CELJSKI TEDNIK 6LASIL0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 28. MAJA 1965 — LETO XV. — ŠT. 21 — CENA 30 DIM PosTetovanje o ureditvi prometa v Celju KDAJ BOMO UKREPALI? Ob sprejetju Temeljnega zakona o var- nosti prometa na javnih cestah je Izvrš- ni svet menil, naj bi posamezne proble- me, ki se nanašajo na splošno varnost prometa ustrezno formulirali z republi- škim zakonom. Posvetovanja, ki je bilo pred dnevi v Celju, se je udeležila tudi skupina republiških poslancev. Na posvetovanju so analizi- rali pogoje in možnosti za uspešnejši razvoj cestnega pro- meta na področju mesta in šir- še okolice. Stanje cest na ob- močju bivšega celjskega okraja je pereče. Cesta prvega reda ima še vedno ozka grla, saj znaša širina komaj pet metrov. Ožina pri Sentrupertu, dolga 3600 metrov, je široka le od pet do šest metrov. Na tej ožini se letno pripeti do 50 prometnih nesreč. Poleg tega je na tej. cesti 30 ostrih, nepreglednih za- vojev. Med najnevarnejša mesta sodi vsekakor Butejev most, ki je v zadnjih treh letih povzročil 78 nesreč, v katerih sta dva izgubila življenje, 56 pa jih je bilo huje ali lažje poško- dovanih. Materialne škode je bilo za več kot 27 milijonov di- narjev, pri tem niso zajeti stroški zdravljenja, izguba de- lovnih dni in narodnega do- hodka. Za popravilo oziroma novogradnjo znaša predračun 48 milijonov dinarjev. Ta vlo- žena sredstva bi se že v dveh letih amortizirala. Ob cesti prvega reda, pred- vsem od Vojnika do Šempetra, ni urejenih ustreznih kolesar- skih stez, pešpoti in ne pasu za počasni promet. Zanimivo pa je, da vzporedne poti obstajajo. Razne komisije jih že 4 leta preglejujejo, vendar še ni dal nihče soglasja in sredstev, da bi te vzporednice usposobili za počasni promet, kolesarje in pešce. Še slabše cestne razmere so na cestah drugega reda in manj- vrednostnih cestah. Na teh cestah, od katerih je asfaltira- nih le 108 kilometrov ali 26 od- stotkov, krnijo promet med ostalim tudi neustrezni mosto- vi, ki dovoljujejo težo treh ali petih ton, v resnici pa čeznje poteka lokalni in tranzitni pro- met od 30 do 40 ton. Ce bi ceste oziroma mostove zaprli, bi s tem povzročili neprecenljivo gospodarsko škodo, seveda pa pri tem ostaja odprto vprašanje odgovornosti za morebitne ne- sreče. Na posvetovanju so med dru- gini obravnavali in analizirali tudi tranzitni promet v mestu in po cestah prvega reda, parkira- nje, probleme križišč in javne- ga prometa sploh. Pornanj- Idjiva statistika Na zadnji skupščini ko- munalne skupnosti socialne- ga zavarovanja delavcev v Žalcu so se odborniki odlo- čili za zvišanje prispevka za 0,30 odstotkov, to je od 9 na 9,3 odstotkov. Ta sklep so sprejeli pod pogojem, da se zvišani del sredstev de- jansko nameni za anuitete zdravstvenemu domu v Žal- cu. V Žalcu bodo čez dobrih štirinajst dni vendarle otvo- rili že dokončan zdravstveni dom in s tem še izboljšali zdravstveno služboSkupščina je sprejela tudi sklep, da za- vod čimprej razišče primere izredno visokih osebnih do- hodkov v vrstah zdravstve- ne službe, prav tako pa vprašanje, zakaj tako visok odstotek staleža v letošnjem četrtletju. Kot' pa kaže, gre le za statistično pomoto, saj je po občinski statistiki za- poslenih v žalski občini ne- kaj nad 8.500, medtem ko je po statistiki Zavoda za so- cialno zavarovanje v Celju aktivnih zavarovancev v žalski občini okrog 9.250. Ta- ko torej ne more biti govora o staležu 6 odstotkov za- poslenih, temveč gre le za 4,58 odstotkov. In še to: od- stotek staleža je v zaporedju letošnjih mesecev v upada- nju. Torej, statistične napa- ke, ki povzročajo precej zmede in nepotrebnih l^o- mentarjev! SLOVESNOST OB ODKRITJU KAJUHOVEGA SPOMENIKA V CELJU CEIJAM SO SE ODDOlŽIll POLEG PESNIKOVE MATERE IN NEKAJ TISOC CELJANOV SO SVEČANOSTI PRISOSTVOVALI VISOKI REPUBLIŠKI GOSTJE V okviru dvajsetletnice osvo- boditve in dneva mladosti so v ponedeljek popoldne na plošča- di pred celjsko gimnazijo od- krili spomenik partizanskemu pesniku narodnemu heroju Karlu Destovniku Kaj uhu. Od-j kritju so prisostvovali predsed-i nik GO ZZB NOV FRANC LESKOSEK-LUKA, sekretar CK ZKS VIKTOR AVBELJ, pod-j predsednik republiškega izvrš- nega sveta BENO ZUPANClC, član CK ZKJ BORIS ZIHERL, pisatelj FRANCE BEVK. Kaju- hovi tovariši in soborci iz le- gendarne XIV. divizije ter šte- vilni predstavniki javnega in kulturnega življenja celjske ob- čine. Spominsko slovesnost je pri- čel FRANC SVETINA, predsed- nik odbora za postavitev spome- nika, ki je v svojem govoru" med drugim dejal, da se je od- bor odločil za postavitev Kaju- hovega spomenika na tem mestu zlasti zato, ker je pesnik tu pre- življal svojo mladost, obiskoval celjsko gimnazijo in bil zaradi revolucionarnega dela iz nje izključen; kasneje, v najtežjih preizkušnjah naše ljudske revo- lucije, pa je s XIV. divizijo po- nesel svojo partizansko pesem na Štajersko. O Kajuhu, njegovi pesniški osebnosti in liku borca je nato govorila VERA HREŠCAK-BEB- LERJEVA, nekdanja članica kulturniške skupine XIV. divi- zije in pesnikova sodelavka. S čustveno toplino se je spomnila pesnika, ki je znal z umetniško besedo izraziti vero v bodočnost in smiselnost žrtvovanja. Kajuh je odšel od nas in ostal z nami za vedno. Tak, kakršen je bil, živi v izpovedni veličini svoje partizanske pesmi. Ko je Vera Hreščak-Beblerje- va odkrila bronasti spomenik, delo akademskega kiparja Mar- jana Keršiča-Belača, ga je izro-. čila v varstvo gimnazijski mla- dini. V njenem inenu se ji je zahvalila dijakinja Marija Li- povec. K spomeniku, ki stoji v okolju, urejenem po zamisli ing. arh. Branka Rebeka, so po- ložili številne vence, nato pa je sledil kulturni program, v kate- rem je sodeloval pevski zbor Svoboda, recitatorji in godba na pihala. dhr ^ poti:m, ko jf: vi-.ra hre- šcak — beblerjeva odkri- la spomenik (zgoraj), je segla v roko kajuhovi ma- mi, (slika levo). SEJA OBČINSKE SKLP.ŠCINE ŽALEC Kam z mladino ? na zadnji seji občinske skupščine občine žalec so odbor- niki posvetili največ časa poročilom in razpravi o proble- matiki gospodarstva v občini, vprašanju zaposlovanja, po- sebej mladine, zdravstveni problematiki ter proračunski potrošnji v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Tako je iz poročila zavoda zi*. zaposlovanje razvidno, da bo v letošnjem letu končalo osnovno šolanje 564 učencev; žal od tega le 552 v osmem razredu. Več kot polovica di- jakov se je odločila za nada- ljevanje študija na srednjih šolah, ena petina pa je izra- zila željo za vpis v poklicne šole. Ker bodo letos poostreni sprejemni izpiti na vseh sred- njih šolah, lahko pričakuje- mo, da bo .še od teh 50 od- stotkov nekaj dijakov odpad- lo, medlem ko venjo, da so perspektive za vključevanje v uk zelo slabe. V lanskem le- tu so potrebe žalskega gospo- darstva |)okazale 156 prostih mest. od tega le 25 mest za va- jenke. Medtem ko je mo- ških vajencev primanjko- valo, postaja vse bolj pereč problem, kam z dekleti. Priv- lačni poklici (primer trgovi- na), so prenasičeni in zato bo nujno vse bolj temeljito iska- ti prirnertLa delovna mesta v gozdarstvu, kamor bi lahko vkljiičcnaii dekleta. V večji meri pa je problem izogibanja poklicem, ki na zu- naj nimajo estetskega videza (|)rimer- dimnikarji, zidarji, livarji, tesarji, peki itd...) .Sicer zavod išče rešitev v tem, da usmerja v te poklice dija- ke, ki niso končali osemletne- ga šolanja v 8. razredu. Toda stanje še kljub temu ni zado- voljivo, o čemer priča primer dimnikarskih storitev, saj je žalska občina v pogodbenem odnosu za tovrstne usluge z (Mmnikarskim podjetjem v -Slovenjem Gradcu. Med osnovna " vprašanja zdravstvene službe v žalski občini spada dosedanja raz- drobljenost, ki ne nudi niti najbojšiii pogojev za zdrav- stvene storitve in je obenem izredno draga. Kaže, da bo nov zdravstveni dom rešil ta problem. ZA PRAZNIK MLADOSTI Manifestacija mladih Okrog 4000 gledalcev in 8000 mladine je v torek na Glaziji s telovadnim nastopom proslavilo 20-letnico osvoboditve in praz- nik mladosti. Kdo bi mogel na- šteti vse uspele točke pestrega programa, saj se je navdušenje gledalcev stopnjevalo od prve do zadnje točke, najlepše pa so bile vsekakor rajalne igre »Na izletu « pionirjev in pionirk I. in II. razredov ter vaje z žogami mladink gimnazije. Avtor obeh sestav je prof. Albina Horvato- va. Prireditev so izpolnile še atletske discipline mladincev in pionirjev. Organizacija tega telovadne- ga nastopa je bila brezhibna v rokah celjskih telesnovzgojnih delavcev. Sicer pa velja peda- gogom, ki so mladino priprav- ljali za nastop, vse priznanje. Tako smo bili po mnogih letih spet priča manifestaciji množič- ne telesne kulture. Ta mani- festacija je s proslavo prazuika mladosti in 20-letnice osvobo- ditve dobila še posebno sveča- no obeležje. ■ ' USPELI SO TT Prebold, TT Juteks in trgovsko podjetje Savinjski magazin so podjetja v žalski občini, ki že poslujejo s skrajšanim delovnim časom. Tako je tekstilna tovarna Prebold v letošnjem četrt- letju dosegla zvišanje neto produkta za slabo tretjino ter zvišanje storilnosti v pre- dilnici kar za 11,2 odstotka, v tkalnici in oplemenitilnici pa za 6,3 odstotke. Podoben je tudi položaj v TT Juteks v Žalcu in Savinj- skem magazinu. Zal kaže, da ob polletju ne bomo pri obeh tekstilnih to- varnah lahko govorili o po- dobnih uspehih, kajti zastoj v prodaji kot neugodna de- vizna situacija sta v aprilu in maju že poslabšala stanje. Predvsem je eden glavnih vzrokov neredna preskrba s surovinami zaradi pomanj- kanja ali nepravočasne odobritve deviznih sredstev. REVIJA MLADIH V nedeljo bo v Roga.ški Slatini ob-; činska revija mladih. Po povorki bodo; v veliki zdraviliški dvorani na.stopili; pevski zbori, tamburaški orkestri mi instrumentalni solisti. Na že tradici-i onalni prireditvi bodo letos sodelova-^ le osnovne šole iz Lemberga, Bistrice' ob Sotli, Podčetrtka, Rogatca, Šmarja; pri Jelšah, Šentvida in Rog. Slatine.; Ve smem povedati - Mladega tehnika G. P. sem srečal na ulici. Znanca sva iz/.a mladih nog, pa sem ga povprašal, kako se kaj ima v službi? »Na cesti sem. Storija pa je tako neumna. Veš, da preživljam mater? No, pred meseci sem prišel s študija in se zaposlil v podjetju, ^/er sem delal vse počitnice. Z veseljem sem se lotil dela. Pa so tekli tedni in moji pre- jemki so se vrteli v višini 35 /i.soč dinarjev. Sčasoma se mi je zazdelo neumno in se/n se namenil, da odidem (irugam. Prigovarjal mi je sciin direktor, naj ostanem, bo že bolje. Pa ni bilo. sem odšel. Sprejeli so me y istem kraju v podjetju, ki še/e gradi objekte. Pa ne za ^olgo. Nisem vedel, da ima- lo dogovor med sabo, da si smejo odvzemati delav- cev. Ko je direktor prejšnje- 90 podjetja zvedel, kje sem, takoj interveniral. Nič ni Poriiagalo. Moral sem vstran. Potrudil sem se in odšel k ^'všemu direktorju ter ga Poprosil, naj ne ravna tako. ^ zacija sama odloči o prenehanju dela delavca (celo brez njegove- ga pristanka), če se ukine delov- no mesto ali se za daljše obdob- je zožijo delovna mesta ali pa če se dokaže, da delavčeva sposob- nost ne zadovoljuje zahtevam de- lovnega mesta, na katerem dela. Ker pa so prav slednjo moti- vacijo — »vprašanje delovne sposobnosti« .zlorabljali, predvi- deva novi zakon obvezno ugo- tavljanje delovne sposobnosti. In prav ta novost je pomembna, saj omogoča delavcem uspešno zaščito njihovih pravic in pome- ni resno zavoro pojavom samo- volje. Pogoji za določitev o preneha- nju delovnega odnosa delavcu (brez njegovega pristanka) so v tem, da se objektivno ugotovi, da njegova delovna sposobnost ni zadovoljiva za delovno mesto, na katerem dela in da ni možnosti, da dobi takšno delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovim sposobno- stim. To pride v poštev, kjer de- lavec v daljšem obdobju ne ustreza zahtevam delovnega me- sta. Zakon predvideva za te pri- mere predpisan postopek. V ta namen se imenuje komi- sija in njeni člani morajo biti strokovnjaki iste stroke kot de- lavec, katerega delovno sposob- nost ugotavljajo. Člani komisije pa so lahko iz iste delovne orga- nizacije ali iz druge, kar še do- prinese k večji objektivnosti. Prav sestav komisije je bist- ven, kajti doslej so mišljenja o strokovnosti prizadetega daja- li često ljudje, katerih strokov- nost je bila pod nivojem stro- kovne usposobljenosti spornega delavca. -Šele po tako izpeljanem po- stopku se lahko delovna organi- zacija ali delavski svet odločita o prenehanju delovnega odnosa. Odločitev o tem mora delavec sprejeti pismeno, in to s temelji- to obrazložitvijo. Nedvomno je. da ta novost vse- kakor pomeni učinkovitejše sredstvo za zaščito pravic delav- ea in onemogoča samovoljo po- sameznikov ter ne dopušča od- pust brez obrazložitve, toda vse- eno še obstaja vprašanje, ali ne bodo iznajdljivi posamezniki znova v tej predpisani formi na- čina odpusta in ugotovijanja de- lovne sposobnosti našli »stezo skozi šivankino uho.« (Sedma sila) S SVETA ZA DELO OBČINSKE SKUP.^CIME ŽALEC NEUSKLAJENI PRAVILNIKI NUJNO JE ČIMPREJ USKLADITI PRAVILNIKE O DELITVI DOHODKA V žalski občini so delovne organizacije dose- gle v lanskem letu za dobro tre tj* ino večji čisti dohodek, toda še v večji meri je bil porast deli- tvenega razmerja v korist osebnih dohodkov, saj so le-ti porasli v masi za celih 40,6 odstotkov. Tu je očiten razkorak med rastjo storilnosti in osebnih dohodkov, kar nikakor ne more voditi k boljšemu gospodarjenju. Kljub tolikšnemu po- večanju mase osebnih dohodkov pa je prav žalska občina med tistimi, ki so pri povprečnih osebnih dohod- kih nekje na repu. V gospodarstvu je povprečni osebni dohodek 38.552 dinarjev, v negospodarstvu pa 40.490 dinarjev. Res je, da je storjen bi- stven premik v primerjavi z letom 1963, saj je znašal odstotek zaposle- nih s prejemki do 30.000 dinarjev kar 61,4 odstotka. Lani pa se je ta odstotek znižal na 23,9 odstotka. V prvih treh mesecih letošnjega leta se Je položaj znova izboljšal (vsaj nominalno!), saj je povprečni osebni dohodek v gospodarstvu 48.904 in v negospodarstvu 59.181 di- narjev, medtem ko je tistih s 30.000 dinarji le še 6,1 odstotkov. Ta hitra rast osebnih dohodkov pa nikakor ni v skladu z rastjo sto- rilnosti, ki je lahko edini element večanja. Sicer drži, da je porast osebnih dohodkov bil nujen spričo dviganja cen v zadnjem pol letu in tudi to, da se kljub večanju ni re- alna vrednost osebnih dohodkov bi- stveno spremenila. Poleg najrealnejšega vzroka — ne- uravnovešenosti našega gospodar- stva — pa so tudi še drugi. Številna priporočila v praksi počasi izvajajo. Tako je svet za delo pri občinski skupščini v Žalcu ugotovil, da doslej še nekatere delovne organizacije ni- majo s statutom usklajenih pravil- nikov o delitvi čistega dohodka in prav tako ne pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Kot kaže, ta podjetja niti ne moti sklep zbora delovnih skupnosti pred petimi me- seci, da morajo delovne organizacije usklajene akte predložiti v obravna- vo. Bržčas ta zadeva tudi v drugih občinah še ni usklajena, kajti ne- dvomno je, da podjetja brez uskla- jenih temeljnih aktov več ali manj ie prilagojujejo potitiko delitve o- sebnih dohodkov tržnim razmeram in razpoloženju delavcev, ne pa, da bi tudi s temeljito politiko delitve čistega dohodka prispevali k urav- novešenosti gospodarstva. Prav zato so se na zadnji seji ob- činske skupščine v Žalcu dogovorili za skorajšnje posvetovanje vseh predstavnikov delovnih organizacij z namenom, da uskladijo nagrajeva- nje in se dogovorijo za določena merila. ^ J, Klančnik PO ZDRUŽITVI RAZVEZA Se pred nedavnim so bili vsi v tovarni pohištva v Garantu na Polzeli prepričani, da je edina rešitev integracija z lesno industrijskim kombinatom »SaVinja« v Celju. Pravim, do nedavna! Kajti pred dnevi so sc člani ekonomske enote Ga- rant na Polzeli na referendumu odločili za odcepitev. Takšne »nazovi integracije« in desintegracije pa nikakor Jie morejo- biti v prid našemu gospodarstvu in ne- dvomno vnašajo le zmedo in neuravnove"! šenost. In vzroki? V Garantu pravijo, da ima«^ jo do njih čudne odnose. Nenadoma bajo njihov vtečen proizvod — spalnica — ni-* ma več konkurenčne cene na tržišču. Su-\ rovine so se podražile in zato so v ma- tičnem podjetju LIK Savinja bili mnenja, naj preidejo na nov proizvod: mizicč za izvoz. In tu je zaškripalo. Zakaj naj bi menjali naš proizvod, za- kaj naj bi prešli na nekaj novega, kar nam še ni'poznano? Zakaj naši samou- pravni organi v integriranem podjetju nimajo več svoje samoupravne pravice? To so vprašanja, ki tarejo proizvajalce . Garanta in prav zato so se odločili, da . bodo znova poizkusili sami, čeprav so Jim i na občinski skupščini v Žalcu povedali, f, da občina nima sredstev, da bi krila mo- i rebitni primanjkljaj ob koncu leta. ' — Prepričani smo — Je dejal tovariš ' Drama iz Garanta, — da lahko znotraj podjetja poiščemo skrite rezerve in poslu- jemo bolje kot smo. Pošteno se botao lo- tili najbolj ekonomične organizacije dela in z našim proizvodom — spalnico — bomo lahko znova konkurenčni. Kakorkoli že je; morda imajo eni ali drugi prav, vendar pa se nam vsiljuje misel, da Je danes življenje le za večje kolektive, da je danes nujnejša kot kdaj- koli specializacija in da Je vsaka preve- lika čustvenost v proizvodnji balast, ki ga ne moremo trpeti. Ne kanimo posegati v samoupravne pra- vice ene ali druge delovne organizacije (kajti prav tu Je še toliko nerazčiščenih dolžnosti in pravic!), nedvomno pa Je, da težavni položaj našega gospodarstva terja pri raznovrstnih sanacijah ali preorien- tapijah proizvodnje prej ekonomske ana- lize in smiselnost ter strnjenost kolekti- va kakor domnevo: če smo do včeraj sha- jali, bomo tudi jutri! Upajmo, da so se člani kolektiva Garant odločili res sebi v prid in v prid gospo- darstva žalske občine! Vsekakor pa bosta tako delo samo kot tržni pogoji izpričala ali so imeli prav ali ne. Pristavljamo pa, da je edina rešitev dandanes v velikih podjetjih s specializiranimi oddelki in še to, da nas vse novo, kar uvajamo, ne sme ustrašiti in povzročiti užaljenosti, Se manj pa prenaglih odločitev. POLOŽAJ PO ZAMRZNJENJU CEN TRGOVm KAŽE BOUl Trgovska podjetja na območju biv- šega celjskega okraja sodijo med tista, ki so le v minimalnih primerih kršila odlok o zmrzovanju cen. Sicer je zakon sam sprva bil dokaj nepopo- len in so šele nedavna nova navodila dokaj zadev poenostavila. Gre pred- vsem za številne primere, kjer je in- dustrija v dneh pred odlokom povišala cene artiklom, trgovina pa zaradi ve- likih zalog ni prišla do tega blaga, ali pa novo blago še ni prešlo pot preko grosistov. Dejstvo je, da je trgovina v teh pogojih edini posredni element, ki je zaradi odlokov potegnila kratki konec. Poleg tega pa ne smemo po- zabiti še povišanega občinskega pro- metnega davka, ki ga marsikje niso vnesli v kalkulacije. Sicer kot kaže stanje, promet sam ni utrpel; gre to- rej predvsem za dohodek trgovin. Še pred dneVi so se pojavljale go- vorice o blagu, ki ga imajo trgovine v skladiščih, ker je bilo nabavljeno po višjih cenah in je kot takšno bilo za trgovino blago, ki ga ni bilo mo- goče prodajati, ker bi šlo v njihovo izgubo. Stanje pa se je tudi tu izbolj- šalo. Z odpravo regresa na embalažo so proizvodna podjetja le to zaraču- nala v prodajno ceno, trgovina pa sme pribiti le ta zaračunani znesek in nobene višje marže zaradi večje na- bavne cene. Sicer pa poglejmo, kako je v posa- meznih podjetjih. »Zarja« Šoštanj: »Težave smo imeli predvsem s pohištvom »Komfort« iz Slovenjgradca. Po dvakratni zavrnitvi pošiljke pa so končno pristali na staro ceno. Ceno so znižali še Kolinska iz Ljubljane, tovarna Bagat iz Zadra in proizvajalci Podravke. Za trgovino je novo vprašanje kreditne politike dosti hujše, kot odlok o zamrznjenju cen.