke združljivi in pravilno de­ lujoči, je rezultat delovanja (svetloba) le posledica pravilno sestavljene in delujo­ če celote. Močnejši so elementi svetilke in bolj so povezani, boljši je rezultat. Ali nameravate v prihodnje kako spreminjati organizacijsko strukturo podjetja ali izvajati spremembe pri zaposlenih? Z uvajanjem daljinskega vodenja smo v preteklem obdobju ukinili določena de­ lovna mesta v obratovanju, prav tako smo postopno zmanjšali skupno šte­ vilo zaposlenih. Na drugih področjih, ki niso neposredno povezana s proiz­ vodnjo električne energije, bomo sklad­ no z usmeritvami skupine GEN iskali sinergije znotraj celotne skupine in iz­ vedli postopno optimizacijo. Podobno, kot že poteka preoblikovanje procesa obratovanja, bomo te delovne procese prenovili, predvsem pa prilagodili število zaposlenih in njihovo usposobljenost posameznim procesom. Kaj je za vas dober manager, kakšne lastnosti naj ima? Pri vodjih cenim lastnosti, kot so širina, poštenost, iskrenost in transparentnost. Predvsem mora vodja verjeti in zaupati vase in družbi, ki jo vodi. Kaj za vas pomenijo zaposleni? Kaj pričakujete od vsakega zaposlenega? Skrb za kompetentne, motivirane in ino­ vativne zaposlene ter kakovost njiho­ vega delovnega okolja je eden izmed strateških ciljev družbe. Taki zaposleni so pomemben kapital podjetja. Pri novih kadrih bo poudarek v iskanju takih, ki bodo s svojimi idejami in rešitvami de­ 41 ELES PROJEKT NEDO GRE H KONCU Eles je julija v Idriji in Ljubljani v omrežje vključil baterijska hranilnika skupne moči 5 MW, s čimer se zaključuje vgradnja opreme iz slovensko-japonskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti NEDO. Septembra je načrtovan prehod v demonstracijo, kar bodo v Elesu zaznamovali tudi s slavnostnim dogodkom, ki predstavlja zadnji mejnik projekta. Besedilo: Polona Bahun; fotografiji: arhiv Kolektor javno sooblikovali prihodnost družbe, pri obstoječih pa na njihovi nadaljnji karierni rasti in stalnem izobraževan­ ju. Za vsa delovna mesta je bistvene­ ga pomena, da jih zasedajo strokovni in kompetentni zaposleni. Kako motivirate svoje ljudi? Na kakšen način najraje komunicirate s sodelavci? Dobra in transparentna komunikacija med zaposlenimi, ki temelji na spošto­ vanju in zaupanju, je ključnega pome­ na. Vzpostavljena je stalna vertikalna in horizontalna komunikacija med zapos­ lenimi, prav tako tudi komunikacija s sin­ dikatom in svetom delavcev na način, ki omogoča njihovo dejavno vlogo v smis­ lu iskanja rešitev, sprejemljivih za zapos­ lene in družbo. Kako sodelujete z lastnikom, družbo GEN? Z eno besedo: odlično! Sodelovanje je transparentno ter poteka zgledno in sproti. Lastnik, družba GEN, nam zago­ tavlja vso podporo pri uresničevanju naših ciljev v okviru skupine GEN, zno­ traj katere si delimo enake vrednote, in sicer zanesljivo, varno, konkurenčno in nizkoogljično proizvodnjo električne ener­gije. er v projektu sodelujejo števil­ ni tuji podizvajalci, zaradi števil­ nih omejitev v času pandemije koronavirusa časovnemu načrtu pro­ jekta NEDO ni bilo mogoče slediti. Zato je bilo treba glede na načrt revizije in razpored projekta, ob prizadevanju, da bodo doseženi pričakovani rezulta­ ti, projektno obdobje podaljšati za leto dni. To je že drugo podaljšanje, saj je bilo najprej načrtovano, da bi prehod v demonstracijo začeli maja. Epidemiološka situacija je zahtevala prehod iz sodelovanja v živo v sodelo­ vanje na daljavo, tudi z japonskimi part­ nerji. Tako so bili na daljavo izvedeni tudi vsi postopki daljinskega nadzora montaže opreme, ki je prispela iz Ja­ ponske, in v nadaljevanju tudi daljinski zagon opreme. Pri tem je ključno vlogo imelo tesno sodelovanje med ekipami. Za vključitev v projekt NEDO se je Eles odločil konec leta 2015 in zagoto­ vil izvedbo projekta, saj so japonski partnerji zaradi neodzivnosti slovenske strani že skorajda odstopili od projekta. Izvedba demonstracijskega projekta pametnih skupnosti in pametnih om­ režij pomeni nadgradnjo sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji ter sodelovanja med Javno agencijo za spodbujanje podjetništva, internacio­ nalizacije, tujih investicij in tehnologi­ je (SPIRIT Slovenija) in Organizacijo za razvoj novih oblik energije in industri­ jske tehnologije Japonske (NEDO) ter Elesom, ki je tudi koordinator projekta. V projekt so vključeni tudi številni slo­­ venski deležniki (podjetja za distribucijo električne energije, ponudniki rešitev, industrijski partnerji, raziskovalne usta­ nove in uporabniki). Z integriranimi in centralno vodenimi rešitvami v oblaku, ki se uvajajo v okviru projekta NEDO, bo Eles bolje izkoristil obstoječe omre­ žje, odjemalci bodo dobili višjo kako­ 42 aktualno naš Stik 43 in pogojih delovanja. Sama vgradn­ baterijskih hranilnikov. Delovanje takih pol leta. Za Eles je demonstracija ena­ ja je zahtevala tudi izvedbo ustreznih sistemov mora biti varno in zaneslji­ kovredna rednemu obratovanju, za ja­ sistemov hlajenja in požarne varnosti. vo, za kar pa je potrebno skrbno načr­ ponske partnerje pa je to obdobje, v Podobna je bila zasnova tudi v Ljublja­ tovanje vgradnje, okoljskih pogojev, katerem preizkušajo pravilnost delo­ ni, kjer pa je vgradnja potekala v objek­ požarne varnosti in ne nazadnje prik­ vanja rešitve. V času demonstracije tu, ki primarno ni energetski objekt. Zato lopa na omrežje. Tovrstnih izkušenj do bo hranilnik normalno obratoval za je bila potrebna celovita funkcije, za katere je bil adaptacija, ki je zajema­ postavljen, torej kot po­ Zelo pomemben dosežek projekta NEDO la tla, stene, strope stavb moč pri sistemskih storit­ za sodelujoče industrijske partnerje v projektu in njuno okolico. Sledila vah, za reševanje težav je tudi pridobitev izkušenj in referenc je vgradnja opreme, cel­ z upadi napetosti pri in­ na področju gradenj baterijskih hranilnikov, ic, inverterjev, stikališča in dustrijskih odjemalcih ki so v zadnjem času postali realnost transformatorjev v obeh in pomoč pri otočnem v elektroenergetskih omrežjih. prostorih. obratovanju. Kot je dejal V Idriji sta vgraje­ Gregor Omahen, upa, da na dva tipa ce­ lic, kom­ jim slednjega ne bo tre­ zdaj slovenski industrijski partnerji še binacija litij-ionskih baterij in svinčene ba testirati, saj to pomeni ukrepanje ob niso imeli priložnosti pridobiti, zato je tehnologije. Pri tej gre za preizkušeno pojavu havarije. projekt NEDO tudi s tega vidika zelo tehnologijo, ki so jo na Japonskem v pomemben za slovensko znanje in na­ preteklosti že preizkusili. Po besedah daljnji razvoj podjetij na tem področju. Sama Ceferina načrtovanje in vgradn­ Po zadnjih dogovorih z japonskimi ja tovrstnih hranilnikov zahtevata dobro partnerji naj bi demonstracija potekala poznavanje delovanja in posebnosti vost dobave električne energije ter pajanje kritičnih upo­rabnikov. V Ljubljani bljani pa bodo hranilniki poleg tega odi­ možnost aktivnega delovanja na trgih želijo s hranilnikom vzpostaviti tudi zelo grali še ključno vlogo pri dinamičnem z električno energijo in sistemskimi kompleksno rešitev odpravljanja težav prilagajanju proizvodnje odjemu. storitvami. Vrednost projekta je 37 mili­ z upadi napetosti industrijskega odje­ Druga faza projekta je intenzivno jonov evrov, od tega vrednost aktivnos­ malca Aquafil, ki podpira uvajanje na­ stekla v začetku leta 2020 s podpi­som ti družbe Eles znaša 17 milijonov evrov. prednih rešitev. pogodbe in začetkom uvajanja. Pred Medtem ko je bila prva faza projek­ S področnim sistemom upravljanja tem so potekala dolgotrajna in zahtev­ ta usmerjena v pametna omrežja na energije bodo odjemalci v Idriji in Lju­ na pogajanja z japonskimi partnerji. Od Elesovi infrastrukturi in na območjih dis­ bljani dobili možnost vpogleda v svoj prve polovice lanskega leta so se in­ tribucijskih podjetij Elektro Celje in Elek­ odjem ter preizkušanja novih funkcio­ tenzivno izvajala dela na terenu. Naj­ tro Maribor, se druga faza osredotoča nalnosti na področju energetske os­ prej je bila potrebna priprava prostora na pametne skupnosti. Razvoj napred­ krbe in upravljanja, kar bo osnova za za postavitev baterijskih hranilnikov v nih rešitev v tej fazi pro­ Idriji in tudi v Ljubljani, jekta je osredotočen na postavitvi sta potekali učinkovito rabo energi­ vzporedno in po podob­ Rezultat projekta NEDO bo napredna je v mestnih skupnos­ nem časovnem planu. infrastruktura, ki bo Elesu pomagala tih in uporabo baterijskih Vodja področja v izpolnjevati zakonsko zahtevane obveznosti hranilnikov. Namestitev podjetju Kolektor Sisteh ter izboljšati kakovost storitev za odjemalce hranilnika je bila v Idri­ Samo Ceferin je pojas­ električne energije z uporabo trajnostnih in ji predvidena zato, ker nil, da so v Idriji hranilnik okolju prijaznih rešitev. tu obstaja več možnosti vgradili v obstoječ objekt za pojav izrednih razmer, MHE Mesto, ki je po svo­ povezanih s samo geolo­ ji zasnovi že energets­ kacijo mesta Idrija in ob­ ki objekt, kljub temu pa stoječo elektroenergetsko infrastrukturo sprejetje ukrepov za zmanjšanje pora­ so morali izvesti določene prilagoditve, v samem mestu. Poleg tega je bil hranil­ be električne energije. ki so omogočile vgradnjo opreme sk­ nik vgrajen še v Ljubljani. Kot je povedal S tem je Idrija postala eno prvih slo­ ladno z vsemi standardi in inženirsko vodja projekta v Elesu Gregor Omahen, venskih mest, v katerih sta vgrajena hra­ prakso na tem področju. Med drugim bodo v obeh prime­rih hranilnike upo­ nilnik električne energije in področni je bilo treba prilagoditi priklop na distri­ rabili za sistemske storitve, v primeru sistem upravljanja javne infrastrukture s bucijsko omrežje, ki zagotavlja ustrez­ izrednih razmer pa bodo omogočali na­ funkcijo prilagodljivega odjema. V Lju­ no obratovanje opreme v vseh režimih Sistemi elektroenergetske oskrbe na nizkonapetostnem nivoju v energetiki in infrastrukturi • • • • • • • • • Distribucijske in industrijske transformatorske postaje, lastna raba ter drugi zahtevni sistemi NN elektroenergetskega napajanja Sistemi breprekinitvenega napajanja UPS in DEA Sodobni sistemi energetskega napajanja na področju distribucije in shranjevanja električne energije Energetski management in vključevanje v sisteme vodenja in digitalne IIoT platforme Načrtovanje in izgradnja sistemov in objektov elektroenergetskega napajanja Vrhunska električna oprema proizvajalca Eaton za področje elektroenergetskih sistemov Nizkonapetostni stikalni bloki s preverjeno zasnovo skladno s standardom IEC 61493-1, -2 proizvajalca Eaton Advantech industrijski računalniki/strežniki ECU s certifikatom IEC 61850-3 Advantech WISE-EdgeLink aplikacija z različnimi vmesniki za povezavo senzorja z oblakom Kolektor Sisteh d.o.o. Zasavska cesta 95, SI-1231 Ljubljana – Črnuče • Slovenija sisteh@kolektor.com www.kolektorsisteh.com 44 aktualno naš Stik 45 GEN-I NADVSE USPEŠNO LETO 2020 ZA DRUŽBO GEN-I Skupina GEN-I je že tretje leto zapored ustvarila več kot 2,2 milijarde evrov prihodkov, njen čisti dobiček pa je prvič v zgodovini presegel 15 milijonov evrov. Prodali so rekordnih 83,4 teravatnih ur električne energije ter ob rasti poslovanja, denarnega toka in bruto marže še izboljšali finančno sliko. Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan kupina GEN-I je tudi lani uspešno zmanj­ševala zadolženost, se kapi­ talsko okrepila in ustvarila doda­ no vrednost za lastnike. Uživa veliko zaupanje finančnih trgov. Že tretje leto zapored je donos na kapital presegel 16 odstotkov. Družba GEN-I Sonce je lani na kapitalskem trgu pridobila priznanje za prvo regijsko izdano zeleno obveznico še s strani mednarodne bonitetne hiše Moody's, ki je izdajo z vidika upoštevanja zelenih kriterijev ocenila z najvišjo mož­ no oceno GB1. Znova pa je bila družba GEN-I uspešna tudi pri izdaji komercial­ nih zapi­sov v višini 25 milijonov evrov. Danes je skupina GEN-I eden najhi­ treje rastočih, prodornih in inovativnih ig­ ralcev na evropskem energetskem trgu. Ima rastočo bazo zvestih in zadovoljnih strank. Posluje na 22 trgih, njena pod­ jetja pa delujejo v štirinajstih državah. Že tretje leto zapored je v mednarod­ ni raziskavi Risk & Energy Risk zasedla prvo mesto v skupini vzhodnoevropskih trgovcev z električno energijo, med vsemi evropskimi trgovci pa je zasedla drugo mesto. Skupina GEN-I tudi v Slo­ veniji ohranja vodilni položaj, saj kot prvi neodvisni ponudnik dobavlja električno energijo in zemeljski plin 41 odstotkom gospodinjskih odjemalcev. Kot pravi dr. Robert Golob, so si s pametnim in uspešnim poslovan­ jem, razvojem novih produktov, ve­ likim investicijskim potencialom in premišljeno strategijo us­tvarili trdne te­ melje za desetletje velikanskih teh­ noloških in družbenih sprememb, ki bodo kot še nikoli do zdaj vplivale na raz­ voj družbe in navad ljudi. »Četrta industrij­ ska revolucija bo v celoti avtomatizirala in digitalizirala vse segmente družbe. Med panogami, ki se bodo spremenile do te­ meljev, bo tudi energetika. Prvič v zgodo­ vini smo priča tehnološkemu napredku, ki bo omogočil prehod v brezoglji­čno druž­ bo pod ekonomsko smiselnimi pogoji. Energetska revolucija 4.0 bo spremenila vedenjske vzorce ljudi in podjetij. Med­ tem ko se nekateri igralci na energetskih trgih borijo proti spremembam, jih v sku­ pini GEN-I že živimo. Lani smo sprejeli in predstavili Vizijo 2030, ki v celoti temelji na zeleni energiji, trajnostnem razvo­ ju in digitalizaciji poslovanja. Temelji na spoznanju, da zgolj biti prva izbira odje­ malcev, ni več dovolj za podjetje, ki želi biti dolgoročno konkurenčno na medna­ rodnem energetskem trgu. Želimo us­ tvariti zeleno energetsko multinacionalko s sedežem v Sloveniji.« Skupina GEN-I se bo zato v prihod­njih letih celovito preobrazila na poslovni, kapitalsko-finančni in lastniški ravni. Or­ ganizacijska struktura skupine GEN-I bo še naprej temeljila na treh stebrih, ki bodo nosilci prehoda v energetsko revolucijo: trgovanju, dobavi energije in razvoju energetskih storitev. Usme­ ritev v zelene tehnologije, ki ji že danes sledijo, bodo nadgradili z digitalizacijo poslovanja in uporabo najnaprednejših tehnologij za obdelovanje velikih količin podatkov. Z inovativnimi rešitvami bodo omogočali zeleno preobrazbo in pre­ hod k trajnostni rabi energije. »Postali bomo vodilni ponudnik ino­ vativnih produktov in storitev na evropskem energetskem trgu. Odje­ malcem bomo zagotavljali storitve, ki jim bodo omogočale zeleno preobraz­ bo. Priložnosti bomo iskali na področjih nove rabe električne energije, uprav­ ljanja moči, upravljanja baterij, razvoja in ponudbe novih storitev, brezogljične mobilnosti, sinergij z drugimi produkti in storitvami, novih trgov. Ključ za dose­ ganje načrtov je v naših sodelavkah in sodelavcih. V skupini GEN-I namenjamo velik poudarek graditvi notranje kulture, usmerjeni v nujnost preobrazbe v zele­ no družbo, in vlaga­njem v znanje. Več kot tri četrtine zapo­slenih ima pridoblje­ no vsaj šesto stopnjo izobrazbe, sedem odstotkov pa je magi­strov ali doktorjev znanosti. Še naprej bomo krepili vlagan­ ja v razvoj in kadre. Širše poslovno okolje kadrovske prakse skupine GEN-I pre­ poznava kot prebojne. Lani smo prejeli nagrado za projekt na področju uprav­ ljanja človeških virov. Na lestvici uglednih delodajalcev smo napredovali sedem mest in bili lani četrti. Nagradili smo pre­ poznavne sodelavce, ki vrednote sku­ pine poosebljajo s svojim vedenjem, uspehi, sposobnostmi in načini delovan­ ja,« je prepričan dr. Golob. IZJEMNI REZULTATI SE NADALJUJEJO TUDI LETOS V skupini GEN-I so lahko nadvse za­ dovoljni tudi s poslovanjem v prvi polovi­ ci tega leta, saj so v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarili 37,8 milijona ev­ rov poslovnega izida iz poslovanja (EBIT) in tako za kar 260 odstotkov presegli pr­ votne načrte. Kot so sporočili iz GEN-I, so se jim ciljno in razvojno usmerjena vlaga­ nja v digitalizacijo oziroma infrastrukturo dela s podatki, ki omogočajo sposob­ nost izvajanja hitrega analitsko podprte­ ga odločanja ob uporabi najnaprednejših orodij, bogato obrestovala ter omogoči­ la, da so lahko izkoristili večino priložnosti na energetskih trgih in s tem dosegli po­ spešeno rast na vseh poslovnih področ­ jih. K izjemnemu rezultatu v prvih šestih mesecih je največ prispevalo področ­ je globalnega trgovanja. Skupina GEN-I je tako na mednarodnih trgih trgovala že z več kot 100 TWh energije in s tem dosegla nov mejnik poslovanja. Ob tem so kljub izjemni rasti cen energentov na mednarodnih trgih uspeli ohraniti nespre­ menjene cene elektrike za končne odje­ malce. Enako uspešno letos delujejo tudi na segmentu prodaje zelenih storitev in tehnologij, saj so doslej prodali že skoraj 1.000 sončnih elektrarn za samooskrbo, kar je 70 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Njihova skup­ na moč znaša 10,5 MW, kar je več od in­ štalirane moči v celotnem lanskem letu. Izjemna je tudi rast prodaje sončnih elek­ trarn poslovnim odjemalcem, saj so do zdaj prodali že 27 elektrarn, skupne moči, prek 7 MW, kar za 300 odstotkov prese­ ga inštalirano moč v lanskem letu. Uprava GEN-I se je v luči izjemne­ ga poslovanja v prvih šestih mesecih in ocene o pozitivnem nadaljevanju podob­ nih trendov do konca leta odločila še popraviti že ambiciozno zastavljen pr­ votni poslovni načrt za leto 2021. Tako napovedujejo poslovni izid iz poslovan­ ja (EBIT) v višini 50,7 milijona evrov in čis­ ti poslovni izid 40,3 milijona evrov, kar pomeni, da naj bi prvotno planirani čisti dobiček do konca leta več kot podvojili. 2,2 milijarde 83,4 TWh 30,6 milijona Skupina GEN-I je v letu 2020, že tretje leto zapored, ustvarila več kot 2,2 milijarde evrov prihodkov, njen čisti dobiček pa je prvič v zgodovini presegel 15 milijonov evrov. V letu 2020 je GEN-I prodal rekordnih 83,4 TWh električne energije. Ob 1,3 milijarde prihodkov se je čisti dobiček skupine GEN-I v prvi polovici leta 2021 povzpel na 30,6 milijona evrov, kar je trikrat več, kot je bilo najprej načrtovano. 46 aktualno naš Stik 47 ELEKTRO LJUBLJANA KLJUB POSEBNIM ZUNANJIM OKOLIŠČINAM ENAKO UČINKOVITI IN USPEŠNI KOT DO ZDAJ Družba Elektro Ljubljana je lansko poslovno leto kljub soočanju z epidemijo sklenila z dobičkom v višini 11,3 milijona evrov. Po začetnem krču so svoje delo popolnoma prilagodili novim razmeram in zagotovili nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema. Za investicije so namenili 35,8 milijona evrov, kar je za 700 tisoč evrov manj od načrtovanega. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Vladimir Habjan ot je dejal predsednik uprave mag. Andrej Ribič, je kriza pripomogla k hitrejši digitalizaciji procesov v pod­ jetju in uvedbi novih oblik dela zaposlenih. Med pomembnejšimi lanskimi inve­ sticijami so bili vključitev RTP 110 kV Ivanč­ na Gorica in priključnega daljnovoda 2 x 110 kV Grosuplje–Ivančna Gorica na odseku Ivančna Gorica–Trebnje, zahtevna rekonstrukcija RTP 110/20 kV Kamnik, pri kateri so izvedli prvi dve fazi, ter zaklju­ček gradbenih del na RTP 110/20 kV Dobruška vas in začetek gradnje nadomestne RTP 110/20 kV Vodenska. Za vklju­čitev je pri­ pravljen tudi RTP 110/20 kV PCL (Potniški center Ljubljana). Zgradili so nekaj 20 kV daljnovodov in kablovodov. Končali so zelo pomemben projekt uvedbe novega sistema SCADA/ADMS, ki pomeni veliko pridobitev za družbo, saj bo z njim obvladovanje omrežja še bist­ veno boljše kot do zdaj. Širili so mrežo električnih polnilnic in prenovili prostore distribucijskega centra vodenja. To pome­ ni velik korak k še bolj zanesljivemu up­ ravljanju distribucijskega omrežja ter omogoča napredne funkcije vodenja in razvoj novih storitev za uporabnike. Med drugim omogoča tudi napredni meril­ ni sistem, v katerega je bilo konec leta 2020 vključenih že več kot 232 tisoč ozi­ roma 69 odstotkov vseh uporabnikov dis­ tribucijskega sistema na območju Elektra Ljubljana, kar jih med slovenskimi elektro­ distributerji uvršča v vrh nameščenih na­ prednih merilnih naprav. Izvršni direktor računovodsko-finanč­ nih storitev mag. Marjan Ravnikar je iz­ postavil, da se zaradi spremembe Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunava­nje omrežnine za elektrooperaterje zmanjšu­ je donos s 5,26 na 4,13 odstotka, zaradi česar je bil čisti poslovni izid manjši kot v letu pred tem, v primerjavi z načrtovanim pa je bil manjši za 12,7 odstotka. Čisti pri­ hodki od prodaje so bili za 3,2 odstotka nižji od načrtovanih. Kot je povedal, je od leta 2010 distribuirana energija vsa­ ko leto naraščala, prvi padec v primerja­ vi s predhodnim letom pa beležijo v letu 2019. Lani je bil padec distribuirane ener­ gije 3,15-odstoten, kar kaže tudi na go­ spodarsko recesijo. Kljub nominalnemu zmanjševanju donosa in minimalnemu povečanju zadolženosti so investicije uspe­li ohraniti na visokem, skoraj 44-od­ stotnem deležu v strukturi prihodkov. Za letošnje leto načrtujejo, da bodo čisti do­ biček glede na leto 2020 presegli za 11 odstotkov in se s tem ponovno približa­ li 13 milijonom evrov. Ne skrajšujejo inve­ sticijskega cikla in v letu 2021 za investicije namenjajo 37,3 milijona evrov. Od tega bo 63,5 odstotka sredstev namenjenih infra­ strukturi, digitalizaciji pa kar 26,5 odstotka. čisti prihodki od prodaje čisti poslovni izid obseg investicij 82,2 milijona € 11,3 milijona € 35,8 milijona € 237.000 3,15 % 858 merilna mesta v sistemu naprednega merjenja padec distribuirane energije število zaposlenih ZA PRIKLJUČITEV SAMOOSKRBNIH ELEKTRARN JE TREBA POSPEŠENO NADGRAJEVATI OMREŽJE Svetovalec uprave dr. Jurij Curk je iz­ postavil problematiko povečanega ob­ sega zahtev za priključitev OVE na distribucijsko omrežje ob zapletenih in zahtevnih formalnih in tehničnih postopkih za njihovo priključevanje. Posledice ciljev energetske politike do leta 2050 pome­ nijo intenzivno elektrifikacijo rabe energije, kar pomeni tudi 12 TWh energije iz novih OVE. Scenarij temelji predvsem na sončnih elektrarnah, kar pomeni 12.000 MW do­ datne priključne moči, medtem ko je se­ danja instalirana moč celotne proizvodnje v Sloveniji približno 3.500 MW. Razpršena proizvodnja močno vpliva na razmere v distribucijskem omrežju Elektra Ljubljana in rasti števila OVE ne bo mogoče slediti brez pospešenega nadgrajevanja omre­ žja. V letu 2020 je bilo instaliranih za 370 MW sončnih elektrarn s proizvodnjo 0,29 TWh, v omrežje pa so vključili 60 MW sončnih elektrarn. To pomeni, da morajo, če želi­ jo doseči začrtan cilj, vsako leto priklope pove­čati na 400 MW letno. Število novo­ priključenih samooskrbnih elektrarn se strmo povečuje, samo v letos v prvi polovi­ ci leta so v Elektru Ljubljana na novo prikl­ jučili 467 samooskrbnih elektrarn. Področje e-mobilnosti, ki ga soobliku­ jejo z največjim slovenskim sistemom pol­ nilne infrastrukture Gremo na elektriko, je leta 2020 kljub krizi zaradi epidemije do­ bilo popolnoma nov zagon, saj so na trg prišle nove večje količine vozil in kljub nji­ hovi skromnejši uporabi zaradi krize so se številke polnjenj in porabljene energi­ je presenetljivo povečale. Temu so v pod­ jetju sledili s številnimi novimi polnilnicami. Tako je bilo lani v mreži polnilnic Gremo na elektriko vključenih že 400 električnih polnilnic, od tega jih je bilo v lasti družbe 155. Zabeležili so 54.095 polnjenj, imajo pa že 8.109 uporabnikov. V podjetju nadaljujejo tudi s projektom Leti, leti štorklja, ki so ga začeli leta 2019, ko so dve štorklji opremili z napravama GPS in jima sledili na njuni selitveni poti v Afriko. Leta 2020 so opremili še tri štorklje iz istega gnezda. Sledenje štorkljam po in­ teraktivnem zemljevidu jim daje vpogled v potek selitve. Izsledki projekta bodo vklju­čeni v raziskavo uporabe telemetri­ jskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koor­ dinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA. Poleg rednega sodelovanja z okoljevarstvenimi organi­ zacijami pri projektih ohranjanja narave po novem sodelujejo tudi v akciji ohranjanja velike sove uharice, v okviru katere v bliži­ ni gnezdišč zaščitijo električne drogove in s tem zmanjšajo smrtnost te redke ptice. 