Probujena vest
Imovit dragotinar (juvelir) v Nizozemcih je potoval in z njim sluga, ki je bil uže od mladega pri njem ter mu je zdaj odnašal obilo novcev in drazega kamenja.
Ko sta tako sama hodila, prime služabnika hudobna želja do gospodarjevega bogastva, in ukrene, zlatarja ubiti v kacem odljudnem kraji. Prišedši v temen gozd, služabnik pomeri s puško, ustreli gospodarja, ugrabi vse njegovo blago in verže mertvo telo v reko, tekočo mimo gozda.
Po tem
grozovitem hudodelstvu zločinec po-begne v An-gličane,kjer si kupi last, da na videz prične ter-govinico, ki jeverlodob-
ro tekla. Im&ije mu je čudovito naglo rastlo ia v malo letih je bil najbogatejsi
bil obdolžen, da je ubil gospodarja. Porotnici so bili nže izustili ^l^umora; samo tega je bilo še treba, da župan izreče svojo misel. Evo! župan obledi, kakor zid, ter se zatrese po vseh udih, kakor iiba na vodi. Vsak si misli, da je na naglem zel<5 obolel. Zdaj župan stopi k obdolžencu, oberne se k po-rotnikom iii reče:
,,Porotnici, Bog je pravičen sodnik! Jaz sem večjKhudodelec, nego li ta, ki ste ga na smert obsodili! Pred tridesetemi leti sem ubil svojega gospoda in dobrotnika,  ki me je bil dečka vzel k sebi ter očetovski zame skerbel.   Prišla
človekvme-stu. Oženil sejepozneje shčerjople-
menitega meščana tev je   bil   po vsem mestu
spoštovan, tudi   napd-sled za žu-pana   izvo-ljen.
Necega dne na so-dišče priže-
n<5 hudo-delca, ki je
da je kriv
— 171 —
je ura, da se moje zločinstvo objavi! Po noči in po dne me kljuje vest, ter mi ne daje ni miru ni pokoja. Pravice zahtevam od vas, porotnici! Sodite zdaj tudi meni; ižrecite mi smert!"
Porotnici osterme, zaslišavši to grozovito samotožbo ljubljenega župana. Berzo               *
ga dade v ječo. Ko je potem za uekaj dnij prišel odgovor iz Nizozemcev, da je nekedanji zlatarjev sluga res ubil gospodai^,, to se porotaici zopet zber6 ter bivšega župana obsodijo na smert.