« CENTER — Celje: Na našem pod- ročju primanjkuje keksov, sardin in mesnih konserv. Sardinam in mesnim konservam so proizvajalci zvišali ce- no zaradi ukinitve regresa za emba- lažo. Blaga nismo zavračali in smo po stari ceni. Razlika ni imela bistve- ga kljub višji prodajni ceni prodajali nega vpliva na dohodek. Realizacija pa je kljub odloku ostala na predvi- deni višini. RESEVNA — Šentjur: Zaradi restrik- cije kreditov smo obstoječe zaloge morali zmanjšati za 20 odstotkov. Od- lok o zamrznjenju cen ni vplival na višino prometa, pač pa na ustvarjeni dohodek. Kot vidimo iz teh primerov, je tr- govino nov odlok o finančnem poslo- vanju bolj prizadel kakor odlok o za- mrznjenju cen. Primeri o nižanju cen, to je o znižanju na stare cene, veljav- ne pred 22. 3. 1965, pa prav tako zgo- vorno kažejo, da bo počasi vendarle vnesena določena umirjenost na tr- žišču. Vsekakor je sedaj tudi trgo- vina v tistem obdobju, ko je treba znotraj same organizacije iskati skrite rezerve in z več dela ustvariti več do- hodka in ne obratno. O SODELOVANJU GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN ODNOSU OBČINSKIH SKUPŠČIN j KRIŽIŠČE PRAVIC Vprašanje odnosa obcmske skup- ščine do sodelovanja med gospodar- skimi organizacijami je dandanes izredno občutljiva in zapletena zade- va. In to zato, ker je občinska skup- ščina najvišji organ družbenega sa- moupravljanja, medtem ko imajo gospodarske organizacije z ustavo zagotovljeno samostojnost in samo- upravnost. In tako smo na križišču zagotovljenih pravic, kjer nastaja vprašanje, v kakšni meri se lahko občinska skupščina v okviru sode- lovanja meša v zadeve gospodarske organizacije ali kakšne posege naj gospodarska organizacija priznava? Problem nastaja predvsem tam, kjer zakon ali drugi predpisi niso najtočneje določili ta odnos (čeprav so principi jasni!). Razumljivo je, da se gospodarske organizacije morajo ravnati pred- vsem pa lastnih ekonomskih intere- sih: večanje storilnosti, doseganje večjih poslovnih usephov, širjenje proizvodnje, izboljšava organizacije dela itd... Pri zasledovanju teh ci- ljev pride do polnega izraza samo- stojnost gospodarskih organizacij in bi vsako vmešavanje občinske skupščine pomenilo napad na samo- upravnost in poslovanje gospodar- skih organizacij. Seveda pa to ne pomeni, da občin- ska skupščina s svojimi organi ne more vršiti dnižbenega vpliva ali da le-ta ne bi imela interesa za sode- lovanje. Gre le za prave mere in na- čine realiziranja svojega vpliva in interesa. Zato mora občinska skup- ščina razvijati sodelovanje med go- spodarskimi organizacijami, ustvar- jati pogoje za takšno sodelovanje in zasledovati svoj vpliv preko druž- benih planov, s kreditno politiko itd. Vsekakor je jasno, da občinski skupščini ni treba, da se vmešava direktno v sodelovanje med gospo- darskimi organizacijami, da jih pri- siljuje na oblike sodelovanja ali na določene partnerje, kajti praksa je pokazala, da so takšne integracije doživele neuspeh, medtem ko so ti- ste integracije, ki so bile izpeljane predvsem iz ekonomskega interesa in volje delovnih organizacij, v glav- nem bile srečne rešitve. Nehote lahko ugotovimo tudi to, da so rešitve, ki jih admninistrativ- no izpeljemo s pomočjo organov sa- moupravljanja v delovni organizaci- ji v enaki meri iste, kot smo trdili za primer preočitnega vmešavanja običnske skupščine v ekonomske in- terese in samostojnost dospodarske organizacije same. Imamo kolektive (verjemite da res, in ne le na pa- pirju!), ki zvedo o integraciji šele takrat, ko je treba že sklepati o pri- pojitvi ali podobnemu. Problem sam pa ni v tem, da eni ali drugi ne bi imeli pravic do tega in onega, če govorimo o vprašanju sodelovanja gospodarskih organiza- cij in odnosu občinske skupščine do teh gospodarskih procesov; gre le za način, ki naj nikogar ne krni in zožuje samostojnost in samouprav- nost gospodarskih organizacij. UPRAVA ZA MERE IN DRAG. KOVINE Beograd, Banatska ul. 14 ' • razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. DVA REFERENTA ZA MERILA (KONTROLORJA) 2. ENEGA POMOŽNEGA USLUŽBENCA - KURJRJA pri Kontroli meril in plemenitih kovin v Celju, Mariborska c. 1. kandidati morajo izpolnjevati: 1. splošne pogoje iz čl. 19 temeljnega zakona o delovnih raz- merjih in iz čl. 118 zakona o zvezni upravi; 2. posebne pogoje: pod 1. eden referent s končano srednjo tehnično šolo — strojni oddelek: eden referent s končano srednjo tehnično šolo — kemij- ski-U'linološki oddelek. Oba referenta sta lahko brez ali s prakso na istem ali sorodnem delovnem mestu: |)<)(l 2. osnovna šola z najmanj enoletno prakso na enakem de- lovnem mestu. Mesečni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave, (prošnje z delovnim življenjepisom) taksirano z 50 (lin drž. kolkom je predložiti osebno Kontroli meril in plemenitih kovin v Celju. Mariborska c. 1. Kadrovska komisija Trgovskega podjetja na debelo in drobno MERX Celje razpisuje prosta učna mesta za šolsko leto l%5/66 10 vajencev za živilsko strolco 5 vajencev za mešano stroko Pogoj: uspešno zaključena osemletka. Vabimo mladino, ki želi pridobiti kvalifikacijo v trgovski stroki, da predloži vlogo splošnemu oddelku Trgovskega podjetja MERX Celje, Tomšičev trg 3 do 15. junija 1965. PROIZVODNJA V LAŠKI OBČINI PODJETJA POD PLANOM TEŽAK POLOŽAJ ZARADI POMANJKANJA SUROVIN Gibanje industrijske proizvodnje v prvem tromesečju letošnjega leta je potekalo v glavnem v skladu z družbenim planom za leto 1965. Ta- ko je rudniku rjavega premoga us- pelo, da je realiziral letošnji plan v prvem tromesečju v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta z 29 odstotki; cementarna Zidani most je izpolnila plan z 21 odstotki, to- varna lesne galanterije Rimske To- plice s 30, pivovarna Laško z 11 od- stotki, »Peta« z 20 in »Volna« s 30 odstotki, kar pomeni v občinskem merilu za 21 odstotkov več kot lani v istem obdobju, oziroma v odnosu na letošnji družbeni plan. Skoraj vsa podjetja pa so v tež- kem položaju zaradi pomanjkanja surovin, vendar kaže, da to na plan bistveno ne bo vplivalo. Papirnica Radeče, ki je najmoč- nejše industrijsko podjetje v občini, si je za letos zastavila program, ka- terega vrednost je tri milijarde 360 milijonov dinarjev. Te dni bodo za- čeli delati z novimi kapacitetami, pa upajo, da bodo zdaj lahko nadokna- dili tisto, kar jim v minulih mese- cih ni uspelo. Trenutno je pod planom tudi pi- vovarna, ki pa Ido v teh mesecih, ko je potrošnja piva večja, plan prav gotovo dosegla. Upoštevati pa je tre- bi tudi to, da je plan prozvodnje piva v laški pivovarni zelo napet, saj bodo proizvedli okrog 150 tisoč hektolitrov piva. Obvestilo o delovnem času upravnih organov Skupščine občine Celje za stranke s;..., Obveščamo vse občane, delovne in druge organizacije, da upravni organi Skupščine občine Celje sprejemajo stranke ob po- nedeljkih, sredah in sobotah od 8. do 12. ure. Sprejemna pisarna, prijavna in odjavna služba, matična služ- ba in krajevni uradi, pa sprejemajo stranke vsak dan, in sicer ponedeljek od 8. do 12. ure torek od 9. do 12. ure sreda od 8. do 12. ure četrtek od 9. do 12. ure petek od 9. do 12. ure sobota od 8. do 12. ure Sprejemna pisarna ima svoj sedež v Gregorčičevi ulici št. 5 — pritličje, prijavna in odjavna služba t^'r matična služba pa v Gledališki ulici št. 2 — pritličje. Predsednik in podpredsednik Skupščine občine sprejemata stranke vsak torek in sredo med 9. in 12. uro. Skupščina občine Celje Služba za organizacijo TURIZEM V LASKI OBČINI PLAN NOČITEV PRESEŽEN MED TUJIMI GOSTI PREVLADUJEJO AVSTRIJCI Po številu gostov, ki so v treh mesecih letoš- njega leta obiskali posamezne kraje občine La- ško, lahko sklepamo, da bo letošnji turistični promet ugodnejši, kot je bil preteklo leto. v prvem tromesečju je letovalo v laški občini že več kot 1600 gostov, kar je pravzaprav — če upoštevamo, da je bilo ves čas slabo vreme, zelo ugodno. Od tujih gostov je bilo naj- več Avstrijcev in Francozov, med ostalimi pa so bili Italijani, Danci, Poljaki in drugi. V primerjavi s pr- vim tromesečjem lanskega leta je letos število gostov za 25 odstotkov večje. Presežen je tudi plan nočitev, saj so v prvem tromesečju letni plan izpolnili že s 23 odstotki. V la- ški občini so v tem razdobju zabe- ležili 23.523 nočitev. Skladno s porastom gostov se je dvignil tudi promet v gostinstvu in sicer v primerjavi s prvim trome- sečjem preteklega leta za 53 odstot- kov. Zanimivo je, da je v letošnjem letu močno narasla potrošnja brez- alkoholnih pijač. Promet v gostinstvu in turizmu pa bi lahko v laški občini še pove- čali. Predvsem bi morali zagotoviti sredstva za nadaljevanje gradnje ceste na Šmohor, ki bi lahko tako postal še privlačnejša turistična po- stojanka. Letos spomladi so v Laškem tudi že dosti govorili o adaptaciji gosti- šča »HUM«, iz katerega naj bi ure- dili pivnico piva. Toda ker bi s tem ■zmanjšali v Laškem že tako majhne gostinske kapacitete, te zamisli niso realizirali. Zdaj menijo, da bi morda tako pivnico uredili v hotelu »Savi- nja«, kjer je že nekoč bila. Adapta- cij in popravil pa so potrebni tudi drugi gostinski obrati. T. K. BOLJŠI SPREJEM AKCIJA ZA POSTAVITEV TV PRETVORNIKOV V SOLČAVI IN LO- GARSKI DOLINI Prebivalci Solčave in Logarske do- line si že dalj časa prizadevajo, da bi tiidi v njihovem kraju lahko gle- dali televizijski program. T V signal namreč še ne seže do teh krajev za- radi hribov, medtem ko je ves osta- li predel mozirske občine že pokrit s TV signalom. Postavitev TV pre- tvornikov bi bila tudi velika prido- ^bitev za razvoj turizma. TV pro- , gram bi tudi znatno pripomogel k še hitrejšemu kulturnemu napredku tamkajšnjih prebivalcev, nadome- stil pa bi tudi marsikatero kultumo- zabavno prireditev, ki jih v teh kra- jih pogrešajo zlasti še v turistični sezoni. Da bi ta problem čimprej rešili, so pred nedavnim na pobudo kra- jevnih družbeno političnih organiza- cij Solčave postavili poseben odbor, ki je že pričel z delom. Tudi potreb- ne meritve na terenu so že opravlje- ne. Potrebna bosta dva TV pretvor- nika, eden ki bo pokrival Solčavo, drugi pa Logarsko dolino. Oba bo- sta veljala blizu osem milijonov di- narjev. Letos nameraivajo postaviti enega, prihodnje leto pa še drugega. Prebivalci sami bodo zbrali nad 1,5 milijona dinarjev, predvsem v lesu. Znaten del sredstev bodo prispevale tudi delovne organizacije. NA OBISKU V GRAZU Godba na pihala iz Llboj ima za seboj že nekaj desetletij zelo uspešnega dela. Zadnje obdobje njihovega kuhurnega udejstvovanja je tesno povezano z Francem Kovačem — diri- gentom, ki je libojsko godbo tako dobro izu- ril, da danes ni znana samo v domačih kra- jih, temveč jo cenijo tudi drugod. Že pred dvema letoma so libojski godbe- niki navezali prve tovariSke stike z delavsko godbo na pihala Eggenberg iz Graza. Le-ti so lani sodelovali tudi na slovesni proslavi občinskega praznika žalske občine in ob tej priložnosti se je prijateljstvo med godbe- niki sosednjih držav še bolj utrdilo. Ob tej priložnosti so libojski godci sprejeli povabilo, naj obiščejo Graz. Tako je v nedeljo, 16. maja, liboj- ska godba na pihala krenila v goste godbi iz Eggenberga v Grazu. Zgod- nje deževno jutro jim ni pokvarilo razpoloženja in že ob pol osmih zjutraj jih je sprejela naša obmejna postaja. Kmalu zatem so se pozdra- vili s Francem Medvedom, predstav- nikom graške godbe, ki pa je hkrati tudi rojak iz Zabukovice. Naši god- beniki so najprej obiskali graške grobove talcev, kjer so se poklonili njihovemu spominu (na sliki levo). V Grazu so odšli najprej na kraj- ši izlet na graški »Schlossberg«, po kosilu so priredili koncert v mest- nem parku. Njihova godba je »vžga- la« in ob venčku narodnih pesmi so imeli mnogi poslušalci solzne oči. Prijeten večer je prijateljske vezi še bolj utrdil, gostje pa so gostitelje povabili na ponovno srečanje v Sa- vinjski dolini. Ivo LISCA Za Celjane še zlasti je menda najbolj priljubljena izletniška točka Tončkov dom na Lisci (947 m). Pri tem ne odlo- ča samo izredno lepa lega te gore in lična stavba planinskega doma, temveč tudi, in morda še posebej, splošno zna- na prijazna in skrbna postrežba oskrb- nikov Pavleta in Marjance, ki tu že dol- go let sprejemata v dom številne pla- nince in izletnike ne le iz Zasavja, tem- več v. posebno velikem številu brate iz sosednje republike Hrvatske. Dom upravlja PD Laško. Z vlakom se peljemo do Brega in od tod skozi vasico Razbor, kjer je toliko let vzgajal šolarčke in pri tem ni poza- bil na Lisco, kjer so prvo planinsko z-a- vetišče imenovali po šolskem upravite- lju Jurku iz Razbora. Iz Razbora pelje pot precej strmo mimo Jošta k domu na Lisci. Od postaje Breg do doma bo- mo rabili 2 uri zmerne hoje. Dom je udobno urejen in ima tudi lepo število prenočišč. Lisca leži tako ugodno, da imamo z njenega vrha krasen razgled na vse stra- ni, ob zelo jasnem vremenu se vidi celo Zagreb. Za povratek imamo na izbiro nasled- nje poti: najdaljša je pot čez Lovrenc mimo čudovitih encijanovih travnikov, od tod dalje pod Velikim Kozjem v Zidani most (dobre 3 ure hoda), kraj- ša je pot z grebena pred Lovrencem, kjer je planinsko zavetišče PD Zidani most, navzdol v Loko. 5 Zelo primeren je tudi povratek mi- S mo Lipovška v Krakovem in nato po s lepi, ves čas mimo gozdov speljani cesti g v Sevnico, do koder je z vrha slabe tri 3 ure zmerne hoje. S Iz Brega pelje sedaj tudi avtomobil- g ska cesta prav do planinskega doma S in zato je ^ta planinska postojanka še § posebej privlačna. S Dr. M. i D P M V T EZAVAH V DRUŠTVIH ZVEZE""PRlJAfELJEV MLADINE, KI DELUJEJO NA PODROČJU SMAR- SKE OBČINE JE MALO ČLANOV. V ŠMARJU IN ROGAŠKI SLATINI SE OTEPAJO DELA V DRUŠTVU. ZARADI POMANJKANJA SREDSTEV PA SO TEŽAVE ŠE VECJE. . Pred leti je bila v Šmarju pri Jel- šah ustanovljena občinska zve- za prijateljev mladine, ki povezuje 11 društev, v kate- rih je vkljličeno okrog 600 čla- nov, verjetno najmanj v Sloveniji. Delo društev trpi zaradi premajhne- ga zanimanja ter šibkega dela čla- nov. Dogaja se celo, kot na primer v Šmarju in Rogaški Slatini, da čla- ni nočejo sprejeti niti funkcije od- bornikov društva. Se težje je v ne- katerih manjših krajih kjer odre- kajo pomoč društvu celo prosvetni delavci, ki trde, da teh društev v njihovem kraju ni treba. Večina krajevnih društev je pre- puščena zgolj samim sebi, saj se le redko kdo pozanima za njihove te- žave in delo. F. Koželj lETOS PROTI LOGARSKI DOLIM PREBIVALCI BODO PRISPEVALI 1.500 KUBIKOV LESA Domala v vseh krajih Zgornje Sa- vinjske doline že dlje časa razprav- ljajo o asfaltiranju ceste proti Lo- garski dolini, ki je za gospodarstvo mozirske občine — zlasti za turizem — posebnega značaja. Predmet številnih razgovorov in razprav je bila predvsem lastna ude- ležba in zagotovitev sredstev iz dru- gih virov. Pri republiškem cestnem skladu je zagotovljenih 70 milijonov s pogojem, da enako vsoto prispeva čbčina. Ker pa občina tega ne zmo- re in prav tako ne maloštevilna pod- jetja, je bila edina rešitev v lastni udeležbi prebivalcev prizadetih kra- jev. Akcija je obrodila, saj so pre-. bivalci sprejeli obvezo, da bodo kot lastni delež prispevali 1.500 kubič- nih metrov lesa. Sedaj že zbirajo les. Zbrali so že okrog tisoč kubič- nih metrov. Zbiranje prispevkov za lastno udeležbo pa so razširili tudi na delovne organizacije in na vse lastnike motornih vozil v občini. Ta- ko torej lahko govorimo o skupni akciji vseh prebivalcev mozirske občine. Kot kaže bo torej občinska udeležba na ta način zagotovljena in v kratkem bodo pričeli s priprav- ljenimi deli. Meritve so opravili že lani. In kakšna bo cesta? Modernizaci- ja ceste od Radmirja dalje bo vse- kakor cenejša. Odločili so se za re- konstrukcijo obstoječe cestne trase, širitev dosedanje ceste bi zahtevala na številnih mestih previsoke izdat- ke, saj bi v slučaju popolne moder- nizacije bilo potrebno okrog 2 mili- jardi dinarjev sredstev. O tem, da bo ta akcija ena izrhed najpomembnejših v mozirski obči- ni, najbrž ni treba govoriti. OD CEIJA DO ŽALCA, PA §E KAJ DIJE JAKA SLOKAN: Zavolja boljšega razumevanja moram povzeti prvi stavek iz kri- tiziranega članka v LEPEM ME- STU z dne 24. 4. 1965. Takole se glasi: »Začetek Žalca sega v srednji vek, že leta 1426 je postal trg, pr- vi v Savinjski dolini«. Ali zares sega Žalec samo v srednji vek? Samo zategadelj, da mi ne bi kdo očital, češ da ga mučim z zaprašenimi arhivi, sve- tujem, naj se sleherni zglasi v Gotovljah pri Žalcu, pri numiz- matiku oziroma zbiralcu starin- skih vrednosti Vinku JORDANU, ki mu bo prav gotovo rad poka- zal in na morda najbolj preprič- ljiv način tudi dokazal nadvse za- nimive ostanke (vseh vrst) STA- REGA VEKA na območju današ- nje Spodnje Savinjske doline. Ali — glede na okolnost, da je gornji stavek priobčilo turistič- no glasilo —~ preberimo še dva tri stavke na 14. strani brošuri- ce RIMSKE IZKOPANINE V ŠEMPETRU, ki jo je napisal univ. prof. dr. Josip Klemec ter založila MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani — Pazite dobro! — še- le pred 4 leti in sicer prav v tu- ristične namene! Za lažje in hit- rejše spoznavanje preteklosti — zdaj v Šempetru — razpostavlje- nih nagrobnikov. Tako-le je (med drugim) zapisano: »V zgodovinskem času so žive- li v Savinjski dolini poleg pod- jarmljenih Ilirov še gospodujoči Kelti. O prvih pričajo predvsem razna lastna imena. Ostanki kelt- ske materialne in duhovne kul- ture so pa tako rjinogoštevilni, da tudi pod rimskim vplivom ni- so izgubili, ampak segajo v kas- no antiko. V Šempetru samem sicer nismo odkrili grobišč latin- ske kulture, zato pa jo dokazuje- jo drugod razne gomile, npr. v Seščah. Gotovo jih je približno 50, ki so deloma že prekopane, še več jih pa čaka znanstvene ob- delave.« In, sedanja nova odkopavanja pri Šempetru? Sicer pa, zakaj se tolikanj ukvarjam s Šempetrom? Verjemite, da ne — brez razlo- ga! Predvsem prosim potrpljenja! Tudi meni namreč tupatam že »popuščajo« živci, saj se z arhivi borim že dalje — kot je trajala slovita »7-letna vojna«! Pa si še v marsičem nisem čisto — »na jasnem«. To-le pa že drži! Pražupanija v Spodnji Savinj- ski dolini je — Žalec! Prvotni se- dež te pražupanije pa je — po- prof. dr. Fr. Kovačičevi ZGODO- VINI LAVANTINSKE ŠKOFIJE iz leta 1928 — treba iskati »pri Sv. Petru v Savinjski dolini«. Mimogrede! V zgodovini se si- cer morda najprej omenja žup- nija Braslovče že 1140. tega leta, vendar ni z Žalcem imela tesnej- ših stikov. Tvegam očitek »neko- likanjce morda le cerkveno pre- globokega« poseganja v zgodovi- no, zakaj, želim predvsem in sa- mo — prepričati! In — zapik! Le- ta 1256 je bila — po dr. Fr. Ko- vačiču — župnija Sv. Petra v Sa- vinjski dolini »in Sewenthal« vte- lovljena stiškemu samostanu z vsemi pravicami in pripadnina- mi. Leta 1260 pa je neki patriarh (ime za naš primer ni važno) po- trdil stiškemu (na Dolenjskem) samostanu že dve župniji: župni- jo Sv. Nikolaja v Žalcu in župni- jo Sv. Petra »in Saxenthal«. Pa še dalje! Isti dr. Fr. Kovačič (na 95. strani): »Cerkveno središče celjskega okoliša je pa v srednjem veku Žalec, dokler ni prvenstvo pre- šlo na Celje...