48 v številkah naš Stik OBRATOVANJE IN TRGOVANJE ŠTEVILKE PRIPRAVILA BRANE JANJIĆ IN BORZEN Ob polletju prevzem iz prenosnega omrežja za 2,6 odstotka večji Za hidroelektrarnami sanjska prva polovica leta Slovenski odjemalci so v prvi polovi­ ci leta iz prenosnega omrežja prevze­ li 6 milijard 295,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 2,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Rast odjema gre pripisati predvsem večjemu odjemu distribucij­ skih podjetij, ki so v prvih šestih letošn­ jih mesecih prevzela 5 milijard 394,8 milijona kilovatnih ur ali za 5,4 odstot­ ka več kot v enakem lanskem obdobju. Na drugi strani pa je zaznati nadalje­ vanje manjšega povpraševanja s stra­ ni neposrednih odjemalcev, ki so v prvi polovici leta iz prenosnega om­ režja prevzela le 87 odstotkov lanskih količin ali natančneje 713,5 milijona ki­ lovatnih ur. Za lanskimi primerjalnimi re­ zultati je za 6,2 odstotka zaostala tudi ČHE Avče, ki je za potrebe črpanja v prvi polovici leta prevzela 187,3 milijona kilovatnih ur. V hidroelektrarnah si bodo prvo polovi­ co letošnjega leta zapomnili predvsem po izjemni proizvodnji, saj so jim ugodne hi­ drološke razmere omogočile proizvodnjo kar 2 milijarde 678,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 669 mili­ jonov oziroma za dobro tretjino več kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodne re­ zultate so presegli prav na vseh vodotokih, na prvem mestu pa ostajajo elektrarne na Dravi z oddanimi milijardo 674,5 milijona kilovatnih ur (27,5-odstotna rast glede na enako lansko obdobje). Z oddanimi 577,9 milijona kilovatnih ur so se dobro odrezale tudi elektrarne na zgornji in spodnji Savi, ki so lanske primerjalne rezultate presegle za skoraj 64 odstotkov. Za skoraj četrtino boljših rezultatov od lanskih pa se lahko v prvi polovici leta veselijo tudi v Soških elektrarnah, ki so k skupnemu polletnemu izkupičku prispevale 426,1 milijona kilovat­ nih ur električne energije. PREVZEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ PRENOSNEGA OMREŽJA V PRVI POLOVICI LETA 2021 Jan-Jun 2020 Jan-Jun 2021 Odstotki Neposredni odjemalci 820,1 GWh 713,5 GWh - 13 Distribucija 5.116 GWh 5.394,8 GWh + 5,4 ČHE Avče 199,8 GWh 187,3 GWh - 6,2 ODDAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V PRENOSNO OMREŽJE V PRVI POLOVICI LETA 2021 HE 2.678,5 GWh NEK 2.400,4 GWh TE 1.635,5 GWh Uvozna odvisnost se je do konca julija zmanjšala za dobra dva odstotka Do konca julija je bilo evidentiranih 60.509 zaprtih in obratovalnih pogodb v skupni količini 47.434 GWh. Od tega je bilo na mejah regulacijskega območja evidentiranih 4.562 pogodb v skupni ko­ ličini 10.117 GWh. Skupni uvoz elektrike je znašal 4.930 GWh in je bil za 6,4 od­stotka manjši v primerjavi z enakim ob­dobjem lani. Uvoz se je na avstrijski meji v prim­ erjavi z enakim obdobjem lani zmanj­ šal za 35 odstotkov, na italijanski meji pa celo za 80 odstotkov. Manjši uvoz na omenjenih mejah je bil delno kompen­ ziran na hrvaški meji, kjer se je povečal za kar 351 odstotkov in je znašal 2.462 GWh. Izvoz elektrike se je v primerjavi z 258 odstotkov. Uvozna odvisnost se je tako do konca julija v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 2,1 odstot­ ka in je znašala 1.197 GWh. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil evidenti­ ran odjem višji za 2,5 odstotka, trgovan­ je znotraj Slovenije pa se je povečalo za 3,9 odstotkov. UVOZ MEJE IZVOZ 2020 januar - julij 2021 januar - julij 2020 januar - julij 2021 januar - julij AVSTRIJA 3.385.074 2.202.526 -281.031 -594.034 HRVAŠKA 545.543 2.461.645 -4.881.830 -2.285.393 1.333.493 265.608 -643.784 -2.307.316 ITALIJA Uvozna odvisnost se je v prvih sedmih mesecih zmanjšala za 2,1 odstotka in je znašala 1.197 GWh. Dobro so v prvih šestih letošnjih mesecih delali tudi v drugih proizvodnih objektih, pri čemer je Nuklearna elek­ trarna Krško v prenosno omrežje doslej prispevala že 2 milijardi 400,4 milijona kilovatnih ur, termoelektrarna Šoštanj pa milijardo 490,1 milijona kilovatnih ur, in to kljub dejstvu, da so na obeh lokacijah v prvi polovici leta potekala daljša redna vzdrževalna dela. K pokrivanju potreb je znatnejši delež prispevala še TE-TO Ljubljana, ki se je z oddanimi 138,7 mili­ jona kilovatnih ur dejansko izenačila z lanskimi številkami. Iz vseh proizvodnih objektov smo sicer v prvi polovici tega leta uspeli zagotovi­ ti že 6 milijard 714,4 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 3,1 od­ stotka več kot lani in tudi za 6,6 odstotka več, kot je bilo sprva načrtovano z elek­ troenergetsko bilanco. Na izravnalnem trgu za 41 odstotkov manjša količina sklenjenih poslov letom 2020 zmanjšal za 11 odstotkov in je znašal 5.187 GWh. Izvoz na hrvaški meji se je v navedenem obdobju zmanjšal za 53 odstotkov, brez upoštevanja izvoza iz NEK pa celo za 73 odstotkov. Na drugih dveh mejah imamo obratno situacijo, in sicer se je izvoz na avstrijski meji povečal za 111 odstotkov, na italijanski meji pa za 49 Julija je bilo na izravnalnem trgu z elek­ triko sklenjenih 110 poslov v skupni količi­ ni 2.907 MWh. Od tega je 1.449,5 MWh predstavljal nakup izravnalne energije, 1.457,5 MWh pa prodajo izravnalne energi­ je s strani sistemskega operaterja prenos­ nega omrežja. Naj­več, 82 poslov, je bilo skle­njenih z urnimi produkti v sku­pni količini 2.577 MWh. Najvišja cena za nakup izrav­ nalne ener­gije je znašala 210 EUR/MWh, naj­ nižja cena za prodajo izravnalne ener­gije pa 20 EUR/MWh. Do konca julija je sicer bilo sklenjenih 1.278 poslov v sku­pni količini 28.168,46 MWh, kar je bilo količin­sko za ne­ kaj več kot 41 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Mesec Količina Št. poslov Januar 2020 5.544,50 293 Februar 2020 4.875,50 221 Marec 2020 8.893,00 407 April 2020 8.316,50 373 Maj 2020 10.779,50 307 Junij 2020 5.260,00 235 Julij 2020 4.593,00 479 Januar 2021 4.627,25 314 Februar 2021 4.472,68 171 Marec 2021 4.003,75 169 April 2021 6.152,78 271 Maj 2021 4.123,75 144 Junij 2021 1.881,25 99 Julij 2021 2.907,00 110 Evidentirana proizvodnja je bila brez hrvaškega dela NEK v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 15 odstotkov. Povprečna mesečna odstopanja bilančnih skupin so bila v prvih šestih mesecih v povprečju za 18,5 odstotka višja od mesečnega povprečja v letu 2020. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je količina sklenjenih poslov na izravnalnem trgu zmanjšala za dobrih 41 odstotkov. Povprečna izplačana podpora v prvi polovici leta je znašala 127,4 EUR/MWh. V prvi polovici leta je bila izplačanih za 67,9 milijona evrov podpor. Proizvodnja hidroelektrarn, vključenih v podporno shemo, je bila v primerjavi z minulim letom večja za 29,8 odstotka. 50 pod drobnogledom naš Stik HRANILNIKI POSTAJAJO POMEMBEN ELEMENT ELEKTROENERGETSKIH SISTEMOV 51 52 pod drobnogledom naš Stik Med ključnimi vprašanji prihodnjih elektroenergetskih sistemov je, kako presežke električne energije iz obnovljivih virov shraniti za čas, ko te primanjkuje. Zato ne preseneča, da se poleg klasičnega hranjenja v obliki velikih akumulacij in črpalnih elektrarn vse bolj omenjajo tudi baterijski hranilniki, ki pospešeno vstopajo v različne procese v elektroenergetiki. Besedilo: Brane Janjić, Polona Bahun, Vladimir Habjan in dopisniki Fotografije: arhiv podjetij NGEN in Elesa, iStock povečevanjem deleža nestano­ vitnih obnovljivih virov energije se je začelo v elektrogospodarst­ vu vse več govoriti tudi o vlogi in pomenu hranilnikov kot odgovoru na vprašanje, kako še naprej zagotavlja­ ti potrebno visoko stopnjo zanesljivosti obratovanja elektroenergetskih siste­ mov. Ti so bili v klasični obliki akumu­ lacij in črpalnih elektrarn sestavni del sistemov že do zdaj, a s precej drugač­ no funkcijo. S povečevanjem deleža raz­ pršenih virov je nastala potreba tudi po dodatnih sistemskih storitvah in hitrejšem odzivanju na spremembe v sistemu, ki mora ves čas zagotavljati ravno toliko električne energije, kot jo potrebuje­ mo. Ključna dva trenda, ki ju je mogoče zaznati v svetu v prizadevanjih za za­ gotovitev enake zanesljivosti oskrbe z električno energijo kot do zdaj, hkrati pa omogočiti vse večji delež obnovljivih vi­ rov pri proizvodnji električne energije, sta krepitev aktivne vloge odjemalcev, ki lah­ko s prilagajanjem odjema pomagajo ohranjati ravnovesje, in vpeljava napred­ nih hranilnikov energije na sistemski in mikro ravni. Kot rečeno, so se v pretek­ losti za sprotno prilagajanje med proiz­ vodnjo in porabo uporabljale predvsem sistemske elektrarne (tudi na fosilna gori­ va), pri čemer bodo njihovo vlogo zaradi postopnega zapiranja v prihodnje morali prevzeti tudi napredni sistemski hranilniki energije. Za zdaj je nameščanje tovrstnih naprav povezano predvsem z visokimi stroški njihove namestitve, čeprav se ti z večjo množičnostjo njihove uporabe in razvojem novih tehnologij nižajo. ukrepi bistveno vpliva na potek dogajanj na trgu. Kot rečeno, je bilo v letu 2019 skupno nameščenih za 2,9 GW novih hranilnikov ali za 0,5 GW manj kot leto prej. Na letni ravni je bilo največji upad mogoče zaznati v Koreji, za več kot 80 odstotkov glede na rekordno leto 2018, glavni vzrok pa naj bi bila ugotovitev preiskovalne komisije, da so za veči­ no požarov, ki so izbruhnili na območju hranilnikov, krive kar baterije same, kar utegne imeti tudi dolgoročnejše posled­ ice za korejsko industrijo baterij. Posle­ dično se je zmanjšalo tudi zanimanje za nakup individualnih hranilnikov, po dru­ gi strani se je nakup tovrstnih hranilnikov močno povečal na Japonskem, ki se je z na novo instaliranimi 200 MW povz­ pela na vodilno mesto na svetu. Pozna­ valci skok prodaje pripisujejo predvsem spremembi japonske podporne poli­ tike oziroma izteku roka, do katerega so proizvajalci za oddano električno ener­ gijo, proizvedeno v domačih elektrar­ nah, dobivali stimulativne nagrade. Tudi drugače izkušnje iz drugih držav kažejo, da imajo v tej razvojni fazi hra­ NA GLOBALNI RAVNI V OSPREDJU KOREJCI IN KITAJCI Avtorji poročila Mednarodne agenci­ je za energijo o trendih na področ­ ju hranilnikov energije ugotavljajo, da se je na globalni ravni število na novo nameščenih hranilnikov v letu 2019 v primerjavi z letom prej zmanjšalo, in sicer omrežnih za petino, medtem ko je šte­ vilo hranilnikov za individualno rabo, ki je sicer hitro rastoči trg, ostalo na ena­ ki ravni. Poleg razmer zaradi razglasitve pandemije, ki je imela negativne posle­ dice na skoraj vse indu­strijske panoge, se je ob tem znova pokazalo, kako moč­ no na razvoj in krepitev novih tehnologij vpliva politika, ki lahko z ustreznimi nilnikov veliko moč ravno različni vlad­ ni ukrepi, ki lahko z določitvijo pravil glede izmenjave in trgovanja s proizve­ deno električno energijo iz obnovljivih virov bistveno vplivajo na trenutne tren­ de. Eden takih elementov naj bi bile tudi zahteve, da mora biti proizvodnja iz ob­ novljivih virov podprta s kolokacijami z najmanj polovično zmogljivostjo glede na izvorne proizvodne vire. Zanimiv je tudi primer iz ZDA, kjer se število naku­ pov hranilnikov vse bolj povečuje tudi kot nadomestni vir napajanja z energi­ jo v primeru motene oskrbe zaradi vse pogostejših naravnih nesreč. Pomen hranilnikov s hitrim pove­ čevanjem deleža obnovljivih virov energije in povečevanjem števila sa­ mooskrbnih sistemov vse bolj pridobi­ va pomen tudi v Evropi, pri čemer je po številu novih zmogljivosti v gospodinjst­ vih v ospredju Nemčija, ki izvaja tudi ne­ kaj večjih pilotnih projektov, povezanih s preizkušanjem novih aplikacij in tržnih priložnosti (eden takih je denimo Netz­ booster). Podobne raziskave izvajajo še v Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, nekaj pilot­ TREND RASTI ZMOGLJIVOSTI HRANILNIKOV PO POSAMEZNIH DRŽAVAH V OBDOBJU MED LETOMA 2016 IN 2019 2016 2017 2018 2019 0,3 GW 0,4 GW 0,4 GW 0,2 GW 0,3 GW 0,4 GW 0,1 GW 0,6 GW 0,3 GW 1 GW 0,2 GW 0,2 GW 0,4 GW 0,5 GW 0,8 GW 0,6 GW 0,5 GW 0,4 GW 1,1 GW 0,9 GW