GLAS NARODA
The IvfBit
tbe United States.
Iistisfokenskih idetarcev'T Ameriki.
legal Holidays. 78*000

TKLBFOV: OHalaaa
HO 25« — ŠTEV 266
Batersd aa B«cond Clan Matter September 21, 1903, al the Post Offiee at Hew York. K. Y., uxuUr Act of
of March 8, 1870
TKLBFOH: CHelsea 3—3878
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 31, 1932. — PONDELJEK. 31. OKTOBRA 1932
VOLUME XL — LETNIK XL
"ZMEDA IN NEMIR PO VSEM SVETU '-PRAVI HERRIOT
FRANCOSKI MIN. PREDSEDNIK JE VČERAJ ODPOTOVAL V ŠPANIJO SKLEPAT ZVEZE IN PRIJATELJSTVO
Zfodoviiuka naloga Francije je, napraviti red. — Francija ae bo zavarovala pred zaščitno carino drugih dežel__Francoski šovinisti so zelo vznemirjeni. — V Madridu bo doprinesel dokaz, kako veliko prijateljstvo goji francoski narod napram Španiji.
Predsednik močno zastražen y New Yorku
Bukarešta, Romuska. 30 okt.
\«-k vw»k urrt«lnik je n'kel, <la se
POINTIERS. Francija, 30. oktobra. — Pred odhodom v Madrid je ime! francoski ministrski predsednik Herriot zelo značilen govor na zborovanju svojih pristašev, radikalnih socijalistov.
Rekel je, da je pripravljena Francija svojo armado primeroma zmanjšati, pri tem pa zahteva . p»»i»otata kralj Kan« m prtn^si jamščino za svojo varnost. Jamšcina, ki jo imamo' Hei»-na. ki > i«»čila ..d kralja sedaj, nam deloma zadošča, toda popustili ne bo-!M* k" J" kra[J, K ,r ,!
.	.	. , .	1 * P'tP" Lufwscil v I ar.zu.
mo v nobenem oziru, dokler ne dobimo novu« ga-j
ranči j.
KAR0L SE BO POBOTALS SVOJO ŽENO
Kralj jo prosi, da zaradi sina obdrži nas.ov kraljice. — Ministrski svet ji bo dovolil $50,000 na leto.
NEMČIJA NOČE BITI KRIVA
Nemčija zahteva enako stališče z drugimi državami.— Narod zahte- Municijske tovarne zelo
MRZLIČNO OBOROŽEVANJE NA JAPONSKEM
va, da je oproščen krivde, da je povzročil vojno.
Berlin. Nemčija, 30. oktobra. | Nemška ?ahte\a za enako *tali-l
zaposlene. — Hoče imeti večjo bojno mornarico. — Proračun za armado bo podvojen.

• tajn«v»t v*»ebin>- jap«'n*.kih pršilo- __ (gov glede razorožit ve. katera jeJ Kila |Hhbn:i japori-*k'-mu posta- j \ >ega -»kopaj bi niku v L»»ndoriu. T^uneo Matsu- predsednik Hoover
Ministrski -»vet. ki .-»«• j»* jnisve-' lova I % kraljem in prinreso 11 •—!»-—
Dostavil je, da se bo sestala prihodnji mesec raz-!'"'" JV'	»u b.. \iada
J	r	*	j Ustregla njenim »zahtevam ul**d"
orožitvena konferenca ter da se bo ta sestanek vr- letne plače in bo d»d»ivaia *.".o.ooo šil v zelo kritičnem času.	j n"
i t	i .	. •	i« • • i * * Kralj Karol j«» »»dločno zavrgel
c francoske trgovine je rekel ministrski pM||ojf minKtr>kp;ra SVt.ta> (U hi predsednik, da mora francoski narod braniti SVOje ' se 11**1 *'tii odvzel naslov kraljica
domače izdelke in svoje trge.	Iin	"j- "vaše veličanstvo".
»1»	t „	i . . *	.	' Kekel je. tla mora prinresa obdr-
Ako druge države nalagajo visoko carino na (-atj SVJlj naslity anM|i IljlintM,a
našr produkte, jim bomo mi odgovorili z istim orož-( shi« prest »»lonasiednika prim a ; ne praviee.
jem Pretirani protekcijonizem je bil že prevečkrat' Ml,!ae,a-	j Ko S41	t*» Tnringiji agi-
- r*	•••	\ e»lno pa vlada nrenir zara- j tirali za svoje nazore, so nasled-
naperjen proti rrancijl.	I «11 vzgoje prinra Mihama. Prince-1 nje*. dne Učitelji govorili v šo-
Dosti se je govorilo, kaj je namen mojega I Mena zatrjuj.', »la ima vso lah: obiska v Španiji, — je rekel. — To govorice so bile ',ravuM'	sina. Zahteva-
■-* ' ■ da ji vlada izplariije *ino-
Tokio, Japonska, 30. oktobra. Š.V med drugimi nannli ima veli- j Japonska vla«la drži zel,, veliko j*- izboljšala iiioinot.1. da zopet , k«* »»poro m »ti nar<«l<im ki zaht
va. da m«»m biti nemški naro«I pran oIh«I«>IžIh-. da j«- zakrivi! -v
tovno v<»jno.	1
Naraščanje llill*>rjeveira gibanja in nastop von l'aj»enove vla-«!•• j** |M>vzr«M*-iI»» narodno zahtevo po izpr>-m*-mbi versaillske fn»-«r<MH»r\
Narodni s»»cijalisti 'fašisti - zahtevajo. «la je nartnlna T-a-.t oprana in tla NVniri zi»p«*t i>o>tan>*jti kot svithtHlfii na rod.