« Grb Žalca KDAJ IN ZAKAJ JE ŽALEC POSTAL TRG? Tu se mi ni moč izogniti dalj- ši razlagi. Nekako tako-le! Ce je bila lega nekdanjih naselij ugod- no izbrana, so se zlagoma razvi- la tudi trgovska križišča, pred- vsem za menjavo blaga. Primer- nost takega kraja za trgovske sti- ke so kazali veliki cerkveni sej- mi, ob obletnicah posvećenja cerkve (žegnanja, proščenja), ali ob prazniku svetnika, po kate- rem je cerkev imela ime. V mladosti sem često sHšal za tak praznik »ta veVka žlica«. Tisti dan je namreč bilo »jedače in pi- jače« na pretek. Beseda SEJEM se je — po dr. S. Vilfanovi PRAVNI ZGODOVI- NI SLOVENCEV iz 1961 — gla- gola »se — iti = skupaj iti«! Tak cerkveni praznik (sejem) je bil najboljša priložnost za kupčijo tudi potujočim trgovcem. Sicer pa so dokazi, da so že primitivna ljudstva poznala tak način trgovanja in da so se že pri njih za sejemski čas in kraj raz- vijala posebna pravila za red in varnost ljudi in blaga. Fevdali- zem je dal takim krajem le novo okolje in vzel zaščito trgovine v svoje roke, ne toliko iz redoljub- nosti kot zavoljo dohodkov, ki jih je zahteval za to zaščito. Pravila, ki so urejala red na sejmih in stanje miru po teh pra- vilih, so se imenovala SEJEM- SKI MIR. Ta mir je navadno s postrožcnimi kaznimi prepovedo- val kakršnakoli nasilja v seme- njem času ali prostoru. Sejem- sko sodstvo je bilo skraja v ro- kah krajinskih knezov, nato predvsem teritorialnih zemljiških gospodov, kolikor so si pridobili to jurisdikcijo. Nazadnje je bilo od vrste zgodovinskih okoliščin odvisno, kdo je opravljal to sod- stvo. Ali vas morda že dolgoča- sim? Ali zares ni zanimiv takratni »javni nadzor« na takih sejmih, ki je bil pravzaprav enak »pravi- ci prodaje prvega plesa« — pone- kod deželskosodnih gospodov, nekje na Slovenskem pa — žup- nikov? (Se nadaljuje) SEJA SVETA ZA SOLSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE Položaj nespremenjen RAZPRAVE o FINANČNIH VPRAŠANJIH ŠOLSTVA SE OBIČAJNO KONČUJEJO PRI UGOTOVITVAH: DENARJA NI V podoben refren je izzvenela tud razprava o finančnem načrtu šolstva prve in druge stopnje za letošnje le- to, o katerem je razpravljal svet za šolstvo občinske skupščine Celje na svoji zadnji seji. Poglavitna značil- nost obravnave tematike oziroma problematike je v tem, da se polo- žaj šolstva kljub številnim deklara- cijam ni bistveno spremenil. To ve- lja tako za šole prve stopnje, ki so tako rekoč brez sredstev za vzdrže vanje in jim na primer popravilo centralne kurjave (milijon petsto ti- soč dinarjev!) pomeni nerešljiv pro- blem, kakor še posebej za šolstvo druge stopnje, kjer se spričo seda- njega nemogočega sistema financira- nja porajajo resni pomisleki o uki- nitvi vseh investicij. ^ ________ Tudi zbiranje sredstev pri delov- nih organizacijah ni rodilo pričako- vanih rezultatov: sklenjenih je ko- maj 100 pogodb v znesku 200 mili- jonov dinarjev, kar je pripomoglo, da upravni odbor sklada finančnega na- črta sploh ni mogel sprejeti! Raz- merje 98 : 8 za prvo oziroma 91 :1 za drugostopen] sko_ šolstvo med osebni- mi dohodki in 'materialnimi izdatki je izredno kritično in niti zdaleč ne zagotavlja ustreznega razvoja peda- goškega dela v smislu reformnih pri- zadevanj. Treba je dodati, da so v celjski občini tri ali štiri šole, ki bodo letos dobile celo manj sred- stev, kot so jih dobile lani. In kar je nerazumljivo: sklad za šolstvo sploh nima postavke za vzdrževanje malih investicij! Že tako neugoden materialni po- ložaj šolstva utegnejo poslabšati še deset oziroma petodstotne omejitve v občinskem merilu. Svet za šolstvo je spričo dejstva, da osebni dohodki v prosveti še vedno zaostajajo za do- hodki v drugih dejavnostih, sklenil priporočiti občinski skupščini, naj bi vprašanje ponovno obravnavala in skušala desetodstotne omejitve pre- nesti v proračunski potrošnji na dru- ge sklade. Res je sicer, da bi za po- slovanje šol lahko najeli kredite, to- da rešitev ni v najemanju kreditov, ker je zanje treba plačevati obresti. Občinska skupščina naj bi prav tako v okviru investicijskih sredstev upo- števala postavke za malo vzdrževa- nje šolskih zavodov. dhr OBMORSKE VIZIJE RAZSTAVA A. LAVRENCICA V LIKOVNEM SALONU Akademski slikar Avgust Lavrenčič, po rodu iz Rogaške Slatine, je obisko- val Solo za likovno oblikovanje v Ljubljani. Diplomiral pa je na ljubljan- ski akademiji. Sedaj deluje kot likovni pedagog v Celju. Likovno je opremil v našem mestu nekaj lokalov in jav- nih zgradb. Udejstvuje se tudi kot gle- dališki inscenator. Ob njegovi prvi samostojni slikarski razstavi žal ni izšel katalog. Lavrenčič imenuje ciklus razstavlje- nih listov »Morje«. Razstavlja le izbor iz mnogo širšega opusa. Ob vstopu v salon je prvo, kar doživi obiskovalec, radostno presenečenje spričo nena- vadne kvalitetne ravni, prečiščene homogenosti, kar je pogoj sleherne dobre razstave. Izrazna moč njegove- ga talenta zajema ljubitelja, poznaval- ca, strokovnjaka a prav tako tudi sli- karja. Iz mnogih aspektov je možno razbrati Lavrenčičevo delo, ki je na- stalo v razponu enega leta. Kompozi- cijsko variira dano temo v trdno str- njen koncept, ki počiva tako rekoč sam v sebi. Poudarjena je tonska ubranost, zdaj hladna, zdaj toplejša v zavestni omejitvi na dva, tri tone. Barvna lestvica je skladna, ko toni s premišljenimi kontrastnimi akcenti zapojejo v skupen akord. Za oko je blagodejna prečiščenost, ki veje iz teh listov. Lavrenčičevi akvareli-otoki ve- soljstva, čeprav delček tega, nam su- gerirajo prispodobo vsemirja. Po teh- niki imenuje avtor te liste akvarel, če- prav se razlikujejo od starih in sta- rejših mojstrov, saj gre za kombinira- no tehniko akvarela in tempere. Kdaj pa mu je pomagalo risarsko pero za kompaktno bele črte. Poenostavljena so sredstva, s katerimi doseže rafini- rano kulturni akvarel. Pri tem ne osvaja gledalca z neiskreno lažno estetiko. Lavrenčič je močna razum- ska natura. Kako oddaljeno je danes videti njegovo olje »Hmeljske kate- drale«, katere barvno reprodukcijo je prmesel zadnji Celjski zbornik. To delo j'e bila resna napoved reševanja slikarskih problemov. Za desetletno ustvarjanje po dokon- čanih študijah je avtor sedaj podal pošten obračun. Odprl je novo stran naše umetnosti. Z zadnjimi realizacijami je segel v vrh našega likovnega ustvarjanja. Ne bomo se čudili, če bo njegov ciklus odpiral vrata razstavišč doma in na tujem. Sedaj potuje ta kolekcija na Poljsko, da vrne Celje obisk Poznanj- ske grafike. Pomorsko in morsko glo- binski svet je priljubljen v upodab- ljanju sedanje umetnosti. Lavrenčiče- ve realizacije so nove, saj vnaša vanje lastne poglede, slikarske črte, duhovno čustveno prepojene v kar poetičnih vizijah. Na tej razstavi vprašujejo obisko- valci, katero pa je najboljše delo tega mojstra! Brez zadrege je treba odgo- voriti, eno kakor drugo je dovršeno. Stvar ljubitelja pa je, da izbira po osebnem odnosu do dela. Presenetlji- vo je zanimanje publike in enodušno priznanje. Povsem izredni pojav pa so odkupi, saj je razprodano vse, kar je bilo dosegljivega. Strnimo opažanja, ki nam jih nudi razstava. V mnogih inačicah podaja slikar obravnavano temo tehnično, kompozicijsko in ton- sko ubrano. Ničesar ni odvzeti, niče- sar dodajati. Vse diha v spokojnem miru v prostorninskem občutju in barvnosti. Vse delo preveva sanjski navdih slikarjevih vizij. Naslanja se na element vode, gobasto razjedenih pečin, katerih struktura je prikupno prikazana. Izsek iz narave ni niti re- alen niti abstrakten, pretkan z umet- nikovimi slikarskimi prijemi in glas- beno pesniško oplemeniten. Lavrenčič ni le razumarski slikar, ampak tudi zadržano čustven. Njegov izraz je precizna tehnična dovršenost. Zrcalo njegovega dela je plemenit hu- manizem v dognani slikarski fakturi. A. S. PODNASLAVIJANJE Ob gledanju ameriškega filma, izdelanega po Tolstojevi Ani Karenini, se človeku znova vsi- ljuje prastaro vprašuje: kdaj si bo naša ljuba slovenščina med jugoslovanskimi jeziki v kine- matografskih dvoranah izbojeva- la tisto pravico, ki ji gre? Kdaj bodo torej brezštevilni javni protesti, ubrani na to temo, obro- dili kakšne rezultate in se neve- šči prevajalci filmskih podnaslo- vov v slovenščino ne bodo več izživljali v preizkušanju svojega (ne) znanja?! Vprašanje ni nepomembno, kajti že samo vpliv spakedranih filmskih teskstov zlasti na mla- dino, ki prihaja v dvorane s po- manjkljivim jezikovnim zna- njem, ne more biti pozitiven. V skrajnem primeru pa je jezik poglavitni del nacionalne kultu- re. Toda ne — kakršensibodi je- zik! V primeru filmskih podnaslo- vov »Ane Karenine« sicer ne bi mogli reči, da prevajalec (naslo- venske narodnosti) slovenščine ne bi poznal, toda jo pozna očit- no premalo. V tekstu je namreč vrsta skrajno nemogočih stavč- nili konstrukcij, ki bodejo v oči in ušesa. Nerazumljivo, da nam »morajo« filmske »izvlečke« iz te literarne mojstrovine »pre- stavljati« v naš jezik — (v jezi- kovnem smislu) tuji prevajalci, ko imamo vendar svoje! dhr Sproščen zaključek sezone (RINGARINGARAJA ALI SATIRIČNI VEČER) Večer satiričnih skečev pod gor- njim naslovom ni imel in glede na sestavo niti ni mogel imeti kakšnih večjih pretenzij, vendar je v celoti učinkoval dovolj sveže in razgibano. Predstava je bila sestavljena dva- krat iz treh tretjin. Najprej je bil tretjinski izbor avtorjev: šestkrat so bili zastopani domači avtorji (med njimi Kovic, Mikeln, Petan), šest- krat se je pojavilo ime Vlada Bula- toviča-Viha z bolj ali manj poznani- mi utrinki, ostalo tretjino so izpo- polnili poljski avtorji (med njimi Jerzy Baranoivski, I. Oseka, C. Tym in I. Przybysz). Ciklično se je do- tikal večer treh vsebinskih kompo- nent: domovine, doma in službe ali idealnega, prijetnega in koristnega. Satirična posrečenost in duhovitost tekstov seveda nista bili na isti rav- ni, tako da je bilo med žitom tudi nekaj plevela. Da se je predstava vseeno izenačeno prelivala iz dela v del, je zasluga dinamične režije Mirana Herzoga. Igralska devetori- ca se je izkazala z ubranostjo in enakovrednostjo. Sestavljali so jo: M. Goršičeva, M. Kjudrova, J. šmi- dova, I. Bermež, F. Gabrovešk, B. Grubar, D. Kastelic, V. Peer in J- škof. Še posebej je treba omeniti pevske vložke. Kaže, da bi tudi celj- sko gledališče — kot ljubljanska drama — osnovalo kar kvaliteten pevski zborček. Naj dodamo še, da je ustrezno sceno pripravil A. Lav- renčič, solidno glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah C. Vrtačnika. Kaj nam lahko nudi obravnavana predstava? Horac pravi: kaj brani povedati resnico s smehom? Dodali bi lahko: kaj brani resnico s sme- Jiom popravljati? Andrijan LAH GRAFIKE STARIH MOJSTROV Že leta 1957 je ljubljanska Narodna ga- lerija skupno s celjskim muzejem razsta- vila v svojih prostorih 76 starih grafičnih listov, tem pa je s sedanjo razstavo pri- dala še 50 listov, ki doslej niso bili raz- stavljeni. ~ Pri novi izbiri listov so bili upoštevani predvsem rezultati zbiranja gralik, prou- čevanje originalnosti posameznih listov in drugo raziskovanje, ki ga je na tem področju opravil Mestni muzej v Celju v zadnjih letih. Najstarejša med razstavljenimi grafika- mi je nastala v prvih letih 16., zadnja pa v začetku 19. stoletja. Zastopani so najvidnejši mojstri dežel, ki so vodile v razvoju grafične umetnosti. Za Nemčijo — Diirer, Nizozemsko — Lu- cas van Levden, Jakob Gheyn, Rubens in Ostade, za Italijo — Stefano della Bella in Franeesco Piranesi. Med temi so še a\torji, ki sicer niso imeli večjega vpliva na razvoj grafike ali pa so delali v načinu Diirerja, Callota. Rembrandta in drugih, a vendar pomenijo lepo dopolnilo v gra- fični zakladnici. Kvaliteta grafičnih odtisov je različna. Več listov je nastalo v času, ko so bile plošče še neizrabljene in nepoškodovane. Nekateri listi so glede na število odtisov, ki so bili narejeni z originalnih plošč, posebno dragoceni, ker so bili odtisnjeni v rriajhnem številu. Listi starejših avtor- jev so bili odtisnjeni v večini primerov v 17. stol., medtem ko so grafike ostalih avtorjev odtisnjene istočasno ali kmalu po nastanku plošč. Med originali so tudi stare kopije. Nji- hovi avtorji so manj znani ali celo ne- znani mojstri, ki so kopirali liste po- membnih umetnikov svojega časa. Zraven so pa tudi grafike, ki so nastale po ris- bah ali oljih drugih slikarjev. Vsi grafični listi so dobro ohranjeni, več je takih, ki bi jih bilo treba restav- rirati in konservirati. Doslej je bil oči- ščen in restavriran samo en list in to delo je prvič v Sloveniji opravila stro- kovnjakinja ing. Kresetova v ljubljanskem muzeju revolucije. Ob razstavi je Narodna galerija izdala katalog v moderni opremi Jožeta Brumna, prav tako tudi plakat. Predvideno je, da bo ista razstava še v letošnjem letu prirejena v Celju. M. M. ISPEIA DRAMSKA REVIJA V VOJNIKU NA OBČINSKI DRAMSKI REVIJI, KI JE BILA PRED DNEVI V VOJNIKU JE DVOJE AMATERSKIH ODROV DOSEGLO IZREDEN USPEH IN SI S TEM PRIBORILO PRAVICO NASTOPA NA »OSMEM SREČANJU GLEDALIŠKIH SKUPIN IZ SLOVENIJE«, KI BO NA JESENICAH. NA TEM SREČANJU BO NASTOPIL DELAVSKI ODER S SHAVVOVIM PYGMALIONOM, KI GA JE REŽIRAL TONE ZORKO IN PROSVETNO DRUŠTVO ZARJA IZ TRNOVELJ Z BAUERJEVIM DELO.M RDEČE IN MODRO V MAVRICI, KI GA JE RE2IRAL ŠTEFAN ŽVIŽEJ. TEM V ZVEZI SMO l^ROSILLO^ KEŽlSEm JA.iayj.Sl .RAZCK^^ »Jaz grem prvič na to revijo,« je dejal Tone Zorko. »Čeprav sem ne- giral potrebe te republiške revije, sem svoje mnenje spremenil ob vzdušju in psihozi, ki je zavladala ob uspehu v Vojniku. Zato, ker je Celotno delo zasedeno z mladimi hiočmi, je to moje notranje zado- voljstvo tem večje.« — Nekateri kulturni delavci raz- lično vrednotijo delo in uspehe De- lavskega odra, kaj menite o tem? # Navedel bi samo primere: letos Prevzame celjsko gledališče »graj- slozoril naš rojak A. Bezen- šek, do najnovejših dni. Bogato gradivo podaja tudi prevode ka- kof bibUograiijo o prevodih, li- teraturi in korespondenci. Prof. Vlado Novak priobčuje in pojas- njuje pisma Ksaverja Meška, ki jih je pisatelj v letih od 1951 do 1959 pisal raznim naslovnikom v Celju in v katerih se spomini na študentovska leta prepletajo z odgovori na razhčna vprašanja njegovega pisateljevanja. Sem je šteti prispevek Janka Glazerja v zvezi z nezaupnico dr. Tomanu, kakor prispevek Franceta Jese- novca o celjski Domovini, listu, ki ga je po Celjskih slovenskih novinah in Slovenski bčeh (1848 —1849) izdajal tiskar Dragotin Hribar (1891). O jezikoslovcu Vatroslavu Oblaku razpravlja F. Jakopin, prof. Ivan Mlinar pa razlaga imena Borovnica, Kom- polje, Radgona, Bizeljsko in Ver- ze j. Z drugih področij so štirje pri- spevki iz zdravstva. O pravnih problemih v zvezi s hmeljarst- vom piše Boris Strohsack, v tem ko obravnavajo ostali prispevki lokalne probleme, kot ceste in zidani most na Zidanem mostu (JaHko Orožen), konservatorsko problematiko Laškega (Jože Curk), delovanje gestapovske skupine v Savinjski dolini (Stane Terčak), spomine na Žalec pa je napisal Fran Roš. Ob koncu so v zborniku še poročila o gledali- šču, likovni dejavnosti, šolstvu, komornem zboru in turizmu. VLADIMIR BASTEL: TROJKA ZGODBA JE RESNIČNA VSAKA PODOBNOST IMEN, LJUDI IN KRAJEV PA ZGOLJ SLUČAJNA ^ V sivini mrzlega zimskega ve- černega somraka se je na robu mesta izza cestne barake odlu- ščila sloka moška postava in se spustila po nasipu na cesto, ki je bila ie povsem izumrla zaradi policijske ure. Istočasno pa je po klancu navzgor prisopihal kole- sar, vozeč kolo ob svoji desni strani. Možaka sta se združila, za hip ustavila in izmenjala ne- kaj besed. Ko je kolesar hotel nadaljevati pot, je oni drugi z desnico potegnil izpod suknjiča kladivo — kot ga kmetje uporab- ljajo za klepanje kos — ga bli- skovito zavihtel v zraku nad ko- lesar jevo glavo in... Sledil je za- molkli udarec, ki je kolesarja za- zibal in ga po naslednjih dveh udarcih zrušil na tla prejco kole- sa v kup napluženega snega ob cesti. Na cesti sta v apokaliptični ti- šini zagospodarili smrt in groza obenem, človek je ubil človeka. In onemu, ki je z okrvavljenim kladivom, ki je doslej služilo naj- plemenitejšemu človekovemu ravnanju — delu, za hip obstal kot uročen, se je zločin zdel tako vpijoč, da bi ga moral slišati ves svet. Obšla ga je zona in naen- krat mu je postalo neznansko slabo. Skoraj bi bil zajokal in se pričel obtoževati pod milim ne- bom. Toda pogled na pošastno razkrečeno truplo izdajalca Raj- ha, ki je zaradi judeževih grošev oziroma še za nižjo ceno — za nekaj papirnatih nemških mark — s svojim izdajstvom povzročil smrt 12 sovaščanov, ga je strez- nil in iztrgal in takega razmišlja- nja. Spravil je kladivo in trikrat suho zakašljal, s činier je osta- lima dvema članoma trojke dal znak, da je akcija uspešno kon- čana in da se lahko umakneta. Sam pa se je ob robu ceste pri- lepil k tlom in s prodirnim po- gledom pretipal temačno okolico, skozi katero se je nameraval umakniti in prebiti do svojega doma. Ker je bilo videti vse mir- no, se je neslišno zagnal čez ce- sto in kot kafra izginil med hiša- mi. Tik pred domom, ko je preč- kal Koc^iurjevo dvorišče, je nale- tel na gospodarja, ki je šel iz hle- va v hišo. Kocmur ga je, držeč petrolejko v rokah, srepo pogle- dal in bevsknil vanj: »Kaj pa iščeš tu, capin?« V pri- šleku je namreč v hipu spoznal Pokornovega pastirja, ki ga niko- li ni maral, ne da bi vedel zakaj; natanko je zaslutil, da pastir po- čne nekaj nedovoljenega. Vendar se pastir ni zmedel. Krotko, zasa- njano mirno in prebrisano obe- nem ga je pogledal. »Našega Joža ni doma in mati so v skrbeh zanj. Ali je morda pri vas?« Tako vprašanje je bilo glede na prastare medsebojne odnose Kocmurjevih in Pokornovih na- ravnost bedasto, saj se niso ni- koli obiskovali. Največ kar so si privoščili, je bila glede na sose- sko tu in tam kakšna suha bese- da. Toda v teh težkih časih je nad človeškim ošabnim razumom če- sto zavladal čredni nagon. Ljudje so se stiskali skupaj kot živali, ki zaslutijo nevarnost in se pri tem počutili močnejše. Mnogi si tega med seboj niso priznavali, a so vsi natanko čutili, da je ta- ko. Kocmur se je ob tem očitno olajšalno oddahnil, čeprav v pa- stirjeve besede ni kdo ve kaj ver- jel. Z mešanimi občutki kulaške- (Nadaljevanje na 9. strani) V ŠENTJURSKI OBČINI 2E PET DRUŽIN POČITNIŠKE ZVEZE Letovanja mladine Velike možnosti za razvoj mladinsltega turizma v šentjurski občini. Letos poudarek predvsem skrbi za letovanja kmečke in delavske mladine. Družine počitniške zveze delujejo uspešno. Pred dnevi so se r klubu obča- nov prvič zbrali člani počitniške zveze in poleg razprave in spreje- manja letošnjega delovnega progra- ma izvolili tudi izvršni odbor po- čitniške zveze v šentjurski občini. Delo dosedanjega iniciativnega odbora, ki so ga setavljali mladi predstavniki delovnih organizacij in mladinskih aktivov ter člani kluba študentov, je bilo v preteklem .obdob- ju uspešno. V kratkem obdobju so namreč uspeli vključiti v organiza- cijo veliko število članov, ki jih združuje pet družin. Po uvodnih besedah predsednika iniciativnega odbora tovariša Po- točnika so člani počitniške zveze raz- pravljali predvsem o razvoju mla- dinskega turizma. Med razpravo so sprejeli več sklepov in nalog, ena od najvažnejših je skrb za organizacijo letovanj predvsem delavske in kmečke mladine. Letos bodo člani družin počitniške zveze v šentjur- ski občini letovali v Makarski. Perspektiva in razvoj mladinske- ga turizma mladih iz šentjurske ob- čine ima lepe možnosti. Kmečka mladina in mladina iz delovnih or- ganizacij si želi zdrave rekreacije, to je razvidno tudi iz delovnega načrta, ki za letošnje leto predvide- va več daljših in krajših izletov ter letovanj v raznih krajih države. Ob pomoči in razumevanju turističnih delavcev in sindikalnih podružnic bo delo članov počitniške zveze v šentjurski občini še bolj zaživelo. Ivo Potočnik Partizanskega slavja v Planin- ski vasi nad Planino se je udele- žilo veliko število občanov. Slavje je org^anizirala v počastitev dvaj- sete obletnice osvoboditve krajev- na organizacija zveze vojnih in vojaških invalidov iz Planinske vasi. Po rovtah, ki obkrožajo to vas, so tako kot nekoč prišli nekdanji borci in aktivisti, ki so se v tem kraju borili in delali med osvo- bodilnim gibanjem. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili do- mačini, so v srečanju z nekdanji- mi borci vaščani obujali spomine. Posnetek prikazuje pozdravni govor tovariša KARLA PAJKA, predsednika krajevne organizaci- je zveze borcev. NEUSTREZNI PROSTORI_ ŠOLSKIH KUHINJ NA ŠMARSKEM Šolska malica del programa Nedvornno je prehrana velikega pomena za zdravo rast otrok. Tudi urejena šolska prehrana — ugotav- ljajo v šmarski občini — je nujno potrebna za normalen otrokov raz- voj, ki se odraža v boljših učnih uspehih. Občinska skupščina je za letošnje potrebe namenila tri in pol milijo- ne dinarjev. Ker je šolska malica postala del programa celotnega šol- skega dela, pa bo morala skupščina postopoma uvajati brezplačne mali- ce in zanje zagotoviti tudi potrebna sredstva. Letos sprejema šolsko malico že 3400 od skupno 4600 učencev, koli- kor jih obiskuje šole v šmarski ob- čini. Velik problem šolskih mlečnih kuhinj predstavljajo prostori in op- rema, kajti posebne prostore za pri- pravo hrane imajo le na dvanajstih šolah. Na ostalih pa pripravljajo hrano v prostorih, ki ne ustrezajo, saj služijo še za druge namene, ali pa so celo učiteljska stanovanja. Vprašanje sredstev za šolske ku- hinje se bo izrodilo v problem, če bo prenehala mednarodna pomoč, ki predstavlja skoraj tri petine vseh sredstev, s katerimi šolske kuhinje razpolagajo. pk Učenci osnovne šole na Hudinji so pred dnevi tekmovali v pozna- vanju prometnik znakov in pro- meta, ki ga je organizirala sekcija Ljudske tehnike iz Tovarne emaj- lirane posode. Najboljši med njimi so dobili praktične nagrade. ^Foto: V. David OBISK PRI ERNESTU TIRANU »TEGA NISEM PRIČAKOVAL« Dostikrat si med delom zaželimo miru. Ko- liko tihih sanj ima skoraj vsak človek, ko se napreza sredi vsakodnevnih skrbi, o hišici sredi cvetja, idilični senci pod sadnim drev- jem. Ko sem se bližal Tiranovi hišici v Lju- bečni, sc mi jc zdelo tako. Pisana mavrica cvetočih tulipanov se je rahlo zibala v popol- danskem vetru, blagodejen mir je nasičcval vrt. Na vrtu je z zavihanimi rokavi vih^tel nio- tiko nekoliko upognjen, plečat moz. Živo mi je pogledal v oči in stegnil desnico: Tiran. Ne, nisem se zdrznil ob imenu, ker dejansko ne odkriva tirana, temveč Ernesta Tirana, ljubitelja cvetja, lepe slovenske besede i.i številnih otrok, ki so v dolgih letih njego- vega uspešnega pedagoškega dela na Mariji Snežni, na Hudinji, Preboldu,in Ljubečni z zakladom njegove osebnosti obogatevali sebe. »O Guzeju sem pisal igro, to je res«, se je nasmehnil, ko sem mu povedal, da bi na željo naših bralcev objavili zgodbo o Šentjur- čanu Guzeju, ki je nekronan vladal pokrajini ob Sotli v osmem desetletju prejšnjega sto- letja. »Pred 30. leti so jo igrali neštetokrat in ljudje so drli gledat, da bi se skoraj po- lomili. Prava komedija pa je bila, ko sem moral pred sodišče zaradi Guzeja me.ida na- tanko ob petdesetletnici njegove smrti. Bra- niti sem moral avtorske pravice. Meni je namreč tašča, ki je bila doma blizu Šentjur- ja in je živela v Guzejevih časih, veliko po- vedela o njem. Takrat sem zbral vrsto prič in med njimi sta bili celo Guzejevi nekdanji prijateljici, takrat že osemdesetletni. Tožbo sem v napetih okoliščinah dobil. Tovariš Tiran ne počiva. Poleg dela na vrtu se sede za pisalno mizo in piše. ri. NEMOGOČE CESTE PROMET ZAOSTAJA ZA RAZVOJ EM GOSPODARSTVA Cestno omrežje v šmarski občini je v precej sla- bem stanju, finančnih sredstev za vzdrževanje pa je malo. Nekatere ceste so bile zgrajene že pred desetletji in ne ustrezajo sodobnemu pro- metu. Najslabši sta cesti Rogaška Sla- tina — Rogatec in Mestinje — Bi- strica ob Sotli. Tudi cestni odsek Cirobelno — Podplat, ki je bil mo- derniziran leta 1%3, še ni povsem urejen. Takšna kot pred leti sta ostala še dva klanca pri Šentvidu in Mestinju. Po drugi strni pa se iz leta v leto povečuje cestni promet. V občini je regristriranili že nad 1.100 raz- nih motornih vozil. Ce k temu pri- štejemo še tujski promet, ki je zla- sti v letni sezoni zelo razgiban, je nujno storiti učinkovite ukrepe za izboljšanje prometnih razmer in ta- ko* tudi za večjo varnost prometa. Na to opozarjajo tudi prometne nesreče. Statistični podatki za leto 1%4 povedo, da je bilo v občini nad 80 nesreč, od tega 44 težjih. Nesre- čam je največkrat botrovala vinje- nost, pa tehnične pomanjkljivosti vozil, kršenje prometnih predpisov, v nekaj primerih pa slabo stanje cest. Poseben problem na cestah druge- ga reda je avtobusni promet. Zaradi neurejenih postajališč je zlasti ogrožena varnost prometa v Rogaški .Slatini in v Mestinju pri Smehu. Ker za rešitev tega problema ni po- trebno večjih denarnih sredstev, je toliko bolj nerazumljivo, da stvari še niso urejene. Kamen spotike v Rogaški Slatini je še industrijski tir od železniške postaje do nalivalnice. Zaradi tira je bilo že več prometnih nesreč — tir je zlasti nevaren za kolesarje — sam tir pa bržkone tudi ne sodi v svetovno znani zdraviliški kraj. In kako je urejena cestna signa- lizacija? Lani je posebna komisija pregle- dala cestno signalizacijo v občini in ugotovila, da je signalizacija v na- seljenih krajih dobro urejna, v na- seljih pa prav pomanjkljiva signali- zacija močno ogroža varnost pro- meta. Predvsem so neurejeni preho- di za pešce. Zaradi pomanjkljive signalizacije in ostalih oznak tudi ni mogoče preprečiti kršenja pro- metnih predpisov, saj se vozniki zlahka zgovorijo, da niso vedeli, da so storili prometni prekršek. V šmarski občini so v slal)em sta- nju tudi mostovi. Dobi-šen del mo- stov je lesenih in dotrajanih. Ker pred mostovi ni označb za nosilnost ne bi bilo nič čudnega, če se bo pri- petila težja nesreča. Predvsem so slabi mostovi na cestah tretjega in četrtega reda. Razveseljivo "pa je, da v šmarski občini posvečajo veliko pozornost prometni vzgoji. Med drugim so us- peli, da prometno vzgojo poučujejo na vseh šolah, Nerazveseljiva izje- ma je le šola v Rogaš^^i Slatini, kjer, kot kaže, ne čutijo potrebe po taki vzgoji. Spričo novega zakona o prometu na javnih cestah pa bo potrebno za vzgojo uporabnikov cest storiti še več. Zlasti bo treba več skrbi posve- titi pešcem. Peter Kavalar TV PROGRAM OD 30. MAJA DO 6. JUNIJA • TV PROGRAM OD 30. MAJA DO 6. JUNIJA • TV PROGRAM OD 30. MAJA DO 6. JUP Nedelja, 30. maja: 9.30 Konec šolskega leta — lutkovna odda- ja (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beo- grad); 10.45 Mendov spored (Zagreb); 11.30 Gozdni ču\aji (Ljubljana); . . . Športno po- poldne (...); 18.00 Mladinski TV klub (Ljub- ljana); 19.00 Dr. Kildare (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Da ali ne — quiz oddaja (Beograd); 22.00 Poročila (Beo- grad); Sljeme: 11.30 Gozdni čuvaji (Zagreb); 19.00 Svetnik (Beograd); 22.00 Včeraj, danes in jutri (Za- greb); Ponedeljek, 31. maja: 11.40 TV v šoli: Razvoj organske industrije v SFRJ (Ljubljana); 15.20 Ponovitev šolske ure (Ljubljana); 16.40 Ruščina na TV — 64. lekcija (Ljubljana); 17.10 Govorimo angleško — 41. lekcija (Ljubljana); 17.40 Francozi pri vas doma (Beograd); 18.10 Risanke (Zagreb); 18.25 Napoved sporeda in TV obzornik (Ljub- ljana); 18.45 Industrijsko oblikovanje (Ljub- ljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beo- grad); 19.45 Telesna kultura v letih zrelosti in starosti (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Bet^ad); 20.30 Bisen giasbene literature: B. Bitten — Čarobne uspavanke (Beograd); 20.40 TV drama (Beograd) 21.40 Naš teleob- jektiv (Ljubljana); 22.05 TV dnevnik (Ljub- ljana); Sreda, 2. junija: 16.50 Ruščina na TV (Zagreb); 17.10 Učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 Tik-tak — prav- ljica (Ljubljana); 17.55 Pionirski TV studio (Ljubljana); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Dosežki znanosti (Ljublja- na); 19.15 Glasbeniki o sebi in glasbi: B. Smetana (Beograd); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV obzornik (Beograd); 20.30 Lirika — poezije Dušana Kostiča (Beograd); 20.40 Crno na belem (Zagreb); 21.40 Kulturna panora- ma (Ljubljana); 22.20 TV obzornik (Ljublja- na); Sljeme: 17.40 Kje, kaj je (Beograd); 18.25 Informa- tivne oddaje (Zagreb—Beograd); 18.45 Repor- taža (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb—Beograd); 21.40 Panorama (Zagreb); 22.20 Informativna oddaja (Zagreb—Beograd); Četrtek, 3. junija: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd); 16.40 Ru.^-uia na TV — 65. lekcija (Ljubljana); 17.10 Govorimo angle- ško — 42. lekcija (Ljubljana); 17.40 Crka na črko (Beograd); 18.25 Napoved in T V ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Po Jugoslaviji (Beo- grad); 19.15 Glasbena porota (Ljubljana); 19.45 V kinu bomo videli (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Narodna glasba (Zagreb); 20.40 TV drama — prenos (Ljub- ljana); 22.00 Koncert v studiu (Ljubljana); 22.45 TV obzornik (Ljubljana); Sljeme: 18.25 Informativna oddaja (Zagreb—Beo- grad); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb— Beograd); 20.40 Rezetviran čas (Zagreb—Beo- grad); 21.30 Informativna oddaja (Zagreb— Beograd); Petek, 4. junija: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.50 Govorimo rusko (Zagreb); 17.10 Učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 T V v šoli (Zagreb); 18.10 Pika nogavička — III. del slikanice (Ljubljana); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Rdeči signal (Beograd); 19.15 Sami so izbrali — oddaja narodne glasbe (Beograd); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20.30 Retrospektiva sloven.ske- fPi Cilma: Veselica (Ljubljaoa); 2230 Sprehod po svetovnih galerijah (Ljubljana); 23.00 Po- ročila ., , Sljeme: 18.25 Informativna oddaja (Zagreb—Beo- grad); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb— Beograd); 20.30 Celovečerni film (Zagreb); 22.00 Informativna oddaja (Zagreb—Beograd); Sobota, 6. junija: 17.40 Deček in veter — lutkovna oddaja (Zagreb); 18.05 Glasbeni odmevi (Zagreb); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Mladinska igra (Zagreb); 19.30 Vsako soboto (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljublja- na); 20.00 T V dnevnik (Beograd); 20.30 Glas- bena oddaja: Zafir Hadžimov (Beograd); 20.40 Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.10 Druga plat medalje — humoristična oddaja (Beo- grad); 22.0{) Hitchcock vam predstavlja — serijski film (Ljubljana); 22.50 TV obzornik (Ljubljana); Sljeme: 18.25 Informativne oddaje (Zagreb—Beo- grad); 19.30 TV pošta (Beograd); 19.45 Pro- pagandna oddaja (Zagreb); 20.40 S kamero po .svetu (Beograd); 22.00 Ngvele (Zagreb); RADIO CELJE 22.30 Informativna oddaja (Zagreb— Beo- grad); Nedelja, 30. maja: 12.00 — Pogovor s poslu- šalci — mladinski pevski festival; 12.10 — ob- vestila in reklame; 12.25 — naši poslušale' čestitajo in pozdravljajo; 12.45 — Stane Ter- čak: Sprehodi po muzeju revoucije v Celju (prvo nadaljevanje). V dnevih od 31. maja do vključno 5. junij* bo celjska kronika vsak dan na sporedu oi> 17.00, obvestila in reklame ob 17.10, plošč« po željah pa ob 17.35. Razen tega se bodo zvrstile še naslednje oddaje: ponedeljek, 31. maja: 17.25 — športni pi"<=' gled; torek, 1. junija: 17.20 — mladinska oddaji' sreda, 2. junija: 17.25 — iz dela celjske oti' činske skupščine: četertek, 3. junija: 17.25 — radijski feljton, druga planinska oddaja; petek, 4. junija: 17.25 — deset minut ^ zdravnikom: dr. Rojnik — revmatična srčn* obolenja; sobota, 5. Junija: 17.20 — za prijeten konc"^ tedna. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. BUDIMPEŠTA — PRAGA — DUNAJ — 7.dnevn| izlet z avtobusom. Prijave do 3U. maja 1965. 2. 6-dneviH Izlet po ALPAH — za ljubitelje gorskih lepot 6- dnevno avtobusno potovanje v najlepše gorslte predele AVSTRIJE, SVICE jn ITALIJE. 3. III. SPARTAKIADA V PRAGI od 1. 7. do 6. 7. 1965. Prijave do 1. Junija 1965. 4. V času od 18. do 29. Junija bo v RIMU mednarodna razstava ELEKTRONIKE . 5. PROMETNA RAZSTAVA V MtJNCHENU. Kolektivi, avtomobilisti pozor, rok prijav Je do 20. 6. 1965. ZA VSE INFORMACIJE SE PRED POTO- VANJEM OBRAČAJTE NA TURISTIČNO AGENCIJO KOMPAS CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, tel. 23 50. #PRODAM Takoj vseljivo komfortno stanovanje v Celju — površina 80 m- — prodam. Ponudbe na upravo lista pod šiho »4,500.000«. Opel Record — letnik 58, dvobarvni, v odlič- nem stanju, prodam. Ogled v soboto in ne- deljo. Gustl Jurčak, Celje, Sp. Trnovlje 140. Jabolčnik proda: Prevolnik, Cesta v Laško 9 (Polule). Primo 150 ccm (4.000 km — 180.000 din) — proda tudi na ček. Obrez, Celje, Delavska ulica 16. V Braslovčah prodam hišo. Naslov v upravi lista. Teličko — staro 8 mesecev — prodam. Za- grad 122. Levi štedilnik »Gorenje« s predalom, prodam. Naslov v upravi lista. Šivalni stroj »Weritas«, moped »Puch-Tomos« in orehovo omaro — proda Cvetko, Celje, Muzejski trg 8. Ugodno prodam motorno kolo »Puch-Roller. Cena 110.000 din. Alojz Meke, Šmarjeta 6, Skofja vas. Televizor (80.000) in pralni stroj — uvožen, proda ugodno: Straus, Mariborska cesta 39.' # STANOVANJA Šivilji nudim brezplač.no stanovanje za proti- ushige. Naslov v upravi lista. t Mirna zakonca brez otrok iščeta sobo — po možnosti s kuhinjo, v centru ali okolici Celja. Kerneža, Aškerčeva 2-1. Sobo s'kabinetom in pritiklinami zamenjam za eno sobno. Nasov v upravi lista. Sprejmem sostanovalko. Stritarjeva 27 (Ljub- ljanska cesta pred Mlekarno). Opremljeno sobo s kopalnico in posebnim vhodom oddam mirni osebi. Ponudbe na upravo ista pod šifro »Junij«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom odda- mo pošteni ženski srednjih let. Naslov v upravi lista. Oddam lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice solidnemu nameščencu. Plečniko- va 11. # S L U £ B E Pečarja za vsa pečarska dela na stavbah, vo- .jaščine prostega in dva poštena in vestna nekvalificirana delavca — nad 16 let — za priučitev v d»lavnici,> sprejme: Anton Go- lob, pečar Tržič. Samsko stanovanje pre- skrbljeno. Sprejmem kmečko dekle za pomoč v gostilni. Gostilna »Rizmal« — Žalec. • RAZNO v ponedeljek je bila na klopi pred Zadruž- nim domom v Šempetru v Savinjski dolini pozabljena mreža. V njej je bila ura budilka. Poštenega najditelja naprošam, da mi jo pro- ti nagradi odda na nalsov: Jakob Goršek; Šempeter 94. JO?.E GUCEK — izjavljam, da nisem plač- nik dolgov mojo žene MATILDE GUCEK, sta- nujoče Celje, Zagrad 107. © OBVESTILA lt loto-kino amatersko dru.štvo Celje, Can- karjeva ulica 11, prireja A začetni in B na- nadaljevalni tečaj za fotoamaterje. Pismene prijave pošljite do 3. 6. 1965. Obenem sporočamo, da društvo prevzema v razvijanje amaterske kino filme 2x8 ali 16 mm, in sicer v društvenih prostorih Can- karjeva 11. ZAHVALA Ob tragični smrti moža in očeta ALOJZA KRAJŠKA *c zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z "aini. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Tovarne emajlirane posckle Celje, za darova- le vence in pomoč ter godbi za udeležbo na Pogrebu. Iskrena hvala za poslovilne beseda "Jegovlh sodelavcev. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, ki so lam v težkih trenutkih nesebično priskočili "a pomoč. Enaka zahvala vsem ostalim, ki ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Leni s sinovoma Vilijem in Lojzetom ČESTITKA Maksu Habincu iz Vidma in Elzi KuneJ iz "^"^jega, želijo v življenju dosti sreče. Kraljevi in Lešnikov! TURISTIČNE OBJAVE kOPANJE V ZDRAVILIŠČU LAŠKO številna vprašanja sporočamo, da Je nd •'opanjc v Zdravilišču Laško vsak dan . 9.30 do 17. ure, razen vsakega prvega tor- ^, v mesecu. Enako je možno kopanje tudi iia ^^"'^ kopeli v bazenu so 200 di- '^J'^v, za kopeli v kabini pa 300 dinarjev. O^^^LlšCE V RIMSKIH TOPLICAH — ti^Ppročamo, da je kopalni bazen v Rimskih "»Pl'cah odprt. SPOMLADANSKI IZLET »10^* spomladanske izlete priporočamo Resev- H,j "^d Šentjurjem, Žički .samostan in Crei- Vsi trije izleti se lahko kombinirajo. • KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dne 29. in 30. maja 1965 — »KORZIŠKI BRATJE« — italijanski barvni tilm 1. junija 1965 — »MAČKA KA2E KREMP- LJE« — francoski vohunski film 3. junija 1965 — »ZAPELJANA IN ZAPU- ŠČENA« — italijanski lilm KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 29. in 30, maja 1965 — »FALSIFIKA- TOR IZ LONDONA« — ameriški film 3. junija 1965 - »NE JOČI PETER« - ju- goslovanski film • GLEDALIŠČE SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Petek, 28. maja 1965 ob 20. url: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Go- štovanje v Vojniku. Sobota, 29. maja 1965 ob 10.30: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Za- ključena predstava za ekonomsko šolo Celje. Sobota, 29. maja 1965 ob 19. uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VEČER. Abonma za delovne organizacije in izven. Nedelja, 30. maja 1965 ob 10. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 30. maja 1965 ob 20. uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VEČER. Gostovanje v Mariboru. Sreda, 2. junija 1965 ob 15.30: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VEČER. II. šolski popoldanski abonma in izven. Sreda, 2. junija 1965 ob 19. uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VEČER. IV. šolski večerni abonma in izven. Četrtek, 3. junija 1965 ob 20. uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VEČER. Gostovanje v Mestnem gledališču v Ljubljani. Petek, 4. junija 1965 ob 15.30: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VEČER. I. šolski popoldanski abonma in izven. Nedelja, 6. junija 1965 ob 10. uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VEČER. III. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 6. junija 1965 ob 19.30: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VEČER. Nedeljski večerni abonma in izven. EKONOMSKA ŠOLA V CELJU spre- jema za šolsko leto 1965/66 v prvi raz- red absolvente osnovne šole, katerih starost 1. septembra 1965 ne presega 17 let in ki opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika, tujega jezika in matematike. Sprejemni izpiti bodo 21. junija 1965 ob 8. uri i/ slovenskega jezika in ob 11. uri iz tujega jezika in 22. junija ob 8. uri iz matematike. Prijave za sprejem (obrazec ,120), podpisane od staršev in kolkovane s 50.— din, s priloženim zaključnim spričevalom osnovne šole in podatki osnovne šole o kandidatovem učnem uspehu in njegovih osebnostnih kva- litetah, dostavijo ravnateljstvu šole za kandidate s področja bivšega okra- ja Celje vodstva osnovnih šol, kan- didati od drugod pa sami do vključno 15. junija 1965. Ravnateljstvo ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti do preranega groba, našega ljubega sina, brata in nečaka VIKTORJA OCVIRKA iskrena hvala. Predvsem se zahvaljujemo kolekti- vu Termoelektrarne Šoštanj, Prosto- voljnemu gasilskemu društvu Šoštanj, kolektivom: »Galanterije«, LIK, »EFE«, Tovarne usnja. Hotela »Kajuh«, mno- žičnim organizacijam, PD »Svoboda«, godbi ter vsem darovalcem vencev in cvetja, znancem in prijateljem za iskreno sočustvovanje. Šoštanj, 25. maja 19(35. Žalujoči: mama Marija, oče Viktor, brata Alojz, Tone in ostalo sorodstvo. Šolski center za blagovni promet v Celju razpisuje vpis v dvoletno Ko- mercialno in dvoletno Poslovodsko šolo. Pogoj za vpis je dokončana Šola za prodajalce in dvoletni staž na ustreznem delovnem mestu. Poleg spričevala in potrdila o zaposlitvi je potrebna še pismena izjava o plačilu šolnine, ki znaša za Komercialno šolo mesečno 12 tisoč, za Poslovodsko šolo pa mesečno 9 tisoč dinarjev. Prijave sprejemamo do 30. junija 1965. Za od- govor naj kandidati priložijo dopis- nico s svojim naslovom. Na Šoli za prodajalce bo vpisovanje za šolsko leto 1965/66 dne 1. septem- bra od 8. do 12. ure. Novinci morajo poleg spričevala o dokončani osnovni šoli še predložiti registrirano učno pogodbo, oziroma izjavo podjetja, da je učna pogodba oddana pristojni ob- činski skupščini zaradi registracije. Prijave morajo biti kolkovane s kole- kom za 50 dinarjev. Popravni izpiti za šolsko leto 1964/65 bodo 30. av- gusta, s pričetkom ob 8. uri. Vsa potrebna pojasnila dobite na tajništvu šolskega centra, telefon 24-57. Moški pevski zbor Zveze slepih Ma- ribor priredi v soboto, 29. 