ZDA Vir: IEA KOREJA KITAJSKA 53 NEMČIJA DRUGI 54 pod drobnogledom nih projektov, povezanih z nameščanjem baterijskih hranilnikov oziroma s hranjen­ jem energije, pa poteka tudi pri nas. V nadaljevanju predstavljamo nekaj največjih, določena elektroenergetska podjetja, ki se s problematiko hranjenja ukvarjajo že dlje, pa smo povprašali tudi o njihovih prvih izkušnjah in prihodnjih načrtih, povezanih s hranilniki energije. ELES: PREDVIDOMA JESENI V REDNEM OBRATOVANJU DVA VEČJA HRANILNIKA Eles trenutno izvaja dva projekta, v ok­ viru katerih poteka vgradnja baterijskih hranilnikov električne energije in njihovo vključevanje v elektroenerget­ski sistem. V okviru projekta SINCRO.GRID so v RTP Pekre in RTP Okroglo vgradili dva baterij­ ska hranilnika električne ener­ gije s skup­no močjo 10 MW (50 MWh), ki bosta vključena v prenosno elektro­ energetsko omrežje. Oba baterij­ ska hranilnika bosta z rednim obratovanjem predvidoma začela jeseni. Dva baterij­ ska hranilnika električne energije so v okviru projekta NEDO vgradili tudi v Idri­ ji in na lokaciji BTC v Ljubljani. Baterij­ski hranilnik v Idriji bo zagotavljal 1 MW moči in zmogljivost 1,2 MWh, baterij­ski hranil­ nik v BTC v Ljubljani pa bo zagotavljal 4 MW moči in ima zmogljivost 8 MWh. Oba hranilnika bosta v poskusno obra­ tovanje vključena predvidoma jese­ naš Stik ni. Kot so sporočili, trenutno nimajo v načrtu nobenega novega projekta, ki bi vklju­čeval dodatno vgradnjo baterij­skih hranilnikov na njihovih lokacijah. Po besedah strokovnjakov iz Ele­ sa je glavni namen omenjenih baterij­ skih hranilnikov predvsem povečanje fleksibilnosti delovne moči in s tem bolj­ še prilagajanje elektroenergetskega sistema sodobnim izzivom v obratovan­ ju. V prenosnem sistemu jih tako upora­ bljajo predvsem za izvajanje sistemskih storitev, kot je regulacija frekvence. Glede prihodnjega razvoja hranil­ nikov in največjih izzivov so v Elesu poudarili, da se cene baterijskih hra­ nilnikov znižujejo, naložbe v baterijske hranilnike pa se povečujejo povsod po svetu. Trend povečevanja investicij v baterijske hranilnike je opazen tudi v Sloveniji in mogoče je pričakovati, da se bodo tovrstna vlaganja še po­večevala. Zdaj baterijske hranilnike uporablja­ mo predvsem na sistem­ski ravni, za iz­ vajanje sistemskih storitev, izvajajo pa se že tudi nekateri razvoj­ni projekti nji­ hove uporabe na distribucij­ ski ravni. Uporaba baterijskih hranilnikov vse bolj prodira tudi v gospo­ dinjstva kot pomoč pri zagotavljanju samooskrbe tudi v obdobjih slabše proizvodnje iz lastnih virov. Kot so še poudarili, bomo z večanjem deleža električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, potrebovali tudi vse več baterijskih hranilnikov, ki bodo omogoča­ li premostitev razlike med dnevnimi presežki energije iz obnovljivih virov in njeno porabo v času, ko energija iz ob­ novljivih virov ni na voljo. ELEKTRO LJUBLJANA: PRVI HRANILNIK V POGONU ŽE LETA 2014 V distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana so izpeljali že več raziskoval­ no-razvojnih projektov s hranilniki. Kot so povedali, je bil prvi hranilnik v pogonu že leta 2014. Trenutno v podjetju obratujeta dva, in sicer eden v povezavi z raziska­ vami uravnavanja porabe stavbe, drugi pa pri kombinaciji polnilnic za električ­ na vozila in sončne elektrarne. Oba sta namenjena raziskavam uporabnosti hra­ nilnikov v različnih situacijah v manjšem raziskovalnem obsegu. Sicer pa Elek­ tro Ljubljana sodeluje tudi pri projektu NEDO in pri vključitvi velikega baterijske­ ga sistema v srednjenapetostno omrežje na območju BTC. Razmišljajo še o postavitvi hranilnika v kombinaciji s transformatorsko posta­ jo, kjer je več sončnih elektrarn in elek­ tričnih vozil. Ta projekt poteka skupaj s partnerji. Kot že omenjeno, imajo trenutno v omrežje instalirana dva hranilnika. Prvi ima moč 10 kW in zmogljivost 8 kWh, drugi z močjo 50 kW pa zmogljivost 14 kWh. Po njihovem mnenju so hranil­ niki zelo koristni elementi za omrežje, saj omogočajo mnogo funkcij, ki jih do zdaj niso mogli izvajati. Vendar za zdaj hranilniki še ne izpolnjujejo ekonomskih meril, ki bi upravičevali širšo uporabo, so poudarili v Elektru Ljubljana. nilniki električne energije, ki so prav tako pomagali izboljševati tehnične razmere v omrežju in zagotavljali druge storitve, povezane s fleksibilnostjo. Poleg uvedbe rešitev za upravljanje pretokov električne energije so pri pro­ jektu Story testirali tudi sistemske rešitve zagotavljanja frekvenčne podpore elek­ troenergetskemu sistemu in kompen­ zacijo jalove energije ter zmanjševali višja harmonska popačenja v omrežju. Prikazane tehnologije hranjenja elek­ trične energije predstavljajo osnovne gradnike bodočih distribucijskih omrežij, ki bodo ob vključevanju aktivnih odje­ 55 storitev fleksibilnosti. Vzpostaviti name­ ravajo lokacijo, na kateri bi preizkuša­ li različne tehnologije in koncepte, ki se bodo pojavljali v prihodnosti v zvezi z OVE. Gre za kombinacijo kogene­ racije, proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn, sistemskih hranil­ nikov električne energije različnih teh­ nologij in s tem povezanih sistemskih ELEKTRO GORENJSKA: storitev, za kar bodo potrebne obsežnej­ S SODELOVANJEM PRI še investicije v primarno strojno opremo PROJEKTU STORY DOBILI in tudi v sekundarno nadzorno-krmilno DRAGOCENE IZKUŠNJE opremo in programske rešitve. Skupina Elektro Gorenjska trenutno ak­ Poleg tega v prihodnosti načrtuje­ tivno ne sodeluje v nobenem projektu na jo tudi vzpostavitev novega razvojnotemo hranilnikov električne raziskovalnega centra za ener­gije, so pa v preteklo­ nove tehnologije, poslovne sti naj­več izkušenj pridobili modele in storitve, kjer Hranilniki so zelo koristni elementi s sodelovanjem pri projek­ je prav tako predvidena za omrežje, saj omogočajo mnogo funkcij, tu Story, v okviru katerega namestitev najsodobnej­ ki jih do zdaj niso mogli izvajati. je bil v Suhi pri Predos­ljah ših tehnologij, povezanih Vendar za zdaj hranilniki še ne izpolnjujejo nameščen sistemski elek­ s storitvami prožnosti. Ne ekonomskih meril, ki bi upravičevali trični hranilnik, priklju­ čen nazadnje bi si v skupini Elek­ širšo uporabo. neposredno na transfor­ tro Gorenjska radi pridobi­ matorsko postajo. Na Suhi li tudi izkušnje na področju obratuje več kot sedem uporabe t. i. imenovanih sončnih elektrarn, ki z obratovanjem malcev omogočale predvidene storitve »second-life« hranilnikov in sončnih povzročajo lokalna odstopanja višine trga prožnosti. Pilotni projekt je bil za­ pane­lov, pri čemer so projekti na to temo napetosti, zaradi visoke proizvodnje pa ključen lani. še v fazi usklajevanja. prihaja tudi do oddaje viškov električne V celotni skupini Elektro Gorenjska Kot so še pojasnili, trenutno nima­ energije v srednjenapetostno distribucij­ v prihodnosti načrtujejo večje število jo nameščene nobene lastne tovrstne sko omrežje. Hkrati so bili v sklopu tega novih projektov, ki jim bodo pomaga­ zmogljivosti, so pa v omrežju Elektra projekta pri enem izmed odjemalcev li pridobivati nove izkušnje in tehnič­ Gorenjska že nameščeni nekateri za­ nameščeni tudi manjši, gospodinjski hra­ na znanja na področju zagotavljanja sebni hranilniki. Število teh je manj kot 56 pod drobnogledom deset in so večinoma priključeni eno­ fazno, njihova priključna moč pa se večinoma giblje okrog 3,7 kW. S strani enega izmed ponudnikov tehnologije je v prihodnosti predvidena tudi vključitev sistemskega hranilnika električne ener­ gije v distribucijsko omrežje Elektra Gorenjska, kjer bo nazivna moč hranilni­ ka znašala 450 kW, zmogljivost hranilni­ ka pa bo približno 900 kWh. V Elektru Gorenjska ocenjujejo, da hranilniki električne energije lahko pozi­ tivno vplivajo na distribucijska omrežja prihodnosti, saj lahko bistveno prispe­ vajo k izboljšanju tehničnih razmer v nizkonapetostnih omrežjih na lokalni ravni in s tem pripomorejo k dvigu ka­ kovosti dobavljene električne energije. Prav tako bodo aktivnim odjemalcem omogočili lažje vključevanje na priha­ jajoče trge prožnosti. Njihova največja prednost je, da omogočajo večji po­ tencial za izvajanje storitev prožnosti v primerjavi z drugimi aktivnimi elementi v omrežju, kot so neposredno krmiljen­ je večjih proizvodnih virov ali bremen. Prav tako hranilniki električne energi­ je omogočajo hitre odzivne in zagon­ ske čase za aktivacijo storitev prožnosti. Najpomembnejše pri vsem tem je, da storitve zagotavljajo tako, da to aktivnim odjemalcem ne povzroča dodatnega naš Stik nelagodja ali neželenih prilagoditev nji­ hovega udobja. Po drugi strani imajo hranilniki elek­ trične energije tudi nekaj slabosti, pove­ zanih s tem, da so na omrežje priklju­čeni prek polprevodniških elementov, ki v niz­ konapetostnem omrežju povzročajo vi­ sokofrekvenčne motnje. Izkušnja iz projekta Story kaže, da je bil v času delovanja hranilnikov otežen zajem podatkov iz pametnih števcev. Izziv je mogoče reševati z dodatnimi visoko­ frekvenčnimi filtri, vendar pa so ti neželen dodatni strošek za normalno delovanje omrežja. Trenutno je dodat­ na slabost hranilnikov električne energije tudi njihova cena, ki po njihovem mnenju še ne omogoča razvoja dolgoročno vzdržnih poslovnih modelov, vsaj ne na ravni gospodinjstev. Kljub vsemu v Elek­ tru Gorenj­ ska razvoj tehnologij aktivno spremljajo, saj predpostavljajo, da bodo hranilniki električne energije v prihodno­sti doživeli večji razmah. Ne nazadnje se je treba zavedati tudi nevarnosti, ki jih hranil­ niki električne energije lahko povzročijo, če ti niso primerno nadzorovani in krmil­ jeni. Ob neustrezni zasnovi, pomanjkanju nadzora ali nepravilnem delovanju lahko ti elementi v omrežju povzročijo dodatne tehnične težave, namesto da bi jih reševa­ li, poudarjajo v družbi Elektro Gorenjska. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR: HRANILNIKI KOT POMOČ PRI IZBOLJŠANJU OBRATOVALNE DINAMIKE V Dravskih elektrarnah Maribor so o namestitvi hranilnikov začeli razmišlja­ ti že v letu 2019, povod za to pa je bilo predvsem iskanje rešitve za izboljšanje dinamike obratovanja elektrarn znotraj skupine HSE, posredno povezano tudi s povečevanjem deleža obnovljivih vi­ rov v elektroenergetskem sistemu. Kot nam je povedal vodja službe za razvoj dr. Boštjan Gregorc, nenehno prilagajanje obratovalnega režima elektrarn s seboj prinaša zniževanje izkoristkov turbin, hi­ trejšo obrabo posameznih delov naprav na elektrarnah, kar poSledično pome­ ni tudi višje vzdrževalne stroške in dalj­ še ustavitve elektrarn zaradi obnove. Pri iskanju odgovora na opisane težave so se baterijski hranilniki pokazali kot naj­ boljša nadomestna rešitev za sodelo­ vanje pri izvajanju sistemskih storitev, pri čemer je njihova prednost pred drugimi možnostmi tudi to, da gre za že dobro preizkušeno tehnologijo. V nadaljevan­ ju so podrobno spremljali dogajanje na trgu, tako storitev kot hranilnikov, in dela pri pripravi vsega potrebnega za names­ titev hranilnikov v letu 2020 še okrepi­ li. Tako sta v zvezi s tem projektom že izdelana projektna in investicijska do­ kumentacija, naslednji cilj je pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot pravi dr. Gre­ gorc, sama izvedba na terenu ne zahteva veliko časa v primerjavi z gradnjo hidro­ elektrarne, veliko bolj je zamuden pri­ pravljalni del, v Dravskih elektrarnah pa računajo, da bi hranilnike, odvisno seve­ da tudi od razmer na trgu in cen elek­ trične energije, lahko začeli postavljati v naslednjih letih. V prvi fazi je predvidena namestitev hranilnikov v velikosti 60 MW, se pa tudi na tem področju zadeve hitro spreminjajo in smo nenehno priča nad­ aljnjim izboljšavam na področju tehničnih karakteristik hranilnikov, pri čemer je za potrebe Dravskih elektrarn eden ključnih parametrov število polnilnih ciklov. Hra­ nilnike na Dravskih elektrarnah in tudi znotraj skupine HSE vidijo predvsem kot element za izboljšavo obratovanja ob­ stoječih proizvodnih naprav, tako da je njihova naloga nekoliko drugačna od drugih večjih hranilnikov, že postavljenih na različnih koncih Slovenije. V Dravskih elektrarnah so ob načrto­ vanju hranilnikov temeljito proučili več možnih lokacij v bližini njihovih elektrarn, nazadnje pa kot najoptimalnejšo izbra­ li lokacijo ob hidroelektrarni Mariborski otok. Vrednost naložbe predstavlja pre­ cejšni finančni zalogaj in je tudi eden od razlogov, da vse skupaj temeljito prouču­ jejo, saj je na trgu na voljo veliko različnih tehnologij. V Dravskih elektrarnah ob tem išče­ jo tudi možnosti sofinanciranja, pri čemer se spogledujejo tudi z možnostjo prido­ bitve sredstev iz evropskih skladov, kjer pa so sredstva večinoma namenjena in­ tegriranim projektom, katerih del so hra­ nilniki, kar zožuje možnosti. »V javnosti se,« pravi dr. Gregorc, »pre­ malo govori o tem, kaj vse bo s seboj po­ tegnil zeleni prehod in ni zavedanja, da razpršeni viri za zagotovitev zanesljivosti potrebujejo tudi ustrezno omrežje, vrsto pomožnih naprav in sistemov, kar vse do­ datno stane.