INisfbno v pokrajinah, kj»*r imajo fašUti v«**" i no. so nm^li navdušiti IjinUtvo. rnhteva svoje upravitVn«* in tmli naniišlje-
POLICIJA BO SKUŠALA PREKRIŽATI RADIKALCEM RAČUNE
Nocoj bo govoril v Madison Square Garden predsednik Hoover. To bo baje njegov najbolj pomemben govor, v katerem se bo poslužil vseh sredstev, da pridobi volilce na svojo stran. Ker so se razširili govorice, da nameravajo vprizoriti komunisti proti njemu veliko demonstracijo, je izdal policijski načelnik Mulrooney vsestranske odredbe, da ne bo dobil predsednik vtisa, da mu je New York sovražen.
irn^l
danes
go vo-
la j.
vo l»*tno film'-o v znesku $ti<MMJ0. nas osramotijo za vsr t"as»*.
STALIN ZAPIRA UPORNIKE
Varšava, Poljaka, :tO. oktobra. Xad H0<) revolneijonarjev. ki so sf dvignili proti vladi diktatorja Josipa Stalina, je bilo aretiranih v Moskvi in bmlo povečini predani v divje kraji* Sibiriji*.
Vm aretirani .so pristaši iz«rna-
pa polne predsodkov in nezaupanja. Ko bom jutri
dospel v Madrid, bom prinesel seboj dokaze velike-f t«"ministrski *v*-t j.- nj«-u«» žaga in odkritosrčnega prijateljstva, ki ga goji Fran- aa**«L cija napram španskemu naredu.
Popoldne se je odpeljal proti meji, kjer ga bodo sprejeli odlični španski državniki in ga spremili v Madrid, kamor namerava jutri zjutraj dospeti.
Zelo značilna je bila njegova izjava glede stali-' A šča, ki ga zavzema Francija napram razorožitvi, j	^	n a d
-- Francija se bavi z mislijo, če je mogoče dobi-! ^^ ti tako vlado, ki bo narodu — našemu narodu v prvi vrsti, kojega branilci smo mi — zajamčila pravico delovati v miru. Ako to ni mogoče, moramo začeti tekmovati v oboroževanju, kar bi pomenjalo za vse skupaj propast.
— Štirinajst let je že minilo izza svetovne vojne, pa vladata na svetu še vedno zmeda in nemir. Vse je ogroženo, kar nam je ostalo od civilizacije, svobode in humanitarnosti. Naša naloga je vsledtega ugotoviti, če se zamore stara Evropa bojevati proti takim razmeram, ki jih morejo prenašati le ljudje, |
ki nimajo v sebi nobene energije.	.	Med Ranimi sta bila naj-
r-.	»ji	•	uplivnejša voditelja, ki sta ime-
—	r rancija je ponovno izdala na svet poziv za ia najvee za-du- pri ustanovit v
pravičnost. Ako bi Francija, ki ima dar za razjasni- r,Lskp sovjetske republike ob tev in ki ima velike izkušnje v borbi, ne poskušala razvozlati težavnih problemov sedanjosti, bi se vsekakor izneverila svoji zgodovinski nalogi. Naši predlogi naj bodo že vsaj dokaz junaške odločnosti.
Z ozirom na gospodarski položaj je rekel Herriot: — Mi smo prisiljeni uvažati neizmerne množine surovin, predvsem bombaža, bakra in petroleja. Ce hočemo plačati za to blago, moramo izvažati naše pridelke, predvsem vino in razne luksuzne predmete.
—	Ce hočemo, da bodo dr ugi narodi kupovali od nas, jim moramo dovoliti dostop do naših trgov. Naš namen ni, zavzeti napram drugim deželam a-gresivno stališče. Mi stremimo po politiki enotnosti, ki bo temeljila na enakosti koncesij, prednosti i n primernega carinsko-političnega ravnanja.
— Nasprotujte temu. kar so si izmislili .sovražniki Xemrije. tb*
Xato j*- bila iitVn«-em prebrana to«"ka v vtTsaillski pogodbi o krivdi Netm'ije.
In tedaj vo morali m'enei skupno odgovoriti: — Naj ta madež
tlaira. d.t jt» predloži razorožit veni k«»nfer**nei v Ženevi. Japonski pr»-dli»jji >«• mno<ro razlikujejo od ameriških in angleških preillopov. kat**rih Japonska ni ot|t>bri!a.