5. 1965 ob 20. uri koncert v Narodnem domu v Celju. Cena vstopnic je po 150 in 200 din. Občinstvo vljudno vabimo na prireditev. Prodaja vstopnic je vsak dan od 7. do 14. ure pri telefonistu Komunalne- ga zavoda za socialno zavarovanje Celje in eno uro pred predstavo. VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA V MARIBORU objavlja po 84. členu statuta ;razpis za sprejem rednih in izrednih študentov v prvi letnik šolskega leta 1965/66 V naslednje oddelke: ODDELEK ZA STROJNIŠTVO ODDELEK ZA ELEKTROTEHNIKO ODDELEK ZA GRADBENIŠTVO IN KOMUNALO ODDELEK ZA KEMIJO ODDELEK ZA TEKSTIL V drugem letu študija izberejo študenti posameznih oddelkov eno od usmeritev na specialna področja stroke. Pogoji vpisa Na šolo se lahko vpišejo: 1. brez sprejemnega izpita: —- tisti, ki so z uspehom zaključili šolanje na ustrezni srednji strokovni šoli ali gimnaziji; 2. s sprejemnim izpitom: , — tisti, ki so z uspehom zaključili šolanje na srednji šoli, kjer učni program iz matematike, fizike in kemije ne ustreza programu srednje strokovne šole ali gimna,zije. — tisti, ki šo končali ustrezno industrijsko ali kako drugo strokovno šolo s praktičnim poukom ali ustrezno vojaško šolo za aktivne podoficirje ali vojaške uslužbence, na katerih je trajalo šolanje vsaj tri šolska leta; — tisti, ki niso končali ustreznih šol, če so bili vsaj štiri leta zaposleni v gospodarski ali drugi delovni organizaciji, kjer so uspešno opravljali praktično delo, ki ustreza smeri študija. Ustrezne so tiste šole in stroke, ki so enake stroki enega od oddelkov te šole. Sprejemni izpit - Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pod točko 2 morajo opraviti sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije. Ce študijski pro- gram šole, ki so jo končali, ne ustreza programu srednje strokov- ne šole ali gimnazije samo iz enega ali dveh v 2. točki navedenih predmetov, se opravlja izpit samo iz predmeta ali predmetov, ka- terega program ne ustreza. Izpiti iz vseh treh predmetov so pismeni in ustni. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pod tretjo alinejo točko 2 prejšnjega poglavja, morajo opraviti pismeni in ustni sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije in še splošni del sprejemne- ga izpita. Ta obsega pismeno nalogo o splošni temi ali temi iz stro- ke, ki jo želi kandidat študirati. Sprejemni izpiti bodo v začetku septembra. O času opravlja- nja sprejemnega izpita bodo kandidati posebej obveščeni. Vložitev prošnje Lastnoročno napisani prošnji, kolkovani s 50 dinarjev državne takse, morajo kandidati priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo — diplomo v originalu. 2. izpisek iz rojstne matične knjige; 3. življenjepis. 4. tisti, ki so bili zaposleni, še potrdilo delodajalca o trajanju, vrsti in uspehu zaposlitve. Listine morajo biti — razen spričevala — kolkovane s kolkom za 30 din državne takse. Kandidati za izredni študij priložijo še: 5. potrdilo delodajalca, da so v stalnem delovnem razmerju ali uradno potrdilo, da obstojajo upravičene okoliščine, zaradi ka- terih ne morejo obiskovati pouka kot redni študenti; 6. i,zjavo, s katero se zavežejo, da bodo kot izredni študenti plačali določene stroške za študij ali da bo te stroške plačal delo- dajalec. Vprošnji morajo zlasti biti navedeni naslednji podatki: to- čen naslov kandidata, v kateri oddelek se želi vpisati in ali name- rava študirati redno ali izredno. Kandidati, ki se želijo vpisati na šolo kot redni študenti, mo- rajo v prošnji tudi navesti, če že imajo oziroma, če si bodo sami priskrbeli stanovanje ali štipendijo. K prošnji priložite tudi prazno dopisnico s čitljivo izpisanim naslovom. S priloženo dopisnico bo kandidat obveščen o rezultatu razpisa oziroma pozvan k sprejemnemu izpitu.^ Razpis bo zaključen 15. avgusta 1965. Prošnje z zahtevanimi listinami pošljite po pošti na naslov: Višja tehniška šola, Maribor, poštni predal 148, ali jih predajte tajništvu šole v Smetanovi ulici 17/1, dnevno od 10. do 12. ure. Pojasnila Višja tehniška šola v Mariboru je visokošolski zavod, ki uspo- sablja svoje študente za mnogoštevilne inženirske službe, ki ne zahtevajo celotne visokošolske izobrazbe. Razen tega daje tudi po- trebno podlago za nadaljevanje študija na ustreznih fakultetah. Redni študij na šoli traja dve leti. Ko opravi študent vse izpite in druge študijske obveznosti ter uspešno izdela diplomsko nalo- go, dobi diplomo, s katero se mu priznava zaključena prva stopnja visokošolske izobrazbe in strokovni naslov inženirja ustrezne stroke. Predavanja se bodo v šolskem letu 1965/66 začela dne 1. oktob- ra 1965. V septembru bo šola priredila enomesečni kombiniran priprav- ljani tečaj za maturante na gimna,ziji in drugih srednjih šol ne- ustrezne stroke ter tečaj iz matematike za tiste študente, ki so bili pred vpisom dalj časa zaposleni. Na izrecno željo študentov bo šola poskušala neobvezno po- sredovati stanovanja in štipendije. Izredni študij Šola ima organiziran izredni študij v naslednjih centrih SR Slovenije: Celje — Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol. Trg svobode 9; Kranj — Delavska univerza. Staneta Žagarja 1; Maribor — Vi.šja tehniška šola; Murska Sobota — Ljudska univerza, Titova 18; Nova Gorica — Delavska univerza, Vojkova 103; Piran — Delavska univerza, Tartinijev trg 1- Ptuj — Delavska univerza. Trg mlad. brigad 4. Vsa nadaljnja pojasnila in informacije o razpisu daje tajni- štvo šole. VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR ZAHVALA Ob boleči izgubi našega drugega moža in očeta franceta žemva se vsem. ki so mu darovali cvetje in vence in gu spremili na zad- nji poti iskreno zahvaljujemo. Posel)no zahvalo izrekamo tov. dr. Sterletovi, zdravnikom in strežnemu osebju celjske l)olnišnice za-požrtvovalno skrb ob nje- govi težki bolezni. — Hvala njegovim, sodelavcem, pevcem, godbi in spoštovanem duhovniku za lepo slovo. Dobrna — Bled, 18. V. 1%5 ^ Njegovi AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE PUTNIK Nudimo vam vse turistične usluge. Sprejemamo rezervacije za letni oddih, od- ločite se pravočasno In zahtevajte podrobnej- še informacije. Organiziramo izlete In potovanja po Jugo- slaviji 1 v inozemstvo s turističnimi avto- busi. — MtJNCHEN — 4-dnevno avtobusno po- tovanje na prometno razstavo dne 22. do 25. VII. 1965. Prijave sprejemamo do 15. VI. 1963. Vožnja bo potekala po Koroški — Lienz —• Grossglockner — Salzburg — Miinchen. Za- htevajte program. — Z osebnimi avtomobili 3-dnevno potova- nje po ITALUI, Celje — Kranjska gora — Tolmezzo — Cortina d' Ampezzo — Bolzano — Trento — ob Gardskem jezeru — Sirnii- one — Verona — Padova — Benetke — Trst — Celje, dne 3. do 5. VII. 1965. Prijave spre- jemamo do 5. VI. 1965. — BUKAREŠTA — MAMAJA — VARNA — SOFIJA. 8-dnevno potovanje z vlakom dne 24. VII. do 1. VIII. 1965. Prijave sprejemamo do 15. VI. 1965. — MILANO — PARIZ — NICA — MONTE CARLO — BENETKE. 10-dnevno potovanje z vlakom dne 6. do 17. VII. 1965. Prijave spre- jemamo do 5. VI. 1965. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in ITALIJI — Celovec — Beljak — Gossglockner — Cortina d' Ampezzo — Bol- zana — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za kolektive. i — TRST — BENETKE, stalni avtobusni iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. — TRST — MIRAMARE, stalni enodnevni Izleti z avtobusom, za kolektive in posamez- nike. Prodajamo vozne rede za prometno sezono 1965/66. Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnicah v Velenju in Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje VOLITVE ^ KOM PRISimE UPRAVE v ŠOŠTANJSKI USNJARNI JUNIJA Ko je v šoštanjski usnjarni prišlo do težav, je takratni prisilni upravitelj tovariš Pere dal ostavko. Nov prisilni upravitelj pa je poslal Leon Madra- nič. Kot kaže, bo vprašanje usnjarne vendarle ustrezno rešeno. Žal prejšnja prisilna uprava ni izpolnila vseh svo- jih dolžnosti, predvsem problem pre- velikega števila zaposlenih. Nov prisilni upravitelj je skupaj s predstavniki političnih organizacij v podjetju začel z revidiranjem prvot- nega plana, Icajti jasno je, da v pogo- jih manjšega namoka, pomanjkanja deviznih sredstev za nabavo inozem- skih kož in v pogojih negativne bi- lance nikakor ni možno delati v okvi- ru plana, ki so ga sprejeli na začetku leta. v velenjski občini so vsi zainteresi- rani, da se stanje čimprej normalizira. Sredi junija bodo izvedli volitve v samoupravne organe in obdobje pri- silne uprave bo tako mimo. NESREČE z AVTOMOBILOM ZBIL MOPEDISTA Na cesti IV. reda med Taborom in Lo- ko pri Vranskem je vinjen motorist Josip Curin iz Ljubljane na desnem zavoju iz- gubil oblast nad vozilom ter padel po ce- stišču. Pri tem si je ranil glavo in utrpel pretres možganov, sopotnik Ivan Goro- pevšek pa je utrpel zlom desne ključnice in odrgninp po obrazu. Oba sta bila pre- peljana v celjsko bolnišnico, vozniku pa je bila odvzeta kri. TRČIA V ZAVOJU Na cesti III .reda v Brodnicah pri Jur- kloštru sta trčila na slabo preglednem kraju ceste osebni avtomobil KP 56-91, ki ga je upravljal Franc Strogelj iz Bočne in osebni avtomobil CE 67-53, ki ga je upravljal Franc Trafela iz Celja. Pri Trčenju je nastalo materialne škode .la vozilih za 300 tisoč dinarjev. ZAVOZIL V ŠKARJE Voznik osebnega avtomobila FRANC GOLOB je malo pred križiščem v Scntru- pertu med prehitevanjem zavozil v škar- je. Zaradi hitrosti ga je zaneslo s cesti- šča, kjer se je dvakrat prevrnil. V vozilu so bili poleg voznika še trije potniki. Pri nesreči so dobili težje poškodbe potniki ALOJZ KOVAČ. IVAN LOCICNIK in vod- nik, škode je za 400.000 dinarjev. Vozniku so vzeli kri za preiskavo. Še danes se naročite na Celjski tednik Intertju: Celjski tednik - AD Kladivar PO OBJEKTIH - ZADIVJI CT: Kako poteka delo v dru- štvu? ADK: Tekmovalci sc resno pri- pravljajo na poletno sezono. Te- žave imajo le pri delu z mladino ki je posebno ob koncu šolske- ga leta preobremenjena (telovad- ni nastop, proslave, pevski festi- val itd.) CT: Prireditve? » ADK: Ne bo jih malo. Tudi več kvalitetnih. Škoda je le, da je koledar tekmovanj sestavljen le "za kvalitetnejše prireditve. Tako trpi društveno življenje. CT: Je vaš cilj kvaliteta ali množičnost? ADK: Eno je z drugim poveza- no, oboje pa s finančnim vpraša- njem. Kvaliteto financira AZJ, za množično vadbo pa smo od ob- čine dobili le 42 % predvidenih sredstev. CT: Kaj pa tribuna. ADK: Najprej naj vas popra- vim: objekt na stadionu je šport- na dvorana in ne tribuna. Tribu- na je le streha nad športno dvo- rano, katera pa bo v prihodnosti služila ne samo n*8šemu društvu, ampak predvsem šolski mladini za šolsko telesno vzgojo. Zato moramo še letos urediti notra- njost. CT: Misilte, da je v Celju se- daj dovolj športnih objektov? ADK: Celje je med razvitejši- mi mesti glede športnih objektov na zadnjem mestu — vsekakor ne- sorazmerno s kvaliteto športa. To kar' imamo, je minimalno, še zda- leka pa ne služi kvaliteti še manj ])a masovnosti. Kar poglej- mo drsališče: ne glede na to, da po vsem svetu že vedo, da bo svci tovno prvenstvo v hokeju tudi v Celju, še vedno ne vemo, če bo drsališče gotovo. Napaka je bila v tem», da se je začelo graditi na podlagi predračuna, ki ni bil re- alen. Prišlo je do podražitev in plan je izgledal še bolj nerea- en. Sredstva za dokončanje drsa- lišča pa se morajo najti. CT: Se pravi, da odobravate izgradnjo drsališča pred dokon- čanjem vaše dvorane? ADK: Mi rabimo za dokonča* nje športne dvorane še 45 mili- jonov. To pa ne sme ogrožati drsališča. Ta vsota gradnje v parku ne reši. Ta sredstva se morajo dobiti drugje, pri tem pa je vseeno kdo 'financira. Vseka- kor pa svetovno prvenstvo v ho- keju v Celju mora biti. Vse premalo se zavedamo, kaj pome- ni za razvoj športa prireditev evropskega ali svetovnega ranga. Tudi take prireditve pripomore- jo h kvaliteti in predvsem mno- žičnosti gotove športne panoge. Za CT vpraševal Edo Goršič, za ADK odgovarjal Fedor Gra- dišnik. V KRATKEM SAH V čast dneva mladosti je bil pod pokrovi- teljstvom občinskega mladinskega komiteja brzopotezni turnir za posameznike, ki so se ga udeležili šahisti iz Celja, Žalca, Brežic, Sevnice, Šempetra in Prebolda. Vrstni red v finalu je bil sledeč: Pertinač in Ojstrež 6, Bervar 5,5, Tomič 3,5, Strajher 3, Jazbec 2, Brinovec 1,5, Ranzinger 0,5. -ač KOŠARKA V okviru proslav 20-letnice osvobo- ditve in dneva mladosti je košarkarski klub v Rogaški Slatini organiziral II. tradicionalni košarkarski turnir za ve- liki kristalni pokal Rogaške Slatine; pred okoli 500-gledalci je turnir otvo- ril ing. Pucelj, član ObZTK Šmarje pri .Jelšah. V tekmi za osvojitev pokala v trajno last so zmagali košarkarji Dra- ve iz Ptuja, ki so v finalu premagali KK Celje s 34:33. Ostali rezultati: Drava — Sloven- ske Konjice 40:37, Celje — Slov. Bi- strica 94:64, Drava — Rog. Slatina 47:44. Turnir bo v prihodnje tradicionalen, zmagovalec pa bo vselej sprejel kri- stalen pokal v trajno last. ATLETIKA V soboto in nedeljo bo ria stadionu Borisa Kidriča finale letošnjega^tletskega pokala Slovenije, združeno z republiškim prvenstvom ■ za posiimeznike. Nastopilo bo po dvanajst najboljših atletov v Sloveniji iz vsake disci- pline. Spričo množične udeležbe atletov iz vse Slovenije se Celjanom obeta lep športni uži- tek. Tekmovanje se bo pričelo jutri ob 16. uri. Odbojkarji Partizana Celje mesto (foto Kokot) Celje: Piran 25:13 V predzadnjem kolu republiške rokometne lige je ekipa Celja do- segla osmo zaporedno zmago. To- krat je bila njihova žrtev ekipa če- trtoplasiranega Pirana. Zlasti v pr- vem polčasu so igralci Celja zaigrali odlično, kot jih že dolgo nismo vide- li. Že rezultat prvega polčasa 15:5 pove vse. Z odlično igro so nadalje- vali tudi v drugem delu, tedaj pa so precej popustili in Pirančani so raz- liko zmanjšali. Zadnje kolo bo na ^oredu to ne- neljo. Celjski rokometaši imajo še teoretične možnosti za osvojitev re- publiškega prvenstva. Na gostova- nju v Mariboru morajo premagati domačega Branika, s katerim so v Celju v jeseni nesrečno izgubili, medtem ko mora ekipa Pirana do- ma proti Slovenj gradcu zmagati. V tem primeru bi moštvo Celja, ki je letošnji novinec v republiški ligi osvojilo naslov republiškega prvaka in sodelovalo na kvalifikacijah za vstop v zvezno rokometno ligo. Čeprav se ta prognoza v zadnjem kolu ne bi uresničila pa moramo biti z letošnjim nastopom rokome- tašev Celja v republiški ligi popol- noma zadovoljni, saj so pokazali ve- liko mero požrtvovalnosti, mladost- nega poleta in slednjič tudi — kva- litete. V IV, kolu diuge republiške od- bojkarske lige vzhod je bil v Ga- herju v nedeljo na sporedu derbi me(\ odbojkarskimi ekipanui Partiza- na Celje in Partizana Gaberje. Po ogorčeni borbi je zmagala ekipa Partizana Celje mesto s 5:2 — seti: 1?:8,7:15, 8:15,15:ll,inl5:8.Najboljša na igrišču sta bila Zupančič in Žil- nik. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA Med reševalci prvomajske nagrad- ne križanke trgovskega podjetja Mo- da, so bili izžrebani: Smerke Darko, Celje, Kersnikova 52 (prva nagra- da), Petelinšek Zdenka, Polzela, no- vi blok (druga nagrada), Brglez Al- bina, Celje, Trubarjeva 40/III (tret- ja nagrada)., ,__________^.________ Zbor zdravstvenih 'fi [delavcev Pretekli teden je bil v Celju re- publiški občni zbor društva višjih rentgenskih tehnikov Slovenije. Ude- leženci so razpravljali o strokovnih zadevah svojega delovnega področja, govorili pa so tudi o dejavnosti svo- jega društva. (libanje prebivalstva Od 15. maja do 23. maja 1965 se je v Celju rodilo 37 dečkov in 33 deklic. Poročili so se: Franc Škorjanc iz Teharij in Ana Planko iz Kompol; Franc Zunter in Scnica Erna, oba iz Celja; Stanislav Kruleč iz Petrovč in Katarina Mernik iz Galicije; Sil- vester Ostru/.nik iz Stor in Danica Vivod iz Celja; Anton Obrovnik iz Rečice in Ana Škor- janc^ iz Dc-bra; Adam Lukmar iz Sedraža in IVtatilda Jošt iz Zvodnega; Bogdan Macuh iz Liboj in Marija .Murko iz Frankolovega; Cvet- ko Šaberl iz Smiklavža in Stanislava Feldin iz Zepine; Bogomir Cominšek iz Drešinje vasi in Hedvika Hriberšek iz Prebolda. Umrli so: Justina Kranjč.an iz Celja (59); Zlatko Lukač iz Spodnje Rečice (10 dni); Ve- ra Ramšak iz Spodnje Rečice (11); Alojz Kiajšek iz Zadobrove (51); Andrej Petek iz Zagaja (67); Pavla Jamnišek iz Celja (57); Terezija Krameršek iz Levca (77); Štefan Ko- res iz Rogaške Slatine (70). CELJSKI TRG POMARANČE Ce smo prejšnji teden pisali, da so cene novih pridelkov visoke, do danes še nismo spremenili mne- nja. Res pa je, da vse to zdaj ven- darle že lahko kupimo nekoliko ceneje. Na primer: grah je zdaj po 320 dinarjev, paradižnik se je od 750 dinarjev pocenil na 600, češnje je »Agropromet« še pred kratkim prodajal po 450, zdaj pa so po 320, krompir je po 260 dinarjev kilo- gram — bil pa je po 300 itd. Prejšnji teden so Tia tržnici pro- dali veliko sadik — predvsem pa- radižnikovih, pa tudi veliko rož, ki jih bodo go.spodinje posadile v svoje sveže prekopane vrtove. Jajca so p"o 40 dinarjev, dobite pa jih lahko tudi za 37, včasih celo za 35 dinarjev — če imate srečo, seveda. Največja senzacija preteklega tedna na celjski tržnici pa so bile prav gotovo pomaranče, ki so jih nekaj sto kil prodali v kakšni uri. To pa je tudi razumljivo, saj je v času, ko je s sadjem že tako težko, to pomanjkanje pomaranč že ne- vzdržno. ATLETSKI MITING V ZAGREBU V sredo je bil v Zagrebu v poča- stitev 20-obletnice osvoboditve at- letski miting, katerega so se udele- žili tudi nekateri celjski atleti. Med njimi se je najbolj izkazala Marija- na Lubej, ki je zmagala v teku na 100 m v času 12,0, ter v teku na 80 m z ovirami z dobrim časom 11,4. Po- leg tega je bila tretja v skoku v vi- šino, kjer jc preskočila 150 cm. Ka- stelčeva je bila v metu diska druga z metom 38,34 m. Od moških pred- stavnikov je zmagal Polutnik v teku na 110 m z ovirami s časom 15,9'in bil drugi v teku na 400 m — 51,7. La- mut je bil v teku na 100 m drugi s časom 2:31,5, Pilih pa jc enako me- sto zasedel v skoku ob palici, kjer je preskočil 380 cm. Zmago je zabe- ležil še Pikula v metu krogle — 16,11, v metu diska pa je bil tretji — 44,0 m. Hokejisti zmagujejo v tekmovanju zasavske skupine republiške lige v hokeju na travi so doslej odigrali 4 kola. V 4. kolu sta bila dosežena naslednja rezultata: Partizan — Gaberje A : KŠP Ljub- ljana 3:1, Partizan — Gaberje B : Slovan 3:0 w. o. Po tem kolu vodijo igralci Partiza- na Gaberje A pred svojo B ekipo. Za najboljšo ekipo so nastopili: Ska- le, Pinter, Zupane, Lednik, Raznož- nik, Jeram, Guzelj, Založnik, Niko- lič, Kolenc E. in Kolenc P. Finalno tekmovanje prvenstva SRS bo 6. junija v Celju na pomož- nem igrišču Kladivarja s pričetkom ob 8. uri. KOMENTAR TO ŽE NI VEČ SMOLA Sedaj je pa menda vse jasno. Kla- divarju skorajda ni ^več rešitve pred izpadom iz II. zvezne nogometne lige. Nedeljska tekma s Famosom iz Kras- nice je pokazala, da Celjani res niso v formi in da ne znajo zabiti gola. Tako moštvo pa res nima kaj iskati v zveznem tekmovanju. Gledati nedeljsko tekmo je bila pra- va muka. Nespretnost Kladivarjevih napadalcev, neborbenost in slednjič tudi neznanje nekaterih posameznikov les ne more roditi uspeha. Edino kar lahko pohvalimo, je bila izredno fair igra obeh moštev in dober — sicer nekoliko Celjanom naklonjen sodnik. Kljub ležerni igri gostov in njihovim napakam v obrambi pa slabim napa- dalcem Kladivarja ni uspelo porinili usnja v mrežo tudi ob idealnih prili- kah. Ne bi mogli več govoriti o smo- li. Smola ali nesreča je lahko enkrat ali dvakrat. Ce se ponavlja večkrat je to že neznanje. S tem pa se v tekmovanju zveznega ranga- ne da us- pevati. S porazom proti vodećemu Alumi- niju se je ekipa Celja spet našla v nevarni coni za izpad iz SNL. Ima sicer isto število točk, kot cela vrsta ekip v spodnjem delu lestvice, toda precej slabšo razliko v golih in do konca tekmovanja težke nasprotnike. Sobotna tekma je bila odigrana že na novem igrišču na Skalni kleti in je prav škoda, da je že kar na prvi tek-, mi na lepi zeleni preprogi prišlo do neljubih scen med igralci obeh mo- štev. Od celjskih ekip je uspel le Olimp, \\ je proti velenjskemu Rudarju uspel iztrgati točko z rezultatom 2:2. V mladinskem prvenstvu pa je Celje uspelo prehiteti na lestvici Kladivarja.