« Zato bi morali po njegovem mnenju pri razpravah, povezanih z raz­ pršenimi obnovljivimi viri, jasno poveda­ ti, da bo končna cena električne energije ob zagotavljanju enakih parametrov os­ krbe, kot smo jih navajeni iz obstoječih virov električne energije, višja. Tehničnih ovir glede vključevanja obnovljivih vi­ rov v sistem sicer ni oziroma že imamo na voljo ustrezne tehnične rešitve, je pa treba postaviti mejo, do kje je smisel­ no vlagati v razvoj in uvedbo novih teh­ nologij oziroma kdaj stroški prevladajo nad koristmi, pri čemer ne gre spregle­ dati varnosti novih virov oziroma proiz­ vodnih enot električne energije ter tudi 57 ne elementa povečevanja energetske revščine. Povedano drugače, več kot se bo pridobivalo električne energije iz obnovljivih virov, predvsem iz sonca, kar je vizija Evropske unije in drugega dela sveta, ki razmišlja dolgoročno, bolj bodo hranilniki električne energije potrebni za varno in nemoteno oskrbo prebivalcev in gospodarstva. V Dravskih elektrarnah so oceni­ li, da bi lahko s hranilniki uspešno rešili težave na minutni oziroma urni ravni, ki jih pov­zročajo vedno večje zahteve po pogostejšem prilagajanju proizvodnje, in bi z njimi lahko izvajali tudi nekatere do­ datne storitve. OBETAJOČ PROJEKT: ČRPALNA HIDROELEKTRARNA KOZJAK Kot povedano, so hranilniki ustrezna rešitev za reševanje težav, poveza­ nih z izravnavami na minutni oziroma urni ravni, za kaj več pa so trenutno pri­ mernejše akumulacije oziroma črpalne elektrarne, ki lahko presežke električne energije porabijo za črpanje vode v aku­ mulacijske bazene, ki jo nato po potre­ bi uporabijo za zagon turbin. Dravske elektrarne so projekt izgradnje ČHE Koz­ jak začele pripravljati že v osemdeset­ ih letih in ga v začetku tega tisočletja z 58 pod drobnogledom je pa med njimi seveda najdlje projekt državnim prostorskim načrtom uspešno rov. Na drugi strani je bila investicija v izgradnje ČHE Kozjak. pripeljale do umestitve v prostor. S tem ČHE Kozjak s predvideno zmogljivostjo Dr. Gregorc ob tem še izpostavlja je bil storjen pomemben korak k možno­ 2 x 220 MW in letno proizvodnjo oko­ težave z umeščanjem novih proizvod­ sti izpeljave tega projekta, sploh ker li 780 GWh električne energije ocenje­ nih objektov v prostor ter dolgotrajne novih lokacij za črpalne elektrarne ni na na približno pol milijarde evrov. Ob in zapletene procedure, ki ne vpliva­ mogoče enostavno dobiti nikjer v Evro­ tem je treba upoštevati, da je življenjska jo samo na dolgo dobo od začetka do pi. Po besedah dr. Gregorca je bil projekt doba hranilnikov trenutno ocenjena na izvedbe projektov, ampak tudi zvišu­ začasno ustavljen zaradi ekonomskih ra­ do 15 let, medtem ko znaša življenjska jejo stroške. Če kot država dejansko zlogov oziroma zaradi neugodnih razmer doba črpalne hidroelektrarne ob rednem želimo doseči zastavljene podnebne na trgu, se pa pomen črpalnih elektrarn vzdrževanju 40 in več let. V zvezi s ČHE cilje in povečati delež kot ustreznih hranilnikov obnovljivih virov, bo tre­ energije s povečevanjem Po izvedenih analizah je na reki Dravi, poleg ba pospešiti in poenos­ deleža obnovljivih virov, ČHE Kozjak, še osem drugih potencialnih taviti postopke ne samo zlasti sončne energije, lokacij za postavitev črpalnih hidroelektrarn za postavitev teh objek­ vse bolj veča. Zato za z močmi med 200 in 300 MW, ki so bile tudi že tov, ampak tudi spremlja­ omenjeni projekt trenutno razdelane do določene faze. Je pa med njimi joče potrebne in koristne proučujejo vplive trga, za­ seveda najdlje projekt izgradnje ČHE Kozjak. infrastrukture. Pri tem vez zapisanih v NEPN in bi bilo smiselno, da bi širših regionalnih potreb na državni ravni določili na ekonomiko projekta. primerne in sprejemljive lokacije za iz­ Opravili bodo tudi novelacijo projektne Kozjak ni nepomembno tudi dejstvo, da vedbo namenskih projektov, ne pa da in investicijske dokumentacije. je spodnje jezero že urejeno in da elek­ se morajo investitorji ukvarjati z vsemi Da so črpalne elektrarne v primerja­ trarna omogoča tudi kaskadno uporabo začetnimi analizami in študijami, saj to vi z baterijskimi hranilniki energije bis­ vode v dolvodnih elektrarnah. pomeni precejšne breme. tveno učinkovitejše, zgovorno priča tudi Po besedah dr. Boštjana Gregorca »Bo pa izvedba učinkovitega dnevne­ podatek, da bi za podobno zmogljivost, je sicer na reki Dravi po izvedenih ana­ ga in sezonskega shranjevanja elek­ kot je predvidena za ČHE Kozjak, mora­ lizah še osem drugih potencialnih lo­kacij trične energije,« kot poudarja dr. Gregorc, li postaviti med 50 in 200 hranilnikov za postavitev črpalnih hidroelektrarn z »v naslednjih nekaj letih zagotovo ena od (odvisno od njihove zmogljivosti), zanje močmi med 200 in 300 MW, ki so bile osrednjih energetskih tem.« pa odšteti med dve in šest milijard ev­ tudi že razdelane do določene faze, naš Stik TALUM: HRANILNIK NA NAŠEM ZEMLJIŠČU JE NAMENJEN PREDVSEM SISTEMSKIM STORITVAM, ODPIRA PA NOVE MOŽNOSTI TUDI ZA NAS Podjetje NGEN je oktobra lani v tovarni Talum v Kidričevem odprlo še en večji Teslin hranilnik, ki je virtualno povezan z jeseniško baterijo, kar pomeni, da ima­ ta skupaj že 30 MW instalirane moči in lahko že bistveno pomagata pri izva­ janju sekundarne regulacije v sistemu. Hranilnik, ki stoji na Talumovem zem­ ljišču, je v lasti družbe NGEN, so pa Ta­ lumovi strokovnjaki z investitorjem pri projektu dejavno sodelovali v fazi pro­ jektiranja (določitev tipa stikalnih omar in priključitve na interno 10 kV distribucij­ sko omrežje in 110/10 kV transformator), pri opredelitvi ukrepov v primeru izred­ nih razmer in načinu vključevanja hranil­ nika v sposobnosti prilagajanja odjema Taluma. Kot pravijo v Talumu, je hranilnik namenjen sistemskim storitvam za Eles, po potrebi pa lahko pomaga tudi Talu­ mu z delno izravnavo voznega reda. Poleg tega lahko Talum del svoje ener­ gije odstopi hranilniku, ko jo ta potre­ buje. Funkcionalnosti hranilnika je še veliko več in odpirajo nove možnos­ ti sodelovanja, kot so popolna izravna­ va voznega reda Taluma, napajanje vse porabe v industrijski coni Talum, pred­ vsem pa kritičnih porabnikov (razen elektrolize) za čas prekinitev napajan­ ja iz prenosnega elektroenergetskega sistema, aktivno sodelovanje na trgu električne energije, prodaja presežkov, ko ima električna energija visoko ceno, ter nakup ob nizkih cenah in možnos­ ti priključevanje dodatnih porabnikov z zmožnostmi prilagajanja odjema. Kot rečeno, gre za številne dodatne možnosti, a kot so povedali v Talumu, se o njih z lastnikom hranilnika zaenkrat še niso dogovorili. Delovanje hranilnika, ki je prek enega od Talumovih vstopnih trans­ formatorjev priključen ali neposredno na prenosno omrežje ali pa prek njihovega stikališča in drugih dveh transformator­ jev v njihovo interno 10 kV distribucijsko omrežje, je za Talum z vidika tehnike in tehnologije praktično neopazno, prinaša pa številne že omenjene koristi. Tudi za vzdrževanje hranilnika skrbi lastnik sam, Talumovi dispečerji pa opravljajo le redne dnevne oziroma izmenske preglede. V Talumu ob tem izpostavljajo, da nji­ hova elektroenergetska infrastruktura 59 in neposredna bližina RTP Kidričevo omogočata tudi postavitve dodatnih hra­ nilnikov električne energije zelo velikih moči, zato že potekajo priprave na pov­ ečanje moči obstoječega hranilnika. Po­ leg tega se je v zadnjem času pri njih oglasilo tudi več interesentov, ki se za­ nimajo za sodelovanje na tem področju. V Talumu zato ocenjujejo, da bi lahko v prihodnosti svoje dosedanje izkušnje v zvezi s hranilniki in z njimi povezanim up­ ravljanjem električne energije uporabili tudi sebi v prid. NGEN: BREZ HRANILNIKOV SONČNE ELEKTRARNE NISO UČINKOVITE Na področju uvajanja baterijskih hra­ nilnikov v Sloveniji ne moremo mimo družbe NGEN (sinonim za Next GENer­ ation). Poleg nekaterih že nameščenih večjih hranilnikov so njihovi načrti usmer­ jeni tudi v montažo manjših hranilnikov, namenjenih individualnim odjemalcem. Prvi večji baterijski hranilnik z močjo 12 MW in zmogljivostjo 22 MWh so sicer montirali leta 2019 v podjetju SIJ Acroni, leta 2020 v Talumu drugega (15 MW, 30 MWh), v načrtu za leto 2022 pa ima­ jo še enega v Talumu (20 MW, 40 MWh). 60 pod drobnogledom Podobne načrte imajo tudi na tujem, pri čemer na Hrvaškem gradijo mrežo hranilnikov s hrvaškim partnerjem (trenut­ no je v izdelavi projekt 50 MW, 100 MWh), v Avstriji ga postavljajo v Celovcu (2 MW), prav tako na Madžarskem (10 MW, 20 MWh). Letos načrtujejo tudi montažo 300 hranilnikov za individualne naročnike, pri čemer glede na hiter razvoj tehnologij Roman Bernard ocenjuje, da se bodo v prihodnje približali številu 10.000. Podjetje NGEN sta 28. maja 2018 ustanovila Roman Bernard in Damian Merlak. Najprej sta bila v njem zaposlena dva, lani šest, danes pa jih v podjetju dela že okoli trideset, a se še širijo. Večinoma gre za programske in elektroinženirje. Kot je povedal Bernard, so hranilniki brez ustrezne programske opreme težko ekonomsko upravičljivi. Zato je glavna dejavnost podjetja razvoj umetne inteli­ gence, ki zna upravljati tako hranilnike kot vse proizvodne in potrošne enote. »Da smo lahko uresničili idejo, je traja­ lo kar precej časa,« pravi Bernard, ki je v energetiki zaposlen od samih začetkov. Na vprašanje, kako je prišlo do ustano­ vitve podjetja, nam je povedal nasled­ nje: »Leta 2012 sem imel na vikendu na Primorskem, ki ga pokriva distributer Elektro Primorska, probleme s priključ­ no močjo. Zato sem si omislil hranilnik naš Stik (60 kW, 400 kWh), kar takrat ni bilo rav­ no ekonomsko, bila pa je dobra tehnič­ na rešitev. Kaj hitro se je pokazalo, da bi iz tega utegnila nastati dobra rešitev v prihodnosti, in leta 2015 sem začel o tem resneje razmišljati. Takratne tehnične rešitve so bile še zelo drage, poleg tega tudi nismo še natančno vedeli, kako za­ deve speljati. Dve leti pozneje so za­ deve postale že bolj oprijem­ ljive. Za nastanek družbe NGEN so bile ključne tri zadeve. Ena je tehnologija. Drugo, v Evropi so znotraj ENTSO-E ustanovi­ li za to področje posebno skupino, kar je pogoj za splošno dostopnost, tretja stvar pa je bila, da je Agencija za ener­ gijo junija 2018 sprejela sklep, da gre za tržno storitev in je postalo jasno, da veliki sistemski operaterji sami tega ne bodo mogli izvajali. Od takrat so bile za­ deve že precej bolj zrele za udejanjenje. Leta 2018 smo po vsej Evropi iskali prim­ erno programsko opremo, s katero bi v elektroenergetski sistem lahko integrirali tudi hranilnike, kakšne dobre prakse pa nismo našli. Vsi akterji na trgu, s kateri­ mi smo se pogovarjali, so imeli to reše­ no s pomočjo virtualnih elektrarn, kar pa ni zadoščalo potrebam, ki jih imamo danes. Na koncu smo morali z razvo­ jem programske opreme začeti sami, pri čemer smo dejansko začeli z nule.