'»d •'•a»a. ko v» .Vnjfleži in Ame-fik»n<'i prr'iUtNiili svoje pr»*dlo-pe. ja|M»tLski mttrnariški east-i niki tlelali na T-rt za svoj predlo?,! ki naj bi bil predložen oh primerni priložnosti. Medtem ko kaže. da m* IhmIo Z«lriižene ilržave popu- ' »lile z Anirlijtt *rle»|f me«lsrbojnib * pre»Hojr<»v. IhmV Japttn^ka s svo-1 jim i prftllujri poka/ati svojo "M»»-bro vtilja" "rb-ile razorožit ve.
Sedanji «*as ni primeren za -Ta-yntn^ko. tla zmanjša svojo nit»m:i-rieti i rt armado, kajti vojaški voditelji zavzemajo popolnoma nasprotno stajišee.
Mornarica in armada zahtevate za prihodnje leto .1rJ20.000.000, ali dvojni znesek lanskega leta.
rov. in današnji dan bo najbolj naporen v njegovi kampanji.
Kakorhitro so izvetlele oblasti,' da nameravajo vprizoriti komunisti in drugi rad i kale i veliko protestno demonstracijo, je do-j sjflo v 'New York ver uradnikov tajne službe in just i«* nega urada.
Predsednik Hoover bo dospel na Pennsylvania postajo pt-t minut po šesti uri. Postajo bo stra-žilo pot sto uniformiranih policistov in dvesto detektivov.
................... * .........."i - "
boli naš«* dust- tl<» t"asa. ko napoei | Mopoe«* bt> ta znes«-k v proraru-
da n naše east i in vt»b'»tle.
mi kaj znižan, totla bo vseeno imel
Takt> so fašisti dosegli v Turin-j rekordno številko v mirnem ea-giji. tla na vsako odposlano pi^mo ^>1.
j pritisne pošta pet" a t	z napisom:!	-	...
! ... . .. ' ,	.	... I \ »»ja.ske priprave n:»«lalju-
— Kdorkoli trdi. da	je Nemčija' • -	, ,	.
'	jejt» v polnnii i»b-e«u.	Armada m
btijnri mornarira sta bili zadnje
leto podvojeni; tovarne za aero-
.	.. , . ,	. .. plane in munieijo delajo polni
de nemške krivde za vojno, jim -
l	i * i	.	t a s.
preberejo odstavek iz mirovne po-
upornikov proti. .
q |. • i j*	M • i odgovorna za vojno, je la7:nik.
otaiinovi Vladi. - Naj-j Tudi na vseučiliščih stavijo di-
brže bodo pregnani V Si- jakom profesorji vprašanja gle-
birijo.
godbe in zahtevajo, tla odgovore po svojem prepričanju.
LJUBEZEN PO BUŠUIH
Armada zahteva večji prispevek zaradi Mandžurije, mornarica pa, ker je vsled londonske pogodbe njena obrambna .sila zmanjšana.
BREZPOSELNOST V ITALIJI
V septembru je narastlo število brezposelnih za 4000. — Italijani so navajeni na slabe čase.
Rim, Italija, 30. oktobra. — Slabi časi v kratki zgodovini italijanskega kraljestva niso nič no-novega. V zadnjih petdesetih letih. udkar j> Italija postavila samostojno kraljestvo, je bilo ve.* slabih kot pa dobrih iet. Zato v Italiji ni toliko slišati pritožb zaradi depresije in tudi Italijani V splošnem ne občutijo slabih razmer kot drugi narodi
lo za vstopnice, pa -s»* bodo morili zadovoljiti s tem. da bodo po-1 Pred nedavnim časom je izjavil slušali Ilooverja na radio.	i nek italijanski minister, da ni tl»>-
V--	...	, A i pr»*-,ije. kar se tiče Italije. Kek<-L
Njegov nocojšnji govor bo tvo- .	.	. .
.....	.	je. da so sedanje slabe razmere
ril višek njegove kampanje.	. . ,	,
, . ..	. samo normalni prehod v zdravo
l*aje bo odgovoril na vse Smi- I . , .	. , ,
.	,	in dobre razmere u bolne dob'-,
tnove m Kooseveltove napade ter , - . -,	.
...	... x	. ko je bil y-g prenapolnjen z bla-
.sKiisai ovreei njune trditv*.
Njegov avtomobil bo spremljalo v Waldorf Astoria hotel petindvajset policistov na motornih kolesih in deset jioliristov na konjih.
V MadLson S»piare <!ar»len je prostora za »Ivaiudvajset tisoč o-seb. Se enkrat toliko jih je prosi-
ti J
Razen njega bo govoril tudi republikanski kandidat za gover-nersko mesto, Donovan.
Stevenspoint, Wis., 28.
bra. — Sotlnik P. K. Webster je
Japonska ni zadovoljna s šte-oktri- vilom pomožnih latlij. ki jih
je
določila londonska konferenca,
nega Leona Troekega i« kmmn-	nov M:,r"in	n m m reč v sorazmerju (1.3 proti 10
nističnih voditeljev je bilo ictkljn-J <M*n!	k''r I<K''eni ,nož M za Združene države in 10.2zaAn-
čenih iz komunistične stranke.	navedel naslednje pred- U