^ E. G. ! SPORT NA DROBNO^ V nadaljevanju republiške odboj- karske lige je moštvo Braslovč pre- magalo TOBI iz Slov. Bistrice s 3:2. V drugi republiški ligi je Žalec doma izgubil srečanje z Zeleno ja- mo 38:54, Prebold v Litiji s 53:79, tekma med Celjem in Rudarjem pa je bila prekinjena pri stanju 55:11 za Rudar zaradi dežja. V sindikalnem športnem tekmo- vanju v rokometu je v finalu zma- gala ekipa Klime pred Cinkarno in Zavodom za napredek gospodarstva. TEKMOVANJE MODELARJEV V ponedeljek 10. maja je bilo na letališču v Lovcu klubsko tek- movanje modelarjev v kategori- jah A-1 in A-2. Kljub temu, da je modelarje motil precejšen veter, so pokazali precejšnjo mero zna- nja in tudi fizične kondicije, saj je bilo treba včasih teči za mo- delom tudi nekaj kilometrov. Rezultati: Kategorija A-2:l, ■ Karner 775 točk, 2. Rojnik 526, 3. Leskovšek 432; kategorija A-2: 1. Kompan 412,2. Leskovšek 409, 3. Turk 403. To je bilo izbirno tekmovanje, najboljši pa bodo zastopali celj- ski Aero klub na republiškem tekmovanju v Ljubljani. Pogoj za A značko modelarja so izpol- nili Leskovšek, Kompan in Turk, Na sliki: Modelarji med tekmo- vanjem, (Foto: Vladimir Koče- var). KAJ BO LETOS NA ATLETSKEM STADIOMJ Na atletskem stadionu Kladivarja bo letos med drugim tudi nekaj atletskih prireditev, ki bodo prav gotovo velike. Tako bo jutri in v nedeljo prvenstvo SRS in finale pokala. 6. junija bo mednarodni tradicionalni dvoboj Celje — Graz. Prva meddržavna prireditev se obeta 26. in 27. junija ko bo meddržavni dvoboj med Za- hodno Nemčijo in Jugoslavijo v mnogobojih. 18. in 19. julija bo osrednja prireditev ob ob- Včinskem prazniku. Ob tej priliki bomo lahko prisostvo\ali mednarodnemu troboju žensk med Švedsko, Vzhodno Nemčijo in Jugosla- vijo. Slednjič bo 31. julija in 1. avgusta še mednarodni klubski dvoboj Spartak Brno — Kladivar. TROJKA (Nadaljevanje s 6. strani) ga prezira in želje po zbližanju, ki jo je narekoval čas, je živčno in suho s primesjo obžalovanja, da Joža resnično ni pri njem, dejal: »Ne, pri nas ga ni« in takoj od- šel na način, ki je nazorno dal vedeti, da o čem takem sploh ne more biti govora. Nista se še dobro razšla, ko je na križišču pred hišo preparal večerno tišino nemški »Jlalt!«. Za hip sta obstala, misleč, da to velja njima. Ko pa sta spoznala, da ima patrulja v precepu neko- ga drugega, sta naglo izginila z dvorišča. Kocmur v hišo, pastir pa v hlev, kjer je skoraj padel Nemcem v roke. Pred hišo se je stopnjevalo vpi- tje, pomešano s streljanjem in nelcdo je naslednji hip prihulje- no hušknil mimo pastirja in iz- ginil v noč. Za njim so pridrveli Nemci in streljaje polegli za hle- vom. Pastir se je znašel v škrip- cih. Za pobeg ni bilo več časa. Stisnil se je za skladovnico bu- taric, v upanju, da ga Nemci ne bodo opazili, kjer je obležal ne- giben. Nemci so takoj pričeli preisko- vati okolico. Eden od njih je pri- šel vzdolž skladovnice butaric in jo obsvetljeval z žepno svetilko prav do pastirja. »Izgubljen sem«, je pomislil pastir in zadr- žal dih. »Vsak hip me bodo po- tegnili ven kot podgano in ubili, jutri pa bodo ljudem skrivoma govorili o grozni Rajhovi smrti in o božjem maščevanju nad ubi- jalcem. Le redki bodo veseli in priznavali resnico.« Toda nič takega se ni zgodilo. Nemci so prav tako naglo odšli, kot so prišli, ne da bi opazili pa- stirja. Pastir ni mogel verjeti. »Hudiča«, je polglasno siknil predse, »ta je bil slep in gluh, »če me že ni videl, je moral vsaj slišati razbijanje mojega srca, saj je razbijalo kot bi udarjal s kla- divom po...« Cez čas se je pastir zdelan splazil preko sadovnjaka na se- Z zadnjimi močmi splazil na se- nik spat. Čeprav je bil na smrt utrujen, ni zatisnil očesa vse do jutra. Razmišljal je 6 boju za ob- stoj slovenskega življa in za pre- nehanje hlapčevstva, kateremu se je bil pridružil že v prvem le- tu okupacije. O boju, ki je po- stajal iz dneva v dan grozovitejši in manj človeški. Od prvih pro- pagandnih akcij, ki so dražile in navduševale njegovo mlado srce in polnile njegov deški sanjski svet, je zabredel v vojaške akcije in sedaj je moral celo na tak na- čin ubiti človeka. Ni mogel dou- meti, kako bi spričo tako krutih in nečloveških dejanj mogli do- seči tisto lepo, o čemer so govo- rili na sestankih SKOJ. Dogodki tega dne so ga trenutno metali iz tira, čeprav je natanko vedel, kaj hoče in kaj je prav. , Ob svitu se je zdelan potegnil iz senika, opral kladivo in ga vr- nil na običajno mesto ter odšel krmiti živino. Klicu gospodinje k zajtrku se ni odzval. Nekaj za- tem je odšel v kuhinjo le toliko, da je izvedel, kaj mora delati dopoldne. Ob prihodu v kuhinjo je med domačimi opazil gospo- dinjinega brata, ki je imel gostil- no v vasi, kako je hlastno nekaj pripovedoval in krilil z rokami. Le-ta je takoj utihnil, ko je za- gledal pastirja. Vsi so takoj ra- zumeli, da ne želi govoriti pred pastirjem in gospodinja je brž rekla: »Fant, pripravi vse potrebno za Žaganje drvi, z Manco bosta drva žagala.« In pastir je odšel po svojih po- slih. Medtem ko je nastavljal ko- ze in pripravljal drugo za žaga- nje drv, je skrivoma škilil za Ko- cmurjev hlev, kjer je minulo noč po čudnem naključju le za las ušel smrti. Tedaj niti ni slutil, da je smrt izdajalca Raj ha žc ro- dila novega izdajalca v osebi Ko- cmurja, ki je potem, ko je zjut- raj izvedel za nočno akcijo, po- sumil v pastirja in ga naznanil Nemcem. Komaj dobro uro sta pastir in trehušasta dekla Manca žagala ^^rva, ko sta na njihovo dvorišče pridrvela dva avtomobila z ge- stapovci, ki so se kot lovski psi ^(^gnali v hišo, iz nje pa kot bu- '^i^erang gospodinja, ki je zakli- cala dekU: ^'Fant naj pride sem!« Pastirja je že ob prihodu Nem- cev spreletelo, vendar je menil, ta obisk velja sinočnjemu l^reljanju po vasi. Ko pa je zasli- ^j^l gospodinjin poziv, je vedel, koliko je ura. Mirno in neprizA- "^'o je ukrepal, vedoč da ga ge- stapovci skozi okno opazujejo, (Dalje prihodnjič) , RADIVOJ ROJAK ZLATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Po napornem potovanju so našli sled, ki je vo- dila do Tamatave, kjer so zločince prijavili policij- skemu komisariatu. Kasneje pa so našli Gallasa. • ■ 81 »Kako ste to izvedeli?« je hotel vedeti. »Ugotovili smo že na policiji v Tarnatave,« je povedal knez »Potem je prvi čudež, da me policija še ni izsledila,« je menil Gallas. »Domenili smo se torej, da odpotujemo prek Ma- junge v Afriko in določili tudi kraj in uro sestanka, za odhod iz Tananarive. Odpotovali bi zvečer z najetim avtomobilom. Na kraj sestanka sem prišel skoraj uro pred določenim odho- dom in čakal tam do jutra. Paula in Jeanne ni bilo, prav tako ne avtomobila, če bi se ima bilo kaj zgodilo, bi bil avtotaksist vseeno na naročenem mestu, sem si dejal, saj šofer ne bi mogel vedeti, da so ju prijeli. In brž se me je polotil sum, da sta me prevarila in z vsem plenom sama odpotovala. Bil je upravičen, saj sta me že prej nekoč v Monte Carlu pustila na cedilu. Spet jc surovo zaklel in nadaljeval: »Premišljeval sem, kako bi izvedel resnico. Sam nisem mogel poizvedovati za njima, ker bi se izpostavil preveliki ne- varnosti, da me prime policija. Najel sem potepuha, s katerim sem se seznanil v neki kavamici in ga poslal na poizvedovanje. Vrnil se je s poročilom da sta Charles de Chantier in Catherine Fraiser že dan prej odpotovala z letalom v Larenzo San Marco. Bilo mi je v trenutku vse jasno. Ponovil se je primer iz Monte Carla. Tam smo okradli bogato Američanko, ko pa bi morali plen deliti, je Landec brez sledu izginil. Srečala sva se prvič po tistem dogodku šele v Zanzibaru. Terjal sem od njega po- jasnilo, pa me je tako spretno nalagal, da sem mu verjel in odpustil. Natvezil mi je, da je moral sredi noči pobegniti pred zasledovanjem, pe da bi me mogel poiskati, in da je na begu izgubil ves plen. Zdaj vem, da je lagal, in če bi ga še kdaj sre- čal, bi mu brez odlašanja pognal kroglo v glavo.« »Torej ne veš prav nič več kakor vemo mi. Da sta odletela pred,osmimi dnevi v Afriko, so nam povedali na policijskim komisariatu. S čim bi nam še mogel pomagati?« je dejal Vin- ko. »Z marsičim,« je dejal Gallas, »Predvsem z resničnimi ime- ni in priimki, pod katerimi ju išče INTERPOL, pa tudi s taki- mi, s kakršnimi je policija prav tako seznanjena. To bo izšle- dovanje olajšalo. Dalje poznam njune metode skrivanja in po- potovanja. Ce sprejmete mojo ponudbo iskreno in mi zagoto- vite, da me varno spravite z Madagaskarja — sam ne vem več, kako bi odšel tudi neglede na policijsko zasledovanje, ker sem skoraj popolnoma suh — vam ostanem na razpolago kot po- močnik pri zasledovanju vse doklfer ju ne najdemo, in našel ju bom, pa če se tudi v zemljo vdreta.« Vinko je pazljivo poslušal Gallasovo pripovedovanje, pre- tehtaval njegove izjave in se prepričal, da zločinec ne laže. Njegova divja jeza na Landeca in Jeanne je bila preveč nevar- na, da bi mogla biti hlinjena. Spoznal je, prav tako kakor knez, da morejo najti v Portugalcu boljšega pomočnika kakor bi jim ga mogle dati madagaskarska, mozambiška ali katera druga policija. Pojavilo se je le vprašanje kako doseči, da ga ne pri- mejo in ne zaprejo. Vinko se ni mogel domisliti nič pametnega, šele knez je uganil najboljše. »Rešitev je le ena sama,« je dejal, »Odšli boste z nami na 82 policijski komisariat in izjavili, da pri napadu in ropu niste so- delovali, da zanj sploh niste vedeli. Paul Landec, Charles de Chantier ali kdor je že, vas je v Zanzibaru najel za svojega slu- go in navedel, da potuje na Madagaskar izkopavat star zaklad, za katerega je izvedel od nekega svojega sorodnika, ki je nekoč brez posla — ponudbo sprejeli. Tako ste prišli v Diego Suares in ostali na obrežju blizu Vohemara, kjer ste dobili naročilo počakati na ladjo v Vohcmaru iz caratananskih pragozdov. Pred vkrcanjem na ladjo v Vohcmaru vam je izročil ponareje- ne dokumente na ime Pierre Chardon z obrazložitvijo, da je zaradi prikritja izkopanega zaklada bolje, da ne pridete v Ta- mateve in v Tananarivo kot Joao Galls. Vi smisla te zamenjave sicer niste razumeli, ste se pa v strahu, da izgubite službo, tiho vdali. Mi trije bomo potrdili, da vas pri napadu in ropu ni bilo zraven. Velja?« »Odlično!« je vzkliknil Portugalec in oči so mu zažarele od zadovoljstva. »Starega potnega lista na ime Joao Gallas verjetno niste za- vrgli?« je vprašal knez. »Pri sebi ga imam, lahko pa grem ponj tja, kjer sem ga skril,« je povedal brazgotinec. »Pod imenom Joao Gallas vas INTERPOL verjetno ne za- sleduje?« se je informiral Vinko. »Ne, prav gotovo ne. To ime sem prevzel šele v Afriki,« je dejal. »Potem na delo!« je velel knez. Spremili so Gallasa do skrivališča, kjer ^je imel spravljen potni list in se od tam napotili na policijski komisariat in izpo- vedali na zapisnik točno tako, kakor so se dogovorili. Verjeli so jim do besede. Joao Gallas je bil zadovoljen in ni vedel, kako bi se knezu, Vinku in Ranoi zahvalil za rešitev iz položaja, ki je bil še pred nekaj urami brezupen. Nobenega dvoma ni bilo več, da bo tudi s svoje strani izpolnil dano obljubo, saj je pri- č^oval še obilno nagrado, najbrž prvo pošteno zasluženo v svojem zločinskem življenju. Knez je oskrbel Portugalca z novo obleko jn ostalim, kar mu je še bilo treba, in ga nastanil v istem hotelu, kjer je sam stanoval z Ranoo in Vinkom. Sprejeli so ga v svojo sredo, ko da je njihov spremljevalec. »Ni tako do dna pokvarjen, kakor sem menil,« je zvečer dejal Vinko knezu in Ranoi, ko so bili sami. »Tudi v največjem zločincu je še rahel ostanek časti in po- štenja,« je dejal knez. »Naš postopek si šteje v čast in na svojo pomoč bo celo ponosen. Seveda ne smemo pozabiti, da so za vsem tem tri hudo močne pobude: strah pred policijo, jeza na Landeca in Jeanne ter želja po zaslužku.« ^ »Dejal bi, da je Landec popolnejši zločinec kakon on,« je menil Vinko. »In mnogo pretkanejši,« je 'dodal knez. »Na voljo mu je večja inteligenca kakor jo je podedoval Gallas. Njega nihče ne bi tako krvavo osleparil, kot je on Portugalca.« »In celo dvakrat,« je dodal Vinko. 83 »Ni se ti treba sramovati, da je tudi tebe preslepil,« je za- ključil pogovor knez, in vsi trije so se zasmejal! čeprav so ve- deli, da so komaj na začetku težkega in morda tudi nevarnega podviga. XXIII, Zjutraj so odleteli iz Tananarive. Letalo je drselo prek Ime- rinske planote in mimo sredinje v višavo dvigajoče se Ankarat- re. Brezkončni pašniki z velikimi čredami goveda, v bele koce ogrnjenimi pastirji in le redkimi selišči. Šele dalje proti zaho- du, koder se je planota spuščala niže in niže, da se je nazadnje dotaknila morja, se je pokrajina spremenila v savano z redkim drevjem. Po sredi je tekla reka, počasi naraščala in nazadnje postala plovna. Bližali so se tisti Majungi, kjer je bil pred dav- nimi leti knez skrivaj zapustil francosko reiziskovalno ladjo in izginil v caratananske gozdove. Letalo se je pričelo spuščati. Kakor na zemljevidu se je pod njim razgrnilo pristaniško me- sto, vendar vse bolj madagaskarsko kakor Tamateve in Tana- rarivo, V pristanišču v rečnem ustju se jc drenjalo več sred- njih in manjših ladij za obalno plovbo in ribolov. Pristali so na letališču in se z avtobusom odpeljali" do pri- stajališča vodnih letal. Uro nato so bili spet v zraku, le da pod njimi ni bilo več step in savan. Bilo je le široko morje Mozam- biškega preliva. Leteli so proti cilju Lorengo Marques. Pozdra- vilo jih jc že iz daljave s svojim urejenim evropskim delom z upravnimi, poslovnimi in stanovanjskimi zgradbami, med ka- terimi so sc dvigale tudi zajetne stolpnice. Prav nič afriškega ni bilo v tem naselju bogatih portugalskih kolonialistov. Zato pa so bila toliko bolj afriška predmestja, kjer so v revnih stav- bah in kočah živeli črnci. Kljub vsemu evropskemu videzu pa človeku bivanje v Lorenco Marquesu ni prijetno. Muči ga sko- raj tropično podnebje. Pristali so in se izkrcali. Brazgotinec se je med svojimi Por- tugalci kmalu znašel in uslužno uredil kar je bilo potrebno za prevoz do hotela in nastanitev. Policijski komisariat je bil že obveščen o tatvini in pobegu, izvedel je tudi že poizvedovanje za beguncem, vendar brez uspeha. Edini rezultat je bila ugoto- vitev, da sta v mesto sicer prišla, nato pa brez sledu izginila. »Cez mejo nam ne pobegneta,« jc menil komisar. »Obvestili smo vse policijske postaje in obmejne postojanke. In še nekaj,« je dodal, »obvestili smo tudi tisk.« Poiskal jc med akti domači dnevnik in ga pomolil knezu. Kar na prvi strani sta bili sliki Paula in Jeanne z njunima najnovejšima imenoma. »Kako ste to mogli storiti!« je nejevoljno vzkliknil Vinko. »Saj ste ju s tem samo posvarili pred zasledovanjem. Opravka imamo z zločincema velikega formata, ki sta doslej še vedno zabrisala za seboj vsako sled, čeprav so ju neštetokrat zasledo- vali. Ce se jima posreči izginiti v afriško notranjost, ju morda nikoli več ne izsledimo. Pripravljena sta živeti dalj časa tudi v pragozdu, samo da ju nobena policija ne najde« »Menil sem, da nam bo prav objava njunih slik in dejanja pomagala do uspeha,« jc dejal komisar v zeidregi. »Ko ste že zagrešili napako,« je rekel knez, »moramo sto- riti le šc to, da razpišemo nagrado za tistega, ki bi nam mogel 84 dati podatke o njima in nam ju pomagal izslediti. Žrtvujem petdeset tisoč frankov.« »To bo močno podkrepilo vnemo policistov in civilistov,« je pripomnil komisar. »Živimo v Afriki, kjer je denar dvakrat bolj cenjen kakor v Evropi, Takoj bom -poskrbel za objavo v naših listih.« Knez se je komisarju zahvalil in vsi štirje so se poslovili, ko pa so stopili v predsobo, se jim je približal policist in pove- dal, da želi nekdo govoriti z Ironom Ravaev^lom. Tisti trenutek je pristopil civilist in se knezu 'predstavil. »John Fraser, zasebni detektiv,« je dejal. »Bral sem o vaši nezgodi in prišel sem, da vam ponudim svojo pomoč. Gospod narednik mi je zaupal, da ste prav ta trenutek pri gospodu komisarju, pa sem počakal, da opravite. Sem Anglež in delam v britanskih kolonijah v Afriki. Sem me je pripeljalo zasledo- vanje nekega zločinca iz Južne Rodezije. Izsledil sem ga in se vam slavim na razpolago. Govorim poleg svoje materinščine še prav tako dobro portugalski in francoski.« ? »Res je,« se je vmešal policijski narednik, »gospod Fraser je izsledil iskanega zločinca v takih okoliščinah, da ga mi nikoli ne bi bili pripeljali v roke pravici. Ce bi gospod Fraser tatu vaših dragocenosti izsledi'i, gotovo ne boste pozabili mene, ki sem vam ga nasvetoval.« »Prav sem sporočil gospodu komisarju, da razpisujem za izslcditelja nagrado petdeset tisoč frankov,« je povedal knez. »Izvrstno!« je vzkliknil detektiv. »V tem primeru se mi za plačilo sploh ni treba pogajati. Lotil sc bom posla tudi brez vašega pooblastila.« »Hvala!« je rekel knez ter se z Ranoo in Vinkom poslovil. Ni se pa poslovil brazgotinec. Zaostal je, stopil k detektivu in se mu predstavil. Seveda z najnovejšim lažnivim imenom in poklicem knezovega uslužbenca. »Stavim se vam na uslugo,« je rekel. »Poznam oba zločinca bolje kakor kdor koli na svetu in tudi njune metode skrivanja mi niso neznane. Mogel bi vam izvrstno koristiti. Plačila ne terjam. Nagrada ostane vam, tudi če ju sam izsledim. Velja?« »Velja,« je vzradoščeno vzkliknil detektiv in povabil Por- tugalca na razgovor v restavracijo, kjer sta si delo razdelila. Ko je Portugalec zvečer zapustil hotel, ga nihče ne bi bil prepoznal. Imel jc brado in brke, temna očala, ponošeno oble- ko in postal jc tako popoln šepavcc, pijanec in jccljavcc; kakor da se je tak že rodil. Bilo pa tudi ni prvič, da se je tako naše- mil. Napotil se je v črnsko predmestje in obhodil vse gostinske bcznice, kolikor so mu noge dovoljevale. Bilo je že po polnoči, ko jc prikolovratil v nočno gostišče, kjer jc pravkar pela napol gola črnska pevka. Pela je o vroči afriški ljubezni in koketirala s pijanimi gosti. Portugalec je brž spoznal, da jc lokal zbirališče črnskih šoferjev. Prav te je iskal. Nčbrižno sc jc naslonil na točilno mizo, naročil pijačo in poslušal pogovor dveh šoferjev, ki sta stala zraven. »Imeti moraš dober zaslužek,« jc rekel starejši mlajšemu, »da si se ves na novo oblekel in plačujcš kakor bogataš.« »Ujel sem cn sam izreden posel, pa je zalegcl za sto dru- ^ihj« je priznal mlajši. 