« Danes je NGEN podjetje, ki je ver­ tikalno organizirano, kar pomeni, da obvladujejo inženiring, gradnjo, vzdrževanje, obratovanje in lasten raz­ voj. Njihova platforma je naslednja gene­ racija klasičnih platform, poimenovanih kot VPP. Za sodelovanje s Teslo so se odločili, ker ima trenutno za ta segment hranilnikov najboljše tehnične rešitve, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in omogočajo garancijo. »Njihovo tehnično okolje je univerzalno,« pravi Bernard, »in trenutno edinstveno na svetu, s poudar­ kom na zelenem razvoju tudi v energe­ tiki.« Na vprašanje, v čem je pomen bate­ rijskih hranilnikov v današnjem času, Bernard odgovarja: »Pri preobrazbi ener­getskega sistema, ki jo predstavl­ jajo izzivi na področju obnovljivih virov ener­gije, si brez hranilnikov napredek zelo težko predstavljamo. V Sloveni­ ji smo dolga leta električno ener­ gijo obravnavali kot socialno dobrino. Za pospešitev izgradnje sončnih elektrarn smo kot spodbudo uvedli mehanizem neto meritev, ob tem pa pozabili, da je na koncu vse povezano in da mora odstopanja v sistemu nekdo plačati. Smo ena od zadnjih držav, ki še ima­ mo tak sistem. Problem je v tem, ker mora stroške stimu­ lirane proizvod­ nje iz OVE oziroma dej­stvo, da omrež­ je deluje kot hranilnik, nekdo plačati, in te stroške plačujemo vsi, tudi tisti, ki ni­ majo sončnih elektrarn. Hranilniki naj bi poskrbeli za pravičnejši obračun tovrst­ nih stroškov. Filozofija NGEN je, da z večjimi hra­ nilniki pokrivamo določen odstotek sistemskih storitev. Smiselno je delati v smeri, da bo v ta sistem vključeno čim več razpršenih virov. V energetiki smo vsi povezani. Zato manjše hranilnike že priključujemo na distribucijsko omrežje. Tako smo že v letu 2020 s proizvajal­ cem Tesla začeli z uskladitvijo z novimi Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne ener­gije (SONDSEE) in letos že pridobili tipski cer­ tifikat SODO, ki je pogoj za vklju­čevanje novih naprav v distribucijsko omrežje. To je s tehnološkega vidika, z uporab­ niškega pa smo šli s Teslo še naprej, saj so ti hranilniki namenjeni ljudem za domačo uporabo. Vsak ga lahko kupi tako kot sončno elektrarno. Povezava v skupno plaformo NGEN je za hranil­ nik sekundarnega pomena. Ko nastane­ jo presežki električne energije, gredo ti v hranilnik po nizkih cenah v korist končnega uporabnika, kadar pa energi­ je primanjkuje, aktiviramo hranilnik, da pokrije potrebe uporabnika. Hranilnikov nikoli ne aktiviramo z namenom, da bi ti dajali električno energijo v omrežje, am­ pak se aktivirajo v tolikšni meri, da pokri­ jejo potrebe znotraj našega sistema, s čimer se omrežje razbremeni. Tako ima­ ta od tega nekaj oba, ki sodelujeta v tem poslovnem modelu. To je dober model, še zlasti v povezavi z velikimi hranilni­ ki. NGEN ima tudi svoje števce, saj tisti od distribucije ne ustrezajo možnostim za dobavo električne energije v real­ nem času. S tem zapremo celoten krog sistema. Ti mali hranilniki so zelo velike­ ga pomena, glede na to, da je distribu­ cijsko omrežje podhranjeno in ne bo moglo prenesti vseh napovedanih obre­ menitev. Določene obratovalne situaci­ je bo treba reševati s temi hranilniki, ki bodo imeli primarno vlogo na dnevni in tedenski ravni, na daljši rok pa bodo po­ trebne druge tehnologije,« pojasnjuje Bernard. Baterije, ki jih trenutno uporabljajo, so Tesline, a nanje niso 100-od­stotno vezani. Programska oprema je izključ­ no slovenska: »Integracijo izvajamo po vseh sosednjih državah. Delujemo odpr­ to. Na hranilnike gledamo, kot na »škat­ lo«, ker sam hranilnik, ko ga postaviš, še ne pomeni nič, in ko ga prižgeš, je na izhodu ničla. Zato potrebujemo in­ tegracijski sistem, ki omogoča izmen­ 61 javo električne energije med raz­ličnimi napravami. S temi povezavami v sistem smo v zadnjem letu zelo napredova­ li in vanj vključili tudi manjše hranilnike oziroma individualne hiše, tako da smo postali tudi dobavitelj električne ener­ gije in jo lahko dobavljamo v realnem času. Takoj ko denimo doma prik­ljučite avto, začne pri nas robot AI izvajati upra­ vljanje energije,« pravi Bernard. Na vprašanje, kakšen je glavni namen te aplikacije, nam je Bernard po­ jasnil, da lahko tako odjemalec spremlja svojo hišno porabo: »To ni le hranilnik, je tudi odklopnik in hranilnik, ki ima vlogo UPS, vse skupaj pa deluje kot dinamičen sistem. Tako denimo, ko priklopite ali iz­ klopite štedilnik, hranilnik takoj doda ali pa zmanjša polnjenje električnega avto­ mobila. Vaša omejitev so le priključne moči distributerja, zadaj pa deluje vse dinamično.« Bernard je na koncu še izpostavil, da slovenski energetski sistem ni ve­ lik, konkurenca v Evropi pa vse močnej­ ša. Zato bi se morali tesneje povezati in pri iskanju rešitev za elektroenergetske sisteme prihodnosti še bolj sodelova­ ti, saj bomo lahko le povezani izrabili nove priložnosti, ki se odpirajo na tem področju. 62 trenutek naš Stik 63 GRADIMO V OBRATOVANJU NOVA 110/20 kV RTP VOJNIK Besedilo: Maja Ivančič; fotografija: arhiv Elektra Celje V družbi Elektro Celje so konec junija v obratovanje predali novo­zgrajeno razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV RTP Vojnik. Investicija v vrednosti nekaj več kot 3,68 milijona evrov je izjemno pomembna za nadaljnji gospodarski razvoj širše celjske regije. Z novogradnjo so povečali zanesljivost obratovanja, prenosno zmogljivost omrežja in zmanjšali izgube omre­žj­a. Hkrati so na širšem območju pokablili srednjenapetostne izvode iz RTP, omogočeno pa je tudi rezervno napajanje za območje proti Šentjurju in nazaj proti Celju. Večino del so opravili sami, predvsem projektiranje visoko- in srednjenapetostne primarne in sekundarne opreme, ter izvedbo elektro montažnih del kovinsko oklopljenih celic v srednjenapetostnem stikališču, priklop komandnih omar vodenja in zaščite 110 kV polj, daljinskega vodenja in telekomunikacij ter omar lastne rabe. Pri investiciji je sodeloval tudi Eles, ki je investiral v priključni dvosistemski 110 kV kablovod in delno v stikališče GIS s sekundarno opremo v vrednosti 2,87 milijona evrov. Trenutno iz RTP Vojnik oskrbujejo območje Vojnika s tamkaj­ šnjo obrtno cono, širše območje Dobrne in Frankolovega do Vitanja ter Paškega Kozjaka, v fazi projektiranja pa so tudi že izvodi južno od Vojnika proti Celju. 64 pogledi naš Stik Tehniška dediščina, vredna spoštovanja Nizkoogljična energetska mešanica za trajnostni razvoj Doc. dr. Drago Papler univerzitetni profesor, raziskovalec, publicist ter strokovnjak za raziskave, razvoj, ekonomiko in sisteme kakovosti Jože Špiler svetovalec generalnega direktorja Gen energije Tako kot so elektroenergetiko ob gradnjah novih naprav in objektov z zanosom cenili, spoštovali in negovali naši predniki, tako jo s ponosom podprite nasledniki. Vredna je spoštovanja! ineva sto let, odkar je bilo leta 1921 v Parizu ustanovlje­ no mednarodno in neprofitno združenje za elek­ troenergetske sisteme CIGRE. Elektroenergetiki so spoznali pomembno vlogo v razvoju, raziskovan­ ju, povezovanju elektroenergetskih sistemov, seznanjanju s tehnološkimi novostmi in prenosu znanj. Pred 70 leti je bil v Ljubljani ustanovljen Jugoslovanski komite JUKO CIGRE, v ka­ terega so se vključevali slovenski strokovnjaki. Ko je bila pred 30 leti razglašena samostojna in neodvisna država Sloveni­ ja, so se začeli slovenski strokovnjaki organizirati in leta 1992 ustanovili Slovenski nacionalni komite CIGRE. Mineva tudi 70 let, odkar je bil leta 1951 ustanovljen Tehniški muzej Slovenije, ki skrbi za ohranjanje tehniške dediščine. Zbi­ ra, hrani, raziskuje in predstavlja gradivo, povezano z razvojem obrti in industrije na slovenskih tleh. Skrbi za dediščino, ki je plod domačega znanja, in tisto, ki vpliva na življenje Slovencev. Elektro oddelek v gradu Bistra obsega eksponate, ki prikazu­ jejo razvoj elektrifikacije Slovenije in stalno razstavo »Pozor, elektrika!«. V prostoru za vodene prikaze Ukročena elektrika prikazujejo eksperimente velikega izumitelja Nikole Tesle. Hidroelektrarna Fala je bila po opustitvi aktivne proizvodnje v stari strojnici in prenehanju delovanja najstarejših agregatov leta 1986 zaradi tehničnih in arhitekturnih kakovosti razglašena za tehnični spomenik lokalnega pomena, leta 2008 pa je bila z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašena za kulturni spomenik državnega pomena in preurejena v muzej. Strojnica stare Hidroelektrarne Završnica je ob svoji 90-letnici leta 2005 dobila novo vlogo kot spomenik tehniške dediščine, ki dopolnjuje šest kulturnih pomnikov v občini Žirovnica. Stara mestna elektrarna v Ljubljani je zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik in v njej na podlagi spora­ zuma med Ministrstvom za kulturo, Mestno občino Ljubljana in Elektrom Ljubljana potekajo dogodki sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Muzej elektroprenosa Fala–Laško je bil s podporo Elesa odprt leta 2004 ob 80-letnici prenosne dejavnosti na ozemlju Slo­ venije. Marljive roke zaposlenih v prenosu so skozi desetletja ohranile marsikateri starinski eksponat, ki je dobil novo mesto v muzejski zbirki tehnike razdelilnih transformatorskih postaj in daljnovidne tehnike. Muzejske zbirke so pomembne za vizualiziranje stvarnih dosežkov s področij elektrotehnike tudi v lokalnih okoljih. Ni naključje, da so prav take zbirke cilj šolskih izletov za mladino, ki se odloča o svoji življenjski usmeritvi. Tudi naš odnos do polpretekle tehniške dediščine mora biti spoštljiv. Vse prevečkrat se dogaja, da se stare naprave zavržejo, odpeljejo na odpad in tako za vedno zgubijo zgodovinski pomen. Ohranimo zanamcem zanimive naprave, ki pričajo o razvoju tehnologij, v muzejih in urejenih zbirkah v podjetjih. 65 Države, ki za razogljičenje uporabljajo vse nizkoogljične vire, dosegajo bistveno boljše rezultate, kot države, ki stavijo samo na obnovljive vire. Rešitev za Slovenijo je uporaba vseh nizkoogljičnih virov, in to v deležu glede na njihovo učinkovitost pri okoljski, energetski, ekonomski in socialni varnosti. lovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziro­ ma podnebno nevtralnost na temeljih trajnostnega razvoja. V razogljičenju sektorja energetike bo ključ­ na elektrifikacija. Fosilne vire bo treba nadomestiti z nekajkrat večjo proizvodnjo električne energije iz nizkoogljičnih virov. Pri doseganju tega cilja bo treba zagotoviti nemoteno in zaneslji­ vo oskrbo z električno energijo, ki je za vsako suvereno drža­ vo strateškega in življenjskega pomena. Izziv je ob omejitvah naravnih in prostorskih danosti, ki jih imamo v Sloveniji, še to­ liko večji. Pri načrtih doseganja razogljičenja lahko opazimo dva modela, in sicer tistega, ki vključuje le obnovljive vire, in drugega, ki temelji na uporabi vseh nizkoogljičnih virov. Slovenija bi na področju pridobivanja električne energije morala slediti pristopu, ki temelji na uporabi vseh nizkoogljič­ nih virov, in si prizadevati za vsaj uravnoteženo energetsko bilanco. V proizvodnji električne energije smo že nekaj časa uvozno odvisni, napovedi rabe in trendi elektrifikacije pa kaže­ jo, da se bo odvisnost samo še povečevala. Zato se moramo izogniti situaciji, da bi bili zaradi primanjkljaja električne energi­ je v resnični krizi odvisni od uvoza in bi se naivno zanašali na solidarnost. Pri bodočem razvoju obnovljivih virov in shranjevanju lahko računamo na tehnološki napredek, vendar je treba ostati na trdnih tleh. Nesmiselno je na primer pričakovati, da bi kljub vsemu tehnološkemu razvoju s sprejemljivimi stroški lahko pozimi nadomestili pomanjkanje električne energije s presežki proizvodnje poleti. Jasno je, da bo zaradi tega še vedno treba učinkovito uporabljati tudi plin. Smiselna je dolgoročna raba jedrske energije, ki je bila v pred kratkim objavljenem poročilu Skupnega raziskovalne­ ga središča (JRC) pri Evropski komisiji uvrščena med trajnost­ ne vire energije. Jedrska energija je pomembna tudi zaradi ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Ne pozabimo, da se je Slovenija odločila za opustitev nadaljnje energetske iz­ rabe Soče, Idrijce in Trebuše tudi zaradi izgradnje NEK. Pri uporabi jedrske energije lahko poleg velikih enot računa­ mo tudi že na prve srednje in majhne modularne reaktorje, ki bodo začeli komercialno obratovati že po letu 2025. Ti bi lahko pomagali pri prodoru jedrske energije tudi v decen­ tralizirano proizvodnjo električne energije, pri ogrevanju in bolj ekonomični proizvodnji sintetičnih plinov. Prav tako lah­ ko pričakujemo, da se bodo s povečanjem števila zgrajenih elektrarn tretje generacije zmanjšali tudi čas in stroški izgrad­ nje velikih jedrskih elektrarn. 