2RTVE PROMETA S TRAKTORJEM V TELEFONSKI DROG i V vasi Sajevce je voznika poljskega '■ traktorja ANTONA CIZERLEJA med voz- \ njo zaneslo v telefonski drog ob cestišču. Po trčenju je obstal na travniku. Voznik se je peljal iz Kostanjevice proti Mrače- vu. Na traktorju je za 70.000 dinarjev škode. NENADOMA ZAVIL PRED MOTORISTA Po cesti proti velenjskem jezeru se je peljal z motornim kolesom CE 16-275 mo- torist JANEZ BLAZIC iz Skal 113. Iz na- sprotne strani mu je pripeljal mopedist KAREL KRhAN iz Velenja. Mopedist je nenadoma, ne da bi naka/al smer, zavil v levo pred motorista. Oba voznika sta padla po cestišču. Motorist je pri padcu utrpel težji pretres možganov in zlom le- ve roke, mopedist pa pretres možganov in odrgnine po obrazu. Prepeljali so ju v celjsko bolnišnico ter jima odvzeli kri za preiskavo. Na vozilih je za 160.00 di- narjev škode. KOLESAR TRČIL V AVTO.MOBIL Na gozdni cesti med Skomarjem in Zrečami se je pripetila težja prometna nesreča, ko je na nepreglednem ovinku kolesar J02E KAVSE iz Skomarja trčil v osebni avtomobil CE 61-59, ki ga je upravljal KAREL BEŠKOVNIK. Kfalesar si je pri trčenju zlomil levo nogo pod ko- lenom. Prepeljali so ga v celjsko bolni- šnico. PREHITEVAL JE NA OZKEM CESTIScU V Verpetah pri Frankolovem je na cesti prvega reda na ozkem delu prehiteval voznik tovornega avtomobila LJ 378-34 FRANC MAZORA, doma iz Tacna, drugo tovorno vozilo. Zaradi preozkega ce- stišča vozila ni mogel prehiteti in ga je med prehitevanjem zaneslo preko leve- ga roba cestišča v obcestni jarek. Na \o-> zilu je za približno pol milijona dinarjev škode. PADLA POD PRIKOLICO Voznik traktorja IVAN RAZPET iz Srednika je v Krmelju naložil na prazno prikolico pet delavk. Med njimi se je ŠTEFKA STREHAR vsedla na prednjo stranico prikolice. Med vožnjo je padla pod prikolico in se težje poškodovala. Prepeljali so jo v novomeško bolnišnico. BREZ NAKAZOVANJA SMERI ZAVIJAL V Celju v bližini hotela Celeia je kolesar FRANC NOVAK pripeljal po Ljubljanski cesti na Mariborsko in pri Kurivu zavil na levo slran cestišča v trenutku, ko je za njim pripeljal moto- rist IVAN LIPOVSEK z motornim kole- som CE 11-292. Motorist kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Kolesarja No- vaka so z zlomljeno nogo prepeljali v celjsko bolnišnico. OTROK PRED MOTORNO KOLO Voznik motornega kolesa CE 14-069 LUDVIK LAH je iz Marije Gradca pripe- ljal v Laško, ko mu je nenadoma skočil pred motorno kolo šestletni MARJAM STRNIŠA. Motorist kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Starši so od- klonili zdravniško pomoč, vendar je ot- rok pozneje začutil bolečine v trebuhu in so ga morali prepeljati v celjsko bol- nišnico. Kot smo izvedeli, je otrok ob nesreči dobil lažje poškodbe in krvavitve v trebuhu, vendar njegovo stanje ni kri- tično in bo čez nekaj dni lahko zapustil bolnišnico. VINJEN PEŠEC PRED MOTORISTA V nočnih urah se je pripetila v Velikih Malencah nesreča, ko je vinjenega pešca JANEZA ZOBARICA med hojo po levi strani cestišča zaneslo pred rnotorista SVETISLAVA TRAJKOVICA, ki je uprav- , Ijal motorno kolo CE 14-623. Prišlo je do trčenja, v katerem je pešec utrpel zlom desne noge in leve ključnice. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer so mu odvzeli kri za preiska\o. TRČENJE Z AVTOBUSO.M V Brežicah je prišlo do prometne ne- sreče na Staroveški cesti. Po cesti je pri- peljal avtobus CE 75-10, ki ga je uprav- ljal JOŽE NOVAK iz Celja., Nasproti mu je pripeljal poltovorni avtomobil CE 71-4,7 ki ga je upravljal voznik pripravnik MI- RO Rll.MC pod nadzorstvom inštruktorja AMD Krško — FRANCA STRITOFA. Voz- nik pripravnik je pred srečanjem močno zavrl, zaradi česar ga je zaneslo po cesti- šču. Prišlo je do trčenja, pri katerem je za 350 tisoč dinarjev materialne škode. ZAVOZIL V OBCESTNE CEVI Na cesti prvega reda v Ločici pri Vran- skem je voznik osebnega avlomob,ila L J 152-33 BOGOMIL PRIMELJC, doma z Ljubljane, v blagem desnem zavoju iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran cestišča in trčil v obcestne cementne ce- vi. Trčenje je bio tako močno, da ga je od cevi odbilo in vozilo obrnilo. Z zad- njim delom vozila je nato trčil še v ob- cestno drevo s tako silo, da ga je izdrl. Voznik se je težje telesno poškodoval, škode pa je za pol milijona dinarjev. NAJPREJ V BREG, NATO ŠE V TOVORNJAK Pri vasi Spodnje Pijavsko je voznik osebnega avtomobila 794 — GU-24 HU- BERT BARET, tehnik, začasno zaposlen v krški papirnici^ zaradi prevelike hitro- sti na ozkem delu cestišča pri srečavanju s tovornjakom VA 27-69, ki ga je uprav- ljal VIKTOR MELNIK iz Val jeva, zavozil v breg na desni strani cestišča. Ko je nameraval zapeljati nazaj na cestišče, je s prednjim delom vozila zadel v zadnje levo kolo tovornjaka. Na osebnem avto- mobilu je za 400 tisoč dinarjev škode. IZSILJEVAL JE PREDNOST V Celju je prišlo na križišču Ipavčeve in Gregorčičeve ulice do trčenja, ko je voznik osebnega avtomobila FRANJO KLEM2E, doma iz Celja, izsiljeval pred- nost pri zavijanju v Gregorčičevo ulico. V istem času je po prednostni cesti pri- peljal voznik osebnega avtomobila LJ 415-45 STANE KUŽNIK, doma iz Ljublja- ne. Voznika sta trčila, škode je za 1.55 tisoč dinarjev. ZARADI PREHITRE V02NJE V JAREK Voznik dostavnega avtomobila CE 72-78 LUKA ROJ iz Celja je iz Lave privozil z neprimerno hitrostjo proti Dečkovi cesti. Pri srečavaoju z neznanim vozilom ga je zaneslo v 4,5 metrov globok jarek, kjer se je prevrnil na streho. Na vozilu je za 250.000 dinarjev škode. TRČENJE ZARADI IZSIUEVANJA PREDNOSTI Na križišču Ljubljanske, Jurčičeve in Gregorčičeve ulice v Celju je prišlo do trčenja, ko je voznik RAIMER KORNER iz Graca privozil po Gregorčičevi ulici in poskušal izsiliti prednost pred tovornim vozilom MB 18-66, ki ga je upravljal FRANC LEBER. Škode je za 180 tisoč dinarjev. RAZGOVOR S KOMANDIRJEM CELJSKE PROMETNE MILICE_ NAJPREJ UREDITEV CEST O UVELJAVITVI NOVEGA TEMELJNEGA ZAKONA O VARNOSTI PROMETA NA JAV- NIH CE.STAH, KI UVAJA NEKATERE KORENITE SPRE.MEMBE V CESTNEM PROMETU. IN STROŽJE KAZNI ZA KRŠILCE, SMO ŽE PISALI. PRED NEDAVNIM SMO NAPROSILI ZA RAZGOVOR KOMANDIRJA PROMETNE MILICE V CELJU, POROČNIKA MILICE FRANCA STIHERLA, DA BI NAM ODGOVORIL NA NEKAJ VPRAŠANJ O UVAJANJU NO- VEGA ZAKONA IN O UREDITVI PROMETA V CEUU. — Četrtega aprila je bil sprejet nov Temelj- ni zakon o varnosti prometa. Ali celjski var- nostni organi že izvajajo sankcije proti kršil- cem določil? # Tu ne gre samo za Celje. Voz- niki-uporabniki cest še niso podrob- no seznanjeni z novimi določili, za- to kršilce v glavnem le — opozarja- mo. Pri tem bi predvsem voznikom svetoval, da se čimprej seznanijo s spremembami, saj bo to samo njim v korist, poleg tega pa ne bodo pod- vrženi varnostnim ukrepom. — že nekaj let govorimo o 'nemogočih cest- nih pogojih, ki ne ustrezajo glede na obreme- nitev in potrebe. Lani je bilo registrirano na področju Celja več kot deset tisoč motornih vozil. Ce k temu dodamo še tranzitni promet in promet, ki se odvija po cesti prvega reda. se lahko upravičeno bojimo, da bo število ne- sreč in žrtev V prometu iz leta v letci večje! # V danih pogojih — da. Neure- jene prometne razmere v bivšem celjskem okraju, ožina v Šempetru, Butejev most v Celju, most čez Suš- nico, ožina Gregorčičeve in Levstiko- ve ulice v Celju, neurejena kolesar- ska steza od Hudinje do Vojnika nas sili k temu, da od voznikov za- htevamo popolno disciplino, in temu primerno tudi ukrepamo, če se ho- čemo izogniti šteldlnim nesrečam ter zavarovati življenja in varnost državljanov. — Vozniki trde, da so celjski prometni mi- ličniki zelo strogi, kaj vi menite o tem? 9 Kljub močnemu prizadevanju prometnih miličnikov in milice na sploh nismo uspeli vzpostaviti takš- nega reda, da ne bi bilo tako žrtev, smrtnih nesreč in materialne škode. Drugo dejstvo pa je, da je določen del voznikov zelo nediscipliniran in da opozoril uslužbencev ne upošte- va, kar nas sili k ukrepanju. — Nov Temeljni zakon ima nekaj določil, ki jih bo glede na pogoje težko izvajati. Na primer parkiranje. V Celju je devet parkirnih prostorov za oseb.ne avtomobile, vendar jih koristniki redko uporabljajo, medtem ko za tovorna vozila sploh ni parkirnih prostorov in jih vozniki puščajo na cestiščih. # Osnovno je to, da na cesti I. reda, ki teče skozi Celje, ne smejo puščati vozil. Na ostalih cestah, kjer ni z znakom prepovedano, jih je do- voljeno puščati na desni strani ce- stišča v smeri vožnje, seveda izven ožin, krivin in križišč. Vozniki se izogibajo parkirnih prostorov pred Mignonom, za Kop- rom, ker morajo plačati takso. Prav bi bilo, da enkrat plačana taksa za določen dan velja tudi na drugih parkirnih prostorih, kot je to ureje- no v drugih slovenskih mestih. Tež- je je za parkiranje tovornih vozil, za katera v Celju ni urejenih parkirnih prostorov. Zato vozniki tovornjake parkirajo na vseh mogočih in nemo- gočih mestih, kjer največkrat ogro- žajo normalen razvoj prometa. O teh problemih smo že ogromno go- vorili. Nujno bi bilo, da bi z gradnjo teh parkirišč čimprej pričeli. O tem bi morali poleg drugih razmišljati tudi urbanisti, ker spada tudi ta problem k ureditvi mesta. — Plavimo, da se začenja turistična sezona. Torej je to znamenje vse večjih obremenitev cestjšč. Kaj mislite o letošnjem prometu na naših cestah? # To, tako imenovano turistično sezono pričakujemo pripravljeni, se- veda kar zadeva nas. O ostalem pa — poskušali bomo narediti vse, kar se da v danih pogojih. —ez Igra z vžigalicami Petleten vnuk posestnika IVA- NA KRANJCA iz Loč 21 v Smart- nem v Rožni dolini je med igro z vžigalicami zažgal slamo pod gospodarskim poslopjem. Ogenj je uničil zgornji del poslopja, po- ljedelsko orodje in stroje, tako da znaša škoda okrog 2 milijona dinarjev. ZGORELO POSLOPJE V poznih večernih urah je iz- bruhnil požar na gospodarskem poslopju ANTONIJE in FRANCI. ŠKE ČATER iz Kamenega. Požar je nastal zaradi kratkega stika v trofaznem električnem priključ- ku. Ogenj je uničil poleg gospo- darskega poslopja poljedelsko orodje, mlatilnico, slamoreznico, čistilec za žito, elektromotor in pol tone sena. Požar so poskušali pogasiti ga- silci iz Šentjurja in celjska po- klicna četa. Škode je za dva mi- lijona dinarjev. OBRAVNAVA PROTI POMOČNIKU DIREKTORJA CELJSKE KOVINOTEHNE PREMETENI POSREDNIK PRED DNEVI JE BILA PRED CELJSKIM OKROŽNIM SODIŠČEM PRELOŽENA OBRAV- NAVA ZOPER JUSTINA FELICIJANA, POMOČNIKA GENERALNEGA OmEKTORJA CELJ- SKFrA %CVOVSKEgTiZVOZ^^^^ PODJETJA KOVINOTEHNA, KI JE OBTO- žeS ZLo£\BE SoNEČrP^^^^^ SKLEPANJA ŠKODLJIVIH POGODB IN PO.NARE- JANJA URADNIH LISTIN. i Kot predstavnik celjske Cinkarne je Felicijan sklenil pogodbo z ljub- ljansko Metalko, da bi le-ta poslala italijanski tvrdki cinkano pločevino. Za ta posredniški posel je Metalka dobila 2 odstotno izvozno maržo, italijanska tvrdka pa še dva odstot- ka provizije. Pogodbo je sklenil, kljub temu, da je Cinkarna imela zunanjetrgovinsko registracijo za iz- vozne posle. Pri tej kupčiji je bila Cinkarna prikrajšana za najmanj 352 tisoč dinarjev. Istemu italijan- skemu posredniku naj bi Felicijan po drugi pogodbi poceni prodal žve- pleno kislino, pri čemer bi Cinkar- na utrpela 1,219.000 dinarjev. V tret- ji škodljivi pogodbi pa bi naj kot predstavnik Tovarne organskih bar- vil naročil po višji ceni pri nekem italijanskem podjetju za 14,7 mili- jonov lir surovin, kljub temu, da so tri druge tvrdke ponudile iste suro- vine ceneje. Pri tej kupčiji bi Tovar- na organskih barvil utrpela 1,964.000 dinarjev škode. Obtožba bremeni Felicijana poleg tega še, da je v času od maja 1962 pa do septembra 1964 upravljal v imenu Kovinotehne iz Celja posred- niške posle za neko italijansko tvrd- ko pri predelavi svinca v rudniku Mežica, ne da bi Kovinotehna za to vedela. Za to posredništvo bi mora- la Kovinotehna dobiti 4,699.000 di- narjev, dva odstotka provizije, ki jih pa ni zaračunal, temveč je za po- sredovanje dobil najmanj 600.000 di- narjev. Pri posredniških poslih med zagrebško Hemisko zajednico in ne- ko italijansko tvrdko je p)oleti 1964 dobil od lastnika italijanske tvrdke 200.000 lir. Med drugim je Felicijan obtožen tudi, da je ponudil neki italijanski tvrdki železarske izdelke po nižji ce- ni, kot jo je doseglo podjetje Jadran iz Sežane. Zaradi ugodnejših pogo- jev je italijanska tvrdka odpovedala sodelovanje z Jadranom, torej je za- radi te nelojalne konkurence skup- nost utrpela 584.000 lir škode. Z istim italijanskim podjetjem, s ka- terim je bil obtoženi Felicijan v »prijateljskih« odnosih, se je dogo- voril, da bo Kovinotehna izvozila že- lezarske izdelke in iste uvozila. Skupnost je za to njegovo trgovino utrpela 944.000 dinarjev zaradi pre- mij in davčnih olajšav, poleg tega pa še za 339.000 lir, ki jih je zaslužil italijanski posrednik za to, da je po- sodil naslov. Felicijan je poleg tega še na druge načine pomagal italijanskim tvrd- kam. Neki tvrdki, ki bi se rada zne- bila pogodbene obveznosti, da bi uvozila iz naše države za 20 milijo- nov lir blaga, je preskrbel potrdilo Kovinotehne, češ da je blago že na- ročeno pri njej. Za to» »uslugo« je Kovinotehna od italijanske tvrdke dobila približno milijon Hr, ki jih je Felicijan skrivaj uporabil za razne nečedne trgovske posle. Obtoženi Felicijan se v zagovoru brani, da je za posredniške posle do- bil okrog 800.000 dinarjev, ki bi naj bili za plačilo njegovega dela izven službe, poleg tega pa trdi, da je skle- pal omenjene pogodbe zato, ker bi po njegovem bili za skupnost kot celoto koristni. Obravnava je prelo- žena in bomo o njej še poročali, j s TRAGEDIJA V TRNOVEM POSKUŠAL UBITI SOSEDA, UBIL 2ENO, ZAŽGAL DOMAČIJO IN NATO UBIL ŠE SEBE Minuli ponedeljek se je odigrala na doma- čiji FRANCA GRACNERJA v Trnovem stm- hotna tragedija, katere vzrok doslej še ni znan. Približno štiridesetletni kmetovalec Franc Gračner se je pred nedavnim razvezal s svojo ženo. V zakonu je imel dvoje otrok — petletno Sando in sina Slavka, ki obi^skuje tretji razred osnovne šole. Gračnar je bil znan kot delaven človek, ki pa se je v zadnjem obdobju začel predajati alkoholu. Po vsej verjetnosti so k temu do- prinesle tudi razmere v njegovem zakonu. V jutranjih urah minulega ponedeljka je poslal oba otroka v trgovino. .Malo pred osmo uro so g.i okoliški vaščani videli, kako je delal pri hlevu. Nato se je odpravil k sosedu Go- lobu. Pri njem si je baje želel izposoditi 1.500 dinarjev. Po pomenku s sosedom sta se oba odpravila v Golobovo zidanico, kjer ga je Gračnar nenadoma s kladivom udaril po gla- vi. Po izjavah varnostnih organov, ki so obi- skali kraj dogodka, je Gračnar zatem, ko je udaril Goloba po glavi, odšel domov ter z.a- žgal hlev in gosfjodarsko poslopje. Sam si je na roko navezal žico in odšel do električnega dajnovoda, kjer je žico zagnal med žice, da ga je tok ubil. Pri ga.šenju so vaščani in gasilci odkrili zoglenelo truplo Gračnerjeve žene Zinke. Po vsej verjetnosti je Gračner ubil najprej ženo, poskusil ubiti soseda ter nato zažgal hišo in se na koncu še sam usmrtil. O preiskavi te strahotne tragedije bomo več poročali pri- hodnjič. Posnetek prikazuje avtomobil nekaj trenutkov zatem, ko je vanj ndaril motorni vlak. Voznik je pri tem izgubil življenje. Q nesreči, ki se je zgodila pretekli teden, smo že pisali. Foto: F. Salobir 3 UKRADENI mijcve jahte, so v Londonu ie sku- šali ugotoviti njegovo identiteto. Jahta, na kateri sta sedela Bili in Šahan hej v zaupnem pogovoru, se je približala Ahas llelmijevemu otoku in poslala stražarjem do- menjene svetlobne signale. Abas Helmi je tako že pol ure pred pri- stankom vedel, da prihaja na obisk Saban bej. Zal pa ni vedel, da se je v neposredni bližini njegovega otoka z.asidrala druga jahta, ki pa za razliko od prve ni oddala nobe- nega signala; ravno narobe: njena posadka je skrbno pazila, da so bi- .le vse luči pogasnjene. Nihče na otoku tudi ni vedel,, da je od za- temnjene jahte odrinil čoln in se usmeril proti otoku. Da se je na otoku mudil nenajavljen tujec, so Helmijevi stražarji spoznali šele nekoliko pozneje, ko so našli tri poginule pse. Dva sta bila zastrup- ljena, tretji pa je imel prerezan vrat. O vsem tem Abas Helmi ta- krat, ko je sprejel v prvem nad- stropju gospoda Billa, seveda še ni ničesar vedel. Svojo zamisel, ki jo je namera- val spremeniti v čeden kupček an- gleških funtov, je Bili sicer že po- drobno razložil Šahan beju, vendar je Abas Helmi želel, da jo razloži tudi njemu. Billu je bilo malce tes- no pri srcu — saj je bila od tega večera pač odvisna njegova bodoč- nost — ko je podrobno opisoval posamezne točke svojega načrta. Ko so se tako že nekaj časa pogo- varjali, je Bili kar na lepem pre- kinil razgovor o najkrajši poti iZ Londona v Carigrad in pričel ple- teničiti o nekakšnem princu Abra- hamu, da sta ga oba dostojanstve- nika začudeno pogledala in mogo- če celo za hip podvomila, če je pri- zdravi pameti: »Princ Abraham je dal in se umaknil. Na vsem lepem pa — Ahmed je bil opustil že vsakršno upanje — se je nekaj zgodilo. Avgustovskega dne, ko je sedel pri oknu in bral. so se od nekod prikradli zvoki] mandoline. Za zidom je nekdo brenkal melodijo, ki jo je princ predobro poznal, le da je že dolga leta ni slišal: egipčanski narodni napev, ki ga je v Egiptu žvižgal vsak felah. Egipčanska pesem v okolici Londona ne spada med vsakdanje dogodke, toda kljub te- mu je bila lahko zgolj naključje. Še pravkar živo upanje je spet iz- ginilo. Tudi mandolina je utihnila. Čez čas, ko je neznanec za zidom spet zabrenkal, je Seifedin zasli- šal glas, človeški glas, ki je pel v egipčanskem jeziku znano pesem — z drugim besedilom. Princa je spreletelo, ko je dojel, da so bese- de namenjerje njemu: »Tvoji prija- telji so blizu. Pazi, da se ne izdaš. Pripravi se za beg. Bodi potrpež- ljiv. Ne bo ti treba dolgo čakati.« Ko je agent, ki hi bil tistega ve- čera, ko je vlekel na uho ob oknu Abas Helmijeve vile, malone zgu- bil življenje, poročal svojemu šefu v Carigradu o vsem, kar je bil sli- šal, ni bil kdovekaj pri močeh: ro- ko je imel dvakrat prestreljeno, izgubil je mnogo krvi, poleg tega pa s svojim izletom ni bil zado-. VpdAOd pp^A Of JV^ 9Sy\ •U7)ljOA šefu, je bilo ime princa Abrahama in njegov naslov, namreč Rim. Kljub temu je ime skrivnostnega egipčanskega plemiča, ki je neznan živel v Rimu in pripravljal trans- port orožja, napravilo na šefa glch bok vtis — in ne samo nanj. Intel- ligence Service je imel izčrpne kar- toteke, vendar v njih niso našli ni- česar; strokovnjaki so si belili gla- ve, kako je mogoče, da se je tako imeniten pristaš nacionalne stran- ke v Egiptu izmuznil njihovim očem in je tako dolgo neopazen živel. Zdaj je bilo treba nemudo- ma pristoriti zamujeno. Nekaj ča- sa so imeli agenti britanske obve- ščevalne službe v Turčiji, v Egiptu, posebno pa še v Italiji dela čez glavo in če bi hoteli uporabiti mal- ce nedostojen izraz, bi lahko rekli, da so jim jeziki viseli precej daleč iz ust. Vohala Intelligence Servica so obdihala vse vogale. AHMED RADOVEDNA MAIHA Draga tetka! ■Oglašam se ti prvič in ti po- vem, da doslej nisem imela po- guma, da bi ti pisala. Prosim te pa, da bi »Radovedna malha« bi- la bolj pogosto v našem listu. Če ne vsak teden, pa vsaj vsaka dva tedna. Danes ti pošiljam spis z naslovom »Prvi maj. Po- zdravljajo te tudi pionirji z Vr- ha nad Laškim! Silva Lapornik Draga Silva — Tebi in pionir- jem z Vrha nad Laškim. Prav le- pa hvala za pozdrave. Tvoj pri- spevek smo objavili. Upamo, da bo vzbudil tudi Tvoje sošolce in sošolke, da nam bodo pisali. Saj jim boš povedala, da jih »Rado- vedna malha« vabi k sodelova- nju, kajne? Pa tudi ti se še kaj oglasi! Pozdravlja te Tetka Draga tetka, zelo sem vesel, da si pustila ob- javiti že dve moji pismi. Poši- ljam Ti še tretjega in te lepo prosim, da še tega objaviš v »Radovedno malho«. Zlatko Špacapan iz Petrovč Zlatko, Tvoji želji smo — kot vidiš ugodili. Upam, da prihod- njič, ko boš spet obiskal Novo Gradiško, Vesna ne bo več bol- na. Dotlej pa se lepo imej do- ma — in piši nam še kaj. Tetka Na koncu pa smo dolžni spo- ročilo še vsem ostalim, ki ste nam pisali v minulih dneh. Po- vedati namreč moramo, da se je bilo prispevkov veliko več, kot smo jih mogli objaviti. Razve- seljivo pa je tudi to, da se je večina naših sodelavcev potru- dila, da bi tudi »Radovedna mal- ham prispevala svoje k prazno- vanju 20. obletnice osvoboditve. Pišite nam še, morda bomo le še našli kaj prostora za »Radoved- no malho< — pa kaj prej kot šele čez mesec dni." Do takrat pa — lepo pozdravljeni! MOJ 1, MAJ Nastopili so prvomajski prazniki. Oče in mati sta se dogt)vorila, da me popeljeta v Novo Gradiško. Tega 'sem bil zelo vesel. Že tretji dan počitnic smo odbrzeli proti Ljubljani. Mesto je bilo praz- nično okrašeno. Iz Ljubljane smo krenili proti Zagrebu. Vo- zili smo se po avtocesti. Na poti smo srečali mnogo do- mačih in tujih avtomobilov. Od vseh strani nas je pozdrav- ljalo pomladno cvetje in zele- nje. V Zagreb, kjer smo ostali do naslednjega dne, smo pri- speli po treh urah vožnje. Na- slednji dan smo nadaljevali pot proti Novi Gradiški. Ko smo se končno ustavili na ci- lju, sem bil zelo vesel. Najbolj sem sc veselil tega, da se bom lahko igral z Vesno, toda bila jc bolna. Ko smo se vračali domov, smo si spotoma ogle- dali še Sljeme pri Zagrebu, kjer sta me najbolj zanimala TV oddajnik in žičnica. Domov smo prišli tretji dan, polni lepih vtisov. Zlatko Špacapan 3. razred osn. šole Petrovce Petrovce 64 mlmu PIŠE OČKI] Kadarkoli srečam Blaženko, mi je vedno znova toplo pri sr- cu. Ta mali zgovorni dekliČek razveseljuje vse, ki jo poznajo. Blaženka pa zna biti tudi resna. In kadar je tako, po navadi pri- poveduje o očku, ki nekje da- leč — zdaj že ve, da je to v Alžiru — pomaga zdravit Bla- ženkine vrstnike in njihove očke in mamice. Ko sem Blaženko pred dnevi spet srečala, me je prosila, naj po »Celjskem tedniku«, ki ga dobiva tudi on, njenega očka spomnim na njegovo obljubo. »Ko bodo vnovič vzcvetele ro- žice in lastavičke bodo po dol- gem potovanju spet čebljale pred našim domom — takrat se bom vrnil«, si nama obljubil, predno si odšel na dolgo pot med ub6ge bolne Alžirčke. Lastavičke so si spletle nova gnezda in ko nanm sedaj pred našim domom čebljajo, jc kot, da bi nama hotele povedati, da boš prav knmlu za njimi prišel tudi Ji, Naš dom krasijo vedno nove, sveže rožice, le tistih še ni, ki jih moramo, ti in midva nabrati skupaj na tistem velikem, pisa- nem in dišečem travniku, kjer smo jih trgaliJanit.,.,, Zate prav zate sem se naučila novo lepo pesmico in risbic imam veliko, veliko,.. Očka ljubi, vrni se kmalu, ča- kamo te! PRVI MAJ Za prvi maj osem dni nismo imeli pouka. Tovarišica nam je povedala, da v starih čash niso smeli proslavljati prvega maja. Toda delavci so kljub temu, da so bili kaznovani, svečano pro- slavljali prvi maj — praznik de- la. V starih časih tudi rudniki niso bili last nas vseh, temveč last bogatašev. Ti veliki bogata- ši niso pustili delavcem niti ne- delje za počitek, kaj šele, da bi praznovali kakšen dan, podoben prvemu maju. Delavci pa so se vendarle zbrali in skrivoma odšli v hribe. Tam so plesali, peli in se veselili vse do pozne noči. Po- tem pa so se veselih src napo- tili zlomov. Mnogi od njih so bili zaradi tega praznovanja kaz- novani, toda niso sc zmenili za to. Sedaj pa ima delovno ljudstvo Jugoslavije vse svoje pravice in vso oblast. Silva Lapornik 3. razred Vrh nad Laškim Nesramnost pa taka... Na cesti se srečata znanca. Eden od njijii pelje s seboj ko- zo. Pa drugi nagajivo vpraša: »Kam pa pelješ tega osla?« »Kakšnega osla neki! Kaj ne vidiš, da je to koza?!« »Kaj pa se ti oglašaš? Saj ni- sem tebe — kozo sem vprašal,« se mu drugi hudobno zarezi v brk. Visoko na Paškem Kozjaku sta Ivica in Marjan plašno pogledala »strica«, ki je na- ravnal nanju fotoaparat. »Kaj pa je to?« je vprašala Ivica. V njihov kraj namreč redko- kdaj zaide kdo iz doline, pa jima je zato novo .skoraj vse, kar drugi otroci dobro poz- najo. To pa ju prav uič ne mo- ti, da ne hi bila vesela, ka- dar se igrata, žalostna kadar ju kaj ujezi in včasih malo trmasta. Taki pa so vsi otro- ci njunih let. In čeprav mor- da kdo tega ne ho verjel — Ivica in Marjan sta zadovolj- na v svojih hribih, prav goto- vo zadovoljnejša kot bi bila, če bi zdajle kdo preselil v mesto. Očka pripoveduje Ob zimskih večerih mi očka večkrat pripoveduje o doživlja- jih. iNajrajši pa se spominja dne, ko sta on in kurir Švigel vodila med narodnoosvobodilno vojno, čez nemško-italijansko mejo komandanta slovenskih oborože- nih enot Franca Rozmana-Stane- ta. Iz Štange sta dobila sporočilo, naj nemudoma kreneta tja, ker bosta komandantu Stanetu za vodnika, kp bo šel čez mejo. Takoj so krenili na pot. Očka in Švigel sta ponosna korakala vštric z borcem, o katerem sta toliko slišala. Za njimi pa je šla zaščitnica petih mož. Koman- dant Stane jima je pripovedo- val o bojih v Španiji, kako je bi- lo v francoskih zaporih, itd. Pot je hitro minevala in kmalu so se znašli ob Savi, Brod- nik — Miklavž jih jo prepeljal čez reko. Pot so nadaljevali pre- vidneje. kajti v bližini je bila meja. Očka se je odpravil na- prej, da bi na meji prerezal ži- ce in odstranil mine. A komaj je z delom začel, so ga opazili Nem- ci in okoli njega je kar deže- val svinec. Zaščitnica je s svo- jim protinapadom povsem zmed- la sovražnika. To pa so izkoristili očka, Švi- gel in Stane ter se umaknili na varno. Za njimi je kmalu prihi- tela zaščitnica, ki je imela enega lažje ranjenega borca. Kot so zvedeli pozneje, so Nemci imeli dva mrtva vojaka. Zadovoljni, ker so jo tako poceni odnesli, so nadaljevali pot. Kmalu so prišli do čateških gozdov, kjer sta se kurirja po- slovila od komandanta Staneta in se zadovoljna vrnila na Šta- jersko. Boris Plankar, 5. a. raz. Cesta na Ostrožno 42 Ob dnevu mladosti lorek, 25. maj je. bil prav goto\o najvažnejši dan v letošnjem letu. Pa kaj ne bi bil, saj je to praznik mla- dosti, dan, na katerega so se pionirji in mladinci pripravljali že dolge me- sece. Po vseh šolah, domovih vrtcih in drugod, kjer .se zbirajo mladi ljud- je, so pravzaprav že ves mesec maj pripravljali številne prireditve, sreča- nja, razgovore, akademije itd. Ob tej priložnosti so mladi prikazali, kaj so se naučili čez leto, hkrati pa je bil Dan mladosti zanje dan veselja, brez- skrbne igre in razigranosti. Pionirji, cicibani in madinci so se tega dne spominjali tudi tovariša Tita i.n nje- govega rojstnega dne. Iz neštetih src so k njemu hiteli pozdravi, iskrene čestitke in najboljše želje za uspešno in plodno delo. Najmlajši so na ta dan znova pokazali, kako drag jim je naš voditelj in kako zelo so pripravljeni postati to, kar jim je že tolikokrat dejal: pošteni in delovni ljudje. Iznajdljiva partizana Bilo je proti koncu vojne, po- zimi leta 1945. K nam sta prišla dva partizana v uniformah. Da- li smo jim jesti. Ko sta se na- jedla, sta zlezla na peč, da bi se pogrela in potem nadaljevala pot. Hip nato je že zalajal pes. Moj oče je skočil k oknu in vi- del skupino Nemcev, ki so se nevarno bližali hiši. Partizana sta hitro vtaknila kape v notranji žep bluze in oblekla vsak po en plašč, ki sta bila v kotu na pe- či. Talirat pa so bili tudi že Nemci v hiši. Pretaknili so vsak predal in kotiček, toda našli ni- so ničesar, razen klobase, za ka- tero pa hi se bili med seboj skoraj stepli. Partizanoma niso storili nič, ker sta se delala, kot da sta člana družine. Bila je ve- lika sreča, ker se nista poskuša- la skriti, kajti sicer bi ju bili sigurno našli. Franc Kapi Pionirski odred I. celjske čete Svetina. Vajljubša ura le vsa naveličana in obupana, ko pregleduje slabe rede nekega učenca, vpraša učiteljica nade- budnega lenuha: »Povej mi vendar, kateri pred- met ti je najljubši?« »Prosta ura,« odgovori fant kot bi iz topa ustrelil. LAHKO BI BILO HUJŠE... Ni še tako dolgo tega, ko sem bila na Savinjskem nabrežju poleg mo- stu preko Savinje priča tegale do- Rodka, ki vam ga bom opisala: Bil ie lep dan in sem bila tam na spre- hodu. Ob leseni ograji, ki naj bi pre- prečevala kakšen neljubi skok v Sa- vinjo, sem se ustavila in opazovala '"eko, ljudi. Nedaleč stran od mene So se fantje kakšnih desetih, dvanaj- ?^ih let hrupno menili. Malce zatem bilo tam še bolj hrupno; lesena Ograja, na katero so se pri pogovo- naslanjali, jc popustila in s tru- pcem so sc trije fantje in tisti lese- ni drogovi, deli ograje, zvalili nizdol Po bregu. Nedaleč od vode so se" 'antje ustavili potolčeni in verjetno j^clo prestrašeni; prestrašeni pa so ■^'li tudi oni, ki so ostali zgoraj in ^ hipu jc bil prostor prazen. Ni bilo ^^vno hudo — res je, lahko bi se ■'^'^opali, toda kaj, če bi bila voda f^čja in fantje manjši, ki ne bi zna- plavati. Ne vem pravzaprav, komu naj tu priporočam — ali otrokom, da ? ^^i tam iz ljube varnosti ne na- vl'^njajo na ograjo, ali kateremu ob- 'nskemu forumu, da bi to ograjo fOpravil ali kar najraje odstranil, je popolnoma brez vrednosti. Lučanski mesar ni počival. Takoj zatem, ko so ga partizani spustili, je odhitel v Luče k stražmojstru Lashofu in mu zvesto raportiral. Lashof je nekaj časa zmajeval z glavo, nato pa je zauemtil: »Verdammte Schweinkerle!« in surovo odslovil mesarja. Zmotil se je. in to ga je prizadelo. Odhajajoč k Wegelau je razmiš- ljal, od kot so se nenadoma vzeli partizani. Srečal je Mitzi in ji dejal: »Žal mi je, prav ste imela! Najbrž sem nahoden, da nisem prej za- vonjal. Toda liehe Mitzi, nič strahu! Jim bomo že pokazali!« »Le dajte!« je dvoumno odvrnila MitzL Lashof je strumno stopil pred Wegeliia ia raportiral: »Gospod hauptman, če dovolite, bo v kratkem vse nared za hajko. 108 mož skupaj z wermaui in raztrganci. Za vas sem priskrbel konja. Krepko bomo prečesali vse in potipali tisie, ki že dlje časa zaudarjajo.« »In Ordnung! Torej, jutri na pot! Razumeli!« je bevsnil Wegel iu se potolkel po leseai uogL Dva ChurchiUa Leta 1899 je Churchill odkril, da živi v Ameriki šc en Winston Churchill, znan književnik. Britanski Churchill je nato poslal ameriškemu soimenjaku pismo, v katerem med drugim pravi: »Gospod Win- ston Churchill izraža svoje komplimente gospodu VVinstonu Churchillu in ga želi opozoriti na reč, ki zadeva oba. Iz časo- pisnih poročil je izvedel, da namerava gospod VVinston Churchill objaviti novi roman, ki bo vsekakor doživel uspeh v Angliji in Ameriki. Tudi gospod Churcliill je pisatelj romanov, ki jih sedaj v nada- ljevanjih objavlja Mc Millan Magazine in za katere dx)mneva, da bodo naleteli na ugoden odmev v Angliji in Ameriki. Ne dvomi, da bo gospod VVinston Churchill iz tega pisma razumel — če že ne druga- če — da je resna nevarnost, da bi njego- vo delo pomotoma zamenjali za delo go- spoda VVinstona Churchilla. Prepričan je, da si gospod VVinston Churchill to želi prav tako malo kot on sam. Da bi se v prihodnje izognil pomotam, je gospod VVinston Churchill sklenil, da bo vse ob- javljene članke, povesti in druga dela podpisoval z »VVinston Spencer Churchill« in ne kot prej »VVinston Churchill. Verja- me, da bo ta dogovor sprejel tudi gospod VVinston Churchill . . . Izkorišča to pri- ložnost, da bi izrazil komplimente gospo- du VVinstonu Churchillu v zvezi s filmom 1.1 uspehi njegovih del . . .« Kopijo pisma so našli med zapuščino pokojnega britanskega državnika. NENAVADNA PLOVBA PO ATLANTIKU BREZ VOZNE KARTE Sredi prejšnjega meseca je 25- letni Jugoslovan Milovan Došen pri- spel brez dokumentov kot slepi pot- nik na neki britanski ladji v Angli- jo. M. Došen, ki se je skrivaj vkrcal na ladjo Montreal City v Halifaxu v kanadski pokrajini Nova Škotska, bo najbrž moral pluti nekaj let med Evropo in Ameriko, kajti nobena dr- žava mu ne bo dovolila, da bi se iz- krcal na njenih tleh. Zaradi ilegalne- ga vstopa v Veliko Britanijo, so ga obsodili na en dan zapora, nasled- njega dne pa ga je policija peljala v Bristol, kjer se je moral vkrcati na isto ladjo. Milovan Došen je izjavil, da se ne želi vrniti v Kanado ali ZDA. Ker p^ zanj po vseh pravilih odgovarja la, dijska družba, ki je lastnica ladje_ je zelo verjetno, da bo mladi Jugo! slovan obsojen na večletno plovbo z enega konca Atlantika na drugi. Ce se bodo domneve izpolnile, se bo slepi potnik temeljito navozil po morju. Najbrž takšne »usode« pač ni pričakoval. NOVE ZAVESE Neko nemško podjetje je pred nedavnim izdelalo posebne zavese iz električnih stek- lenih vlaken. Te zavese so odlične za poslov- ne prostore in imajo številne prednosti od klasičnih: ne gorijo, niso občutljive za vre- menske prilike. Poleg tega so higienske, ker na njih ne morejo živeti številne bakterije. Najstarejši Američan črnec Joe Sjims je pred dnevj praznoval 118. rojstni dan. Sims, \i meni, da je najstarejši Američan, je ob tej priložnosti dejal: »Odlično se počutim in nestrpno pričakujem svoj naslednji rojstni dan.« Rojen je bil 1847. leta v neki vasi države Tennessee. IDOLI NA LONDONSKI ULICI — KOT SE IDOLOM PAČ SPG DOBI: STRUMEN KORAK IN ROKE V ŽEPIH. BEATLESI, KI JIM NA TEJ SLIKI MANJKA KVEČJEMU NEKAJ DRAGOCE NIH LAS, RES NISO KAR TA KO: PO SVETU SO RAZPEČALI 114 MILIJONOV SVOJIH PLOŠC, PRI ČEMER SO STROKOVNJA KI IZRAČUNALI, DA SO ZASLU ŽILI VSAJ 30 MILIJONOV FUN' TOV (NEKAJ ČEZ 60 MILIJARD DINARJEV)! DESETNIK FARLEV DOSLEJ V ŽIVLJENJU ŠE NI VIDEL VELIKO KRVI, SAJ JE STAR ŠELE INAINDVAJSET LET. KO JE ODHAJAL V VIETNAM, JE MORDA MISLIL, DA BO TO NE- KAKŠNA AVANTURA. TODA NA- ENKRAT SE JE ZNAŠEL SRE- DI KRVI, OBLAKOV SMODNI- KOVEGA PRAHU IN SMRTI. FARLEV NE SME POMAGA- TI RANJENIM TOVARIŠEM, KAJTI S STROJNICO MORA ŠČITITI HELIKOPTERJE, DA BI Z RANJENCI SPLOH LAHKO VZLETEL Z BOJIŠČA. ROKE SE MU TRESEJO. NE SAMO IZ STRAHU, TUDI IZ OBUPA NAD TO PREKLETO UMAZANO VOJ- NO V DALJNI NEPOZNANI AZIJI, V VIETNAMU . MISLI Odgovornost je lepa čednost — tistega, ki se je zaveda. Kdo je za kaj odgovoren? Mi smo nekje odgovorni za to in ono — sre- ča, da je to samo NEKJE! Napake so se delale in se delajo — gotovo se bodo tudi odpravile. Za napake, ki se delajo, ne more biti kriv nihče drug kot — srednja raba! 28. 5. 1965 — št. 21 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnikc in dalje kot »Celjski tednike. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec ia OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj Wudler, tehnični ured- nik; Tvica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tiske Uredništvo in uprava: Ceije, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tele- fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1-656 Cena posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.400 din. ZLATA MRZLICA V BRAZ1LI|1. l^ETDESET TLSOČ MOZ SE JE PRI CRISTALINI ZAGRIZLO V ZLATE: HRIB. KI STA GA OD- KRILA DVA MLADA PUSTO- IOVOA. TISOČE ROK OBRAČA RDEČO ZEMLJO, DA BI SE DO- KOi'ALO DO BOGASTVA. BRA- ZII.SKA ZLATA MRZLICA l-E PODOBNA KALI FORNIJSK1. SREČO LOVCI SPIJO (ČE SPLOH .SPIJO) POD PLATNE- NEM! STREHAMI. OBDANIMI S STENAMI IZ KiVRTONA... ČASTNI DOKTOR Univerza v državi Idaho v ZDA je pred nedavnim podelila častni na- slov doktorja lastniku neke restav- racije v New Yorku. Vzrok: kuhar je pravi mojster za jedi, narejene iz paradižnika, ki ga pridelujejo v tej državi. f-TNA ABHASRA HONGSAKUL IZ ^KOKA (ZA NEKATERE NAJBRŽ .'Ki.VEC OBLEČENA) BO KOT MISS TAILANDA SMELA POLETETI V MIAMl NA FLORIDO, KJER SE BO POTEGO- VALA ZA »MISS UNIVERSUM 1965«. Seveda, vzdržati moramo! To me je opogu- milo. Saj nisem sama. Človeku je laže, če v nesreči ni sam. Zleknila sem se na vlažno slamo in tiho zaihtela. Rdeči plakati smrti Ob zvonenju smo se morali postaviti v vrsto. Pri tem sta se posebno zabadala eseso- vce Bibergcr in tolmač Filipič. Opazovala sta nas po vrsti kot lovska psa, ki prežita ..a divjačino. Gorje, če bi kdo med nami spre- govoril ali se naslonil na steno. Natančno sta pregledovala posodo in roke. Vse je mo- ralo biti čisto, higiensko, kot so se radi nor- čevali. Zaušnica je bila najmanj, kar je lahko doletelo jctnico. ki bi imela umazan prst. Vrsta je bila raztegnjena od jetniške kuhinje na prvem dvorišču v drugo nadstropje. »Umazana svinja!« je vpil Bibergcr in pre- tepel jetnico, ki.ni imela dovolj čiste poso- de. Želodce nam je zvijalo v lakoti. Običajno smo dobili za kosilo malo zelenkaste juhe. Jetnice v drugem nadstropju niso zaklepali. Tudi gestapovcev ni bilo zgoraj. Vedeli so, da se nam ne bi posrečilo uiti, saj smo bili zaprti v pravi stari trdnjavi. Včasih sem šla obiskat .sosednje prostore. V nekdanji ples- ni d\orani je bilo največ jetnic iz Celja in Sa\injske doline. Mod njimi sem zagledala dosti znank, ki sem jih komaj spoznala, tako so shujšale. V kotu je zdela Vedenikova iz Ostrožnega s hčerko Katico. Obraz ji je razorala bole- čina. »V Mariboru so nam ustrelili . . .« Ni mogla povedati do konca. Sinova Karlija in Francija so ustrelili. !Ma rdečih plakatih sta njuni imeni bili med talci. Mo žjc bil tudi na Boriu, nekje v drugem prostoru. Blizu se je s hčerkama Micko in Evo pogovarjala Pirčeva iz Šentjurja. To je bila velika tra- gedija. Na Borlu je bil samo začetek, vmes- na postaja smrti. VsePirčevc so ugasnile v zloglasnem Ausch\vitzu. V sosednji sobi sem našla dekleta, ki so bile z menoj zaprte že v »Starem piskru«. Primožičeva Lojzka, Ir- manškova Štefka in Delejeva Marta, vse so me objele. Lojzka mi je še dala nekaj dopis- nic, da bi lahko pisala. Ne, nisem bila sama, sočutje, žalost, vse to me je krepilo. Ničesar nismo mogle nuditi druga drugi. Lojzko, .Marto in Štefko sem videla poslednjič. Že naslednji dan so jih odvedli iz Borla in nji- ho\a imena so se zacrnila na rdečih plakatih. Gestapovci so jih redno nabijali na borlskem dvorišču, da smo lahko prebirali imena po- streljenih žrtev. »Tako se zgodi z zločinkami!« je razlagal gestapovec. »Te banditke so umorile nemško mater, ki je zapustila pet otrok.« To je bila čista laž. Jetnice, ki so bile z ustreljenimi dekleti skupaj zaprte, so pripovedovale, da so gestapovci vse tri pogostokrat zasliševali, jih pretepali in mučili, toda o kakem umoru nemške matere nikoli ni bilo govora. »V taborišču smo zvedeli, kako junaško so umirale. Pred puškami so se objele in po- slednjič zapele s polnimi, mladimi grli. Silva je prekinila pesem. Zamajale so se, zdrsnile ob zidu, kot bi poklekale in omahnile v skupnem objemu. Zvok pesmi je odtrgano zvenel med zidovi »Starega piski a.« (Dalje) JAKOB POLAJŽER IZ DONACKE GO- RE: Zadnje čase sem opazil, da \am bralci radi povedo kaj kritičnega o časopisu. Reči moram, da je to prav. CT je časo- pis, ki se naj približa zlasti ljudem celj; skih občin. Dobro bi bilo, če bi razširi!' obseg in našli tudi nekaj prostora za za- nimive domače stvari iz našega lovstva; Vračam se od vojakov .in želim ostati vas naročnik. Tudi moji tovariši pravijo, da se bodo naročili, ko se vrnejo domov. Tu smo bili bolj skromni, pa smo vsi čit.il| kar moj izvod. Zahvaljujem se vam, ki urejujete časopis in želim veliko uspehov- Za zanimivo besedo o lovu bomo vcf' jetno našli prostor. Pišite! ANTON MAROT IZ DEBRA: Razveselil sem se, ko ste že večkra' omenjali, da bi začeli objavljati povest " Guzeju. Vsak ponedeljek težko čakan^ da dobim CT, ki ga preberem od pt"^'^ do zadnje vrstice. Prosim, če mi lahk" pošljete 2., 5., 15. in 16 številko CT if morda še 50. iz lanskega leta, ker jih i"' sem dobil, pa jih zelo rad imel. Ustrc- zite mi, če je mogoče! Rad bi imel vsO ■>Zlato orhidejo-'. Obžalujemo, da vam povsem ne mo''*' mo ustreči. 15. in 16. številka sta žc poti. Morda vas usliši kdo od naročn'' kov. Dragi bralci, če lahko, napravil* uslugo vojaku VP 7451 — 2, Debar, i^"] kedonija. Guzeja pa nam pripravlja varLš Ernest Tiran, ki je nekoč o nj^'j! napisal ljudsko igro. Tako bomo sku.šaj po »Zlaji orhideji« ustreči številnim bra'' tem z novo domačo napeto pripovci'.!"' HAREM na kolesih Kralj Saudske Arabije Fejsah j« za svoje haremske dame naročil w koles v Holandiji. Kralj namreč upa da bo njegov harem po vožnji s ko lesi postal za nekaj kilogramov I* žji.