66 zanimivosti iz sveta naš Stik 67 PRIPRAVILA POLONA BAHUN Kljub pandemiji zaznan pozitiven trend izvajanja projektov PCI Podnebne spremembe po mnenju Evropejk in Evropejcev najresnejši svetovni problem Agencija ACER je izdala 7. poročilo o napredku projektov skup­ nega interesa (PCI) za vseevropsko energetsko infrastrukturo na področju električne energije in zemeljskega plina. Na trenut­ nem (četrtem) seznamu je 106 projektov PCI s področja električne ener­gije in 32 projektov PCI s področja zemeljskega plina. Od projektov PCI s področja električne energije je večina projektov prenosnih omrežij (86), od tega je polovica čezmejnih povezav. Poleg tega je na ta seznam uvrščenih še 14 projektov shranjevan­ ja energije in šest projektov pametnih omrežij. Od projektov PCI s področja zemeljskega plina je na seznamu 22 projektov izgradnje plinovoda, izgradnje petih terminalov za utekočinjen zemeljski plin in petih projektov za podzemno skladiščenje zemeljskega plina. 85 ŠVEDSKA Poročilo kaže, da več kot polovica projektov PCI sledi zastav­ ljenim terminskim načrtom, 70 odstotkov projektov pa naj bi bilo dokončanih do leta 2025. Delež projektov PCI s področja elek­ trične energije, ki zaostajajo za terminskim planom, še vedno os­ taja sorazmerno majhen (osem odstotkov v primerjavi s petimi odstotki v prejšnjem poročilu), delež projektov PCI s področja zemeljskega plina pa je precej večji, in sicer 25-odstoten. Naj­ pogostejši razlog zamude pri projektih PCI s področja električne energije še naprej ostaja pridobivanje potrebnih dovoljenj (zlasti okoljskih), medtem ko so pri projektih s področja zemeljskega pli­ na glavni razlogi negotovosti na strani povpraševanja in ponudbe ali pomanjkanje tržnega interesa. 73 FINSKA DELEŽI PRVIH DESETIH NAJBOLJ ZASKRBLJENIH DRŽAV 84 DANSKA 64 ZDRUŽENO KRALJESTVO 69 NIZOZEMSKA 64 71 BELGIJA NEMČIJA 66 LUKSEMBURG 56 SLOVENIJA Investicijski stroški elektroenergetskih projektov PCI letos znašajo 93,6 milijarde evrov, kar je nekoliko več kot leta 2020 (93 milijard evrov). V opazovanem obdobju so bile v projekte PCI vložene približno štiri milijarde evrov, za projekte PCI s četrtega seznama pa je bilo do zdaj porabljenih že 16 milijard evrov, kar je približno 17 odstotkov pričakovanih skupnih naložbenih stroškov projektov. WWW.ACER.EUROPA.EU 68 MALTA Romunija pridobila denar za nadgradnjo distribucijskega omrežja Evropska investicijska banka in hčerinska družba za distribucijo električne energije skupine Electrica sta se dogovorili za posoji­ lo v višini 120 milijonov evrov, ki ga bo družba namenila nadgrad­ nji distribucijskih omrežij električne energije, uvedbi naprednih števcev in pospešitvi vključevanja OVE. S tem posojilom bo fi­ nanciranih do 75 odstotkov primernih naložb, ki jih je opredelil distributer. S posojilom bo EIB podprla okrepitev in posodobitev distribucijskega omrežja v državi, vključno z nadgradnjo in izgrad­ njo novih daljnovodov, gradnjo in obnovo transformatorjev ter namestitvijo komponent za avtomatizacijo omrežij v državi. Nad­ gradnja distribucijskega omrežja bo omogočila tudi priključitev več kot 180 tisoč novih odjemalcev in omogočila dolgoročno in­ tegracijo OVE v Romuniji. EIB je za energetske naložbe v Romuniji od leta 1991 sicer zagotovila že več kot 1,2 milijarde evrov. WWW.EIB.ORG Po podatkih raziskave Eurobarometer evropski državljani in državljanke menijo, da so podnebne spremembe najresnej­ ši problem, s katerim se sooča svet. Več kot devet od desetih vprašanih meni, da so podnebne spremembe resen problem (93 odstotkov), skoraj osem od desetih (78 odstotkov) pa pod­ nebne spremembe vidi kot zelo resen problem. Na vprašanje, kateri je najresnejši svetovni problem, je več kot četrtina (29 od­ stotkov) izbrala bodisi podnebne spremembe (18 odstotkov), bodisi degrada­cijo narave (7 odstotkov) oziroma z onesnaževan­ jem povezane zdravstvene težave (4 odstotki). Kar zadeva odziv politike, se devet od desetih Evropejcev in Ev­ ropejk (90 odstotkov) strinja, da bi bilo treba emisije toplogrednih plinov čim bolj zmanjšati, preostale emisije pa izravnati, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Skoraj devet od dese­ tih Evropejcev in Evropejk (87 odstotkov) meni, da je pomembno, da EU določi ambiciozne cilje za večjo uporabo energije iz OVE, enak odstotek jih tudi meni, da je pomembno, da EU zagotavlja podporo za izboljšanje energijske učinkovitosti. Na vprašanje, kdo je odgovoren za boj proti podnebnim spre­ membam, državljani in državljanke poudarjajo, da morajo individ­ ualne ukrepe spremljati strukturne reforme, pri čemer so odgov­ orne nacionalne vlade (63 odstotkov), podjetja in industrija (58 odstotkov) ter EU (57 odstotkov). Več kot osem od desetih anke­ tiranih (81 odstotkov) se strinja, da bi bilo treba čisti energiji name­ niti več javne finančne podpore, čeprav to pripelje do zmanjšanja subvencij za fosilna goriva. Tri četrtine Evropejcev in Evropejk (75 odstotkov) meni, da bi morale biti naložbe v okrevanje gospo­ darstva usmerjene predvsem v novo, zeleno gospodarstvo. WWW.EUROPA.EU/EUROBAROMETER 68 zanimivosti iz sveta naš Stik Avstrija si je zastavila ambiciozen cilj 69 Tesla bo svoje polnilnice ponudila vsem Avstrijski parlament je izglasoval nov zakon o rabi obnovljivih virov energije, ki določa 100-odstotno rabo električne energije iz obnovljivih virov do leta 2030, do leta 2040 pa želijo postati podnebno nevtralni. Ta cilj trenutno znaša 75 odstotkov. Da bi ta cilj lahko dosegli, bo Avstrija potrebovala dodatnih 27 TWh električne energije, od tega za 10 TWh električne energije iz novih vetrnih elektrarn. To pomeni izgradnjo več kot 500 MW novih zmogljivosti na leto do leta 2030. Predlog zakona pred­ videva milijardo evrov letnega vladnega financiranja za prehod na zeleno energijo v Avstriji, zasebni sektor pa naj bi prispe­ val dodatnih 30 milijard evrov v investicijah. Dodatnih 500 mili­ jonov evrov naj bi država vložila v povečanje uporabe vodika in zelenega oziroma okolju prijaznega plina, s čimer naj bi po­ spešili razogljičenje industrije, ki je eden največjih onesnaže­ valcev in porabnikov električne energije. WWW.SEEBIZ.EU V Sisku bodo gradili tovarno baterij za električna vozila V Sisku naj bi v roku treh let na 35.000 m2 zgradili tovarno bate­ rij za električna vozila, vredno 220 milijonov evrov. To bo prva tovrstna tovarna na evropski celini, ki tako ne bo več odvisna od tujih dobaviteljev. Baterije za električna vozila namreč tre­ nutno izdelujejo le v petih tovarnah na svetu, ki se nahajajo v ZDA in Aziji. WWW.BALKANGREENENERGYNEWS.COM Ameriški proizvajalec električnih avtomobilov Tesla bo že le­ tos omrežje Supercharger dal na voljo tudi preostalim vozni­ kom električnih vozil, je sporočil prvi mož družbe Elon Musk. Kot je dejal, bodo sčasoma to omogočili v vseh državah. Nor­ veška, ki najbolj odločno podpira prodajo električnih vozil in širjenje polnilne infrastrukture, je dogovor o odprtju polnilnic za vse s Teslo že dosegla. V podobnih pogajanjih s Teslo naj bi bili tudi na Švedskem in v Nemčiji. Na Švedskem naj bi šlo za šest polnilnih lokacij, v Nemčiji pa za večje število, vendar pa so pogajanja v zgodnji fazi. Tesla ima sicer izredno razveja­ no omrežje hitrih polnilnic na svetu, kar je velika konkurenčna prednost pred drugimi ponudniki, saj ima na več kot 2.500 lo­ kacijah postavljenih 25 tisoč superpolnilnic. WWW.AVTO-MAGAZIN.METROPOLITAN.SI Severna Makedonija po letu 2028 brez termoelektrarn Katar od leta 2030 samo še z električnimi avtobusi Severna Makedonija je prva država zahodnega Balkana, ki se je odločila, da ne bo več uporabljala premoga in napove­ dala, da bo svoje termoelektrarne zaprla do leta 2028. Danes TE Bitola in TE Oslomej proizvedeta približno polovico elek­ trične energije, kar zadostuje za zadovoljitev približno tretjine potreb po električni energiji v državi. Da bodo lahko zadovo­ ljili potrebe po oskrbi z električno energijo, bodo izpad proiz­ vodnje nadomestili z izgradnjo za 1.600 MW sončnih elek­ trarn in 600 MW vetrnih elektrarn. Katar naj bi v prihodnjih letih postal država z največjo floto električnih avtobusov na svetu. Zastavili so si cilj, da bi do leta 2022 moralo biti kar 25 odstotkov vseh avtobusov električnih, do leta 2030 pa bi bil ta delež stoodstoten. Gre za kar tisoč električnih avtobusov, ki naj bi dnevno prepeljali približno 50 ti­ soč potnikov. S tem se bo ustvarilo tudi največje omrežje elek­ tričnih avtobusnih linij na svetu, saj država obsega približno 11.500 km2 površine. dala v obratovanje. Projekt vključuje izgradnjo polnilnic po vsej državi, in sicer za polnjenje težkih tovornih vozil na več lokaci­ jah v Katarju, vključno s štirimi centralnimi skladišči avtobusov, osmimi avtobusnimi postajami in 12 postajami metroja. Skupna ocenjena moč vseh polnilnih postaj je 125 MW, nameščenih bo 1.300 polnilnih priključkov in 89 povezav, ki bodo omogočale polnjenje po potrebi, od tega štiri mobilne. Vozila bodo večino­ ma polnili ponoči. Za dobavitelja opreme za polnjenje električnih avtobusov je bila izbrana družba ABB, ki bo pripravila načrt visoko zmog­ ljive polnilne infrastrukture, dostavila opremo, jo preizkusila in WWW.URBAN-TRANSPORT-MAGAZINE.COM Po načrtih bo do leta 2026 en blok TE Bitola zamenjala sonč­ na elektrarna, že leta 2024 pa bodo v drugem bloku preš­ li na rabo zemeljskega plina. Drugi blok bo deloval kot so­ proizvodna enota in poleg električne energije proizvajal tudi toplotno energijo za potrebe ogrevanja v Bitoli. Preostali dve enoti bosta do leta 2023 posodobljeni s temeljito rekonstruk­ cijo elektrofiltra, da bi bilo do leta 2026 doseženo popol­ no razogljičenje. Lokacijo TE Oslomej pa bodo uporabili za postavitev sončne elektrarne. WWW.ENERGETIKA-NET.COM 70 na delovnem mestu naš Stik DAMJAN POŽUN, HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI V prihodnosti bodo zahteve po fleksibilni proizvodnji čedalje večje azlogi za rekordno proizvodnjo so ugodna hidrologija, učinkovito odstranjevanje plavja ter nemote­ no in zanesljivo obratovanje naprav in opreme,« je povedal Damjan Požun, vod­ ja službe obratovanja in vzdrževanja v družbi HESS, ki je lastnik štirih hidroelek­ trarn na spodnji Savi, vsaka pa ima po tri agregate. Požun, specialist na področju strojništva, je od leta 2010 vodja službe, pred tem pa je v TEB delal kot sistemski inženir in vodja izmene. Nam lahko zaupate, kaj je vplivalo na izbiro vašega študija? Nekako sem čutil, da mi je strojništvo naj­ bližje. Že v otroških letih me je zanimala raznovrstna mehanizacija, kako deluje, se upravlja … Gre za nekaj otipljivega, kar vi­ diš in česar se lahko tudi fizično dotakneš. Pri delu sem se pozneje srečal s kon­ kretnimi napravami; najprej s parnimi in plinskimi turbinami, v okviru HESS pa še z vodnimi turbinami. V službi ste zadolženi za obratovanje in vzdrževanje. Kaj vam bolj leži? Zanimivo vprašanje. Ne morem se opre­ deliti ne za eno, ne za drugo. Imamo služ­ bo obratovanja in vzdrževanja O&V in to je ena služba. Na to gledam kot na neločl­ jiv proces, ki gre z roko v roki. V maju so hidroelektrarne na Spodnji Savi proizvedle 93,73 GWh električne energije, kar je za devet odstotkov več od predhodnega mesečnega rekorda iz novembra 2019 (85,42 GWh). Za proizvodnjo in vzdrževanje v družbi HESS skrbijo v službi obratovanja in vzdrževanja. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografije: arhiv HESS Kaj pomeni rekordna proizvodnja za vaše podjetje? Mi smo odvisni od hidrologije. Maja le­ tos je bila nad povprečjem, tako da so bili agregati oziroma vsa oprema skoraj veči­ no časa na polnem obratovanju. Naša naloga je, da takrat, ko je voda na voljo, to v največji meri izkoristimo, pri čemer smo bili tudi uspešni. Posledica je bila rekord­ na proizvodnja. O rekordih sicer ni hvalež­ no govoriti, je pa rekord dokaz, da je naša oprema sposobna in zmožna obratova­ ti, zanesljiva tudi v tako zahtevnejših hi­ droloških okoliščinah, da smo sposobni izpolnjevati zahteve proizvodnje. Vendar pa rekord ni le posledica majske proizvod­ nje, pač pa je rezultat dolgoročnega dela celotne ekipe na področju vzdrževanja. Tako se dosežeta zanesljivost in varnost obratovanja na najvišji možni ravni. Kakšna je hidrologija zadnja leta? Je kakršna je, moramo se ji prilagoditi. Želimo si, da bi bila povprečna hidrologi­ ja dovolj visoka in konstantna, da bi dose­ gali čim višjo proizvodnjo. Podatki kažejo, da v zadnjem obdobju nihanja pretokov postajajo čedalje pogostejša, imamo suho obdobje, naslednji dan pa že lah­ ko povišan vodostaj in izredne razmere. Tudi v prihodnje se bomo tej dinamiki z našim načinom dela morali še naprej prilagajati, če želimo izpolnjevati zahteve po prilagodljivi proizvodnji, ki bodo v pri­ hodnosti še ostrejše. Vnaprej moramo biti pripravljeni. Hidrologija je izhodišče, po katerem se moramo ravnati. To pome­ ni, da bo tudi več izrednih razmer, ni pa nujno, da bodo to ekstremne vode. Zad­ nje take, nad 3.000 m3/s, so bile leta 2010, v zadnjem obdobju pa nismo pre­ segli niti 2.000 m3/s. Koliko vas je v službi in kakšnih profilov? Trenutno nas je 26. Smo vitko organi­ zirani in se sproti prilagajamo zahtevam po obratovanju in proizvodnji, pa tudi vzdrževalne aktivnosti prilagajamo zahte­ vam proizvodnje. Ker so maja agregati stalno obratovali, smo tako vzdrževalne aktivnosti zamaknili oziroma izvajali le te­ koče vzdrževanje, kar je pač potrebno za zagotavljanje varnosti, medtem ko smo revizije in remonte zamaknili. V službi so trije ključni profili: inženirji in tehniki obra­ tovanja in vzdrževanja (O&V), ope­raterji HE in vodstveni kader, vodja inženirin­ ga O&V in vodja operative O&V. Vsi sku­ paj predstavljajo strokovno homogeno strukturo, ki obvladuje hidroelektrarne v vseh pogojih in razmerah, prav tako pa vzdržujejo pripadajoče pretočne akumu­ lacije. V okviru optimizacije delovnih pro­ cesov smo pred dobrima dvema letoma ustanovili inženiring O&V. Ti so skrbniki opreme, ki v sodelovanju s tehniki pred­ pisujejo vse potrebne posege, na teh­ nični ravni načrtujejo in vodijo izvedbe modifikacij, ter planirajo stroške in aktiv­ nosti investicijskega vzdrževanja. Kako delujejo hidroelektrarne, imate kaj posadke? Tri delujejo brez posadke, to so HE Boštanj, HE Arto-Blanca in HE Krško. Te se neposredno upravljajo iz centra vodenja GEN energija. Na HE Brežice je stalna posadka, saj se ta HE upravlja v lokalnem režimu, hkrati pa ta posadka nadzoruje delovanje daljinsko vodenih gorvodnih HE. 71 Nam lahko razložite, kaj so vaše naloge vodje službe? Večinoma gre za naloge načrtovanja in nadzorovanja proizvodnje; od samega dela oziroma nadzor nad delom, koor­ dinacija, planiranje stroškov ter investicij O&V, usklajevanje tekočih aktivnosti. Dol­ goročno pa seveda razvoj področja O&V. Kakšna znanja so za to potrebna? Ustrezna strokovna znanja, drugače pa znanja z vidika vodenja in motiviranja ljudi, prepoznavanja, kdaj bi lahko zaš­ li v določena nesprejemljiva tvegan­ ja ter njihovo obvladovanje, reševanje, oziroma svetovanje pri reševanju. Kar se naše službe tiče, gre za tveganja za zanesljivost proizvodnje in zagotavljan­ ja varnosti. Ta tveganja je treba neneh­ no preverjati glede na razmere, nove okoliščine in jih tudi na novo opredeliti. Tako je bilo lani z epidemijo, ki je močno vplivala na naš način dela. Kje ste pridobili managerska znanja? Udeležil sem se več izobraževanj z vi­ dika motiviranja ljudi, obvladovanja kritičnih in stresnih situacij, obvladovan­ ja odnosov. Vsak človek ni za vsako de­ lovno mesto, zato je pomembno znati prepoznati njegove tipične značilnosti in ga usmeriti na ustrezno mesto, da lah­ ko tim uspešno deluje kot celota. Ali lahko ocenite, koliko časa vam vzame strokovno in koliko managersko delo? Več je managerskega dela, recimo 80 : 20. Na koliko časa izvajate remonte na HE? Ali to počnete sami? Remonti in druga vzdrževalna dela se prilagajajo hidrologiji in zahtevam proiz­ vodnje. Remonti se izvajajo na agregatih. Vsak agregat pride na vrsto za remont vsako tretje leto. Ker imamo na vsaki HE po tri agregate, remont poteka vsako leto. Remonte večinoma izvajamo sami, le za določena strokovna znanja, tj. za specialne storitve, najemamo zunanje iz­ vajalce. Kaj so običajna vzdrževalna dela na HE ter kaj se dela v revizijah in remontih? Med običajna vzdrževalna dela štejejo dnevni obhodi in manjša popravila. Ima­ mo napisane protokole, po katerih se 72 na delovnem mestu naš Stik Kaj bo za vašo službo pomenila nova HE Mokrice? Predvsem bi pomenila zaključek večnamenskega državnega projekta izgradnje verige hidroelektrarn na spod­ nji Savi, ki je že od začetka zasno­van kot celota. Hkrati pa seveda za­gotavljanje celovite protipoplavne zaščite na ce­ lotnem spodnjesavskem območju, bo­ gatenje podzemne vode in uravnavanje podtalnice ter vzpostavitev pogojev za plovnost. Z vidika procesa O&V bo zagotov­ ljena projektno predvidena fleksibil­ nost proizvodnje celotne verige hidroelektrarn, razširil se bo tudi obseg vzdrževalnih del in povečala zahtevnost obvladovanja izrednih razmer. Koliko bodo zaposleni iz vaše službe sodelovali pri projektu HE Mokrice? Že sodelujejo. Tako je od prve HE na­ prej, gre za kontinuiteto. Sodelujejo pri dnevno preverjajo stanja posameznih naprav, skladno s predpisano perio­ diko. S tem dobimo osnovne informaci­ je o stanju naprav neposredno s terena. Preostali del informacij in podatkov prido­ bimo iz tehnološkega informacij­ skega sistema (TIS), ki je vzpostavljen prav za ta namen in do katerega imajo dostop vsi skrbniki in tudi operativno osebje. Izved­ ba revizij in remontov naprav in opreme je vnaprej planiran proces, ka­ terih iz­ vedba se prilagaja že prej omenjeni hi­ drologiji in zahtevam proizvodnje. Pri revizijah gre za podrobnejše preglede naprav in opreme na letni ravni, v okviru katerih se preverjata stanje in ustreznost njihovega delovanja. Praviloma trajajo pet delovnih dni. Pri remontu gre za večji poseg, v okviru katerega se izvede pod­ robnejši pregled vse opreme, ki je v stiku z vodo (gonilnik, vodilne lopate, pretočni trakt …), in drugih vitalnih delov agrega­ ta (hidravlični sistemi, servomotorji, gene­ rator …). Traja praviloma dva tedna. Večja popravila in sanacije obravnavamo in načrtujemo posebej. proizvodnjo. Njihovo obvladovanje je sistemsko urejeno. Ko govorimo o izred­ nih razmerah, imamo v mislih visoke vode, torej pretoke, narasle na 500 m3/s in s tendenco naraščanja. Takrat je tre­ ba vse HE prevzeti v lokalno vodenje, kar pomeni, da se osebje razporedi po elektrarnah in jih upravljajo v lokalnem režimu, in ne več iz centra vodenja. Gre za usklajeno in koordinirano delovanje, ki se dodatno nadzoruje iz HE Brežice. Tu je nameščena tudi ustrezna opre­ ma (oddaljene delovne postaje daljin­ sko vodenih HE, videonadzor celotne verige itd.), s pomočjo katere se sprem­ lja stanje celotne verige hidroelektrarn družbe HESS. Letos smo nadgradili tudi sistem komunikacije celotne verige HE, s pomočjo katerega osebje prek radij­ skih postaj hkrati komunicira in javlja stanje na posameznih objektih. V primeru napak, odstopanj in ok­ var imamo na voljo lastno mobilno inter­ ventno skupino, ki se oblikuje glede na naravo napake in ukrepa skladno s po­ trebami. Kaj so izredne razmere in kako jih obvladujete? Izredne razmere so ene izmed pred­ hodno omenjenih tveganj, ki vplivajo na Kaj počnete ob slabi hidrologiji? To je čas za intenzivno izvajanje vzdrževal­ nih del, remontov in revizij, izobraževanj osebja pa tudi koriščenja dopustov. sami izgradnji oziroma testiranjih, ko gre nova HE v obratovanje in vzdrževanje. Vse izkušnje, ki jih pridobimo s pretek­ lim delom, prek novih in izpopolnjenih rešitev vgradimo v vsako naslednjo elektrarno. Vse tehnične rešitve za HE Mokrice so znane, prav tako tudi nači­ ni obratovanja, vzdrževanja, obvlado­ vanja visokih voda. Na HE Mokrice smo dejansko že pripravljeni. Zgodnje vklju­ čevanje osebja O&V v projekt izgradenj posameznih HE se nam je v praksi po­ kazal kot zelo učinkovit model. Kaj je za vas izziv? Izziv je nekaj novega, ne rutinskega. Zame je izziv uspešno reševanje konf­ liktov, ki se stalno pojavljajo. Ko skušaš tudi z lastnim zgledom pokazati pot in deluješ kot mediator. Pogosto tehnika ni bistvenega pomena, ni vedno v ospred­ ju, ampak so bistveno pomembnejše človeške socialne veščine, kako pris­ topamo k posamezni problematiki. Tudi 73 poznavanje posameznikov, vključenih v te procese. Vse to mora voditi k us­ pešnemu rezultatu, želenemu cilju. To je nagrada samemu sebi, da se dokažeš, da ti je nekaj uspelo uspešno izvesti. Torej lahko rečete, da ste se našli v tem delu? Lahko, čeprav je moje delovno področ­ je – energetika v osnovi konservativna in nekako tudi mora biti, saj govori­ mo o varnosti, zanesljivosti proizvod­ nje, ki širše vpliva na celotno družbo. Se pa tudi tu dogajajo velike spremem­ be, predvsem na področju upravljanja in digitalizacije delovnih procesov, ki jim moramo slediti. Tu je še veliko možnos­ ti in poti za izboljšave. To so še dodat­ ni izzivi. 74 spomini Dvajset let delovanja prve sončne elektrarne v Slovenji Besedilo: Franko Nemac; fotografija: arhiv ApE Agencija za prestrukturiranje energetike, Elektro Ljubljana in Kon Tiki Solar so 23. junija 2001 postavili in priključili prvo sonč­ no elektrarno v Sloveniji. Montaža elektrarne je bila izvedena v enem dnevu, ob petnajsti uri tistega dne je bila nato že poskus­ no priključena na razdelilno omarico ApE in s tem na javno elek­ trično omrežje. Prvotna zamisel je bila postaviti 50 kW sončno elektrarno, ven­ dar pa je bila nato zaradi zelo visokih investicijskih stroškov na koncu postavljena elektrarna le z močjo 1,1 kW, ki se uporablja predvsem v promocijske, demonstracijske, raziskovalne in izo­ braževalne namene. Od začetka obratovanja do danes je le dvakrat prišlo do prekinitve obratovanja elektrarne. Leta 2006 se je okvaril razsmernik, zaradi česar elektrarna ni obratovala tri tedne. Leta 2010 pa je bilo za en mesec treba izklopiti elektrar­ no zaradi zamenjave strešne kritine. Sončna elektrarna je tako v prvih desetih letih proizvedla 9.686 kWh, kar v povprečju pome­ ni 987 kWh/leto. Leta 2016 je sončna elektrarna ApE kot prva, po 15-letnem podpornem obdobju, izstopila iz sistema zagotov­ ljenega odkupa po višji ceni. Od leta 2016 se sončna elektrarna uporablja za lastno oskrbo ApE, viški električne energije pa se v skladu s pogodbo po tržni komercialni ceni prodajajo dobavi­ telju električne energije. Po 20 letih sončna elektrarna torej še vedno obratuje, vendar po grobi oceni proizvaja približno četrti­ no manj elektrike kot na začetku. Pilotni projekt prve sončne elektrarne za povprečnega inves­ titorja nikakor ni bil zanimiv, je pa omogočil pridobitev mnogih informacij in izkušenj na področju rabe sočne energije. Država, investitorji in energetska podjetja so na podlagi izvedenega pro­ jekta pridobili potrebne tehnološke informacije in znanja na pod­ ročju sončnih naprav: tehnične podatke o obratovanju, možni proizvodnji, vplivih in motnjah za omrežje, delovanju zaščit ter možnosti za on-line spremljanje obratovanja in podobno. Zelena je prihodnost. Slovenske elektrodistribucije skupaj za jutri. Naša prihodnost potrebuje močno, zanesljivo in pametno električno omrežje. Razvijamo ga z lastnim znanjem, izkušnjami in upoštevanjem trajnostnega razvoja. Skupaj skrbimo za potrebe naših odjemalcev, podjetjem pa omogočamo nemoteno delovanje in napredek. V NASLEDNJI ŠTEVILKI Kako daleč smo z vzpostavljanjem polnilne infrastrukture in kakšne so izkušnje iz obstoječih polnilnih postaj? WWW.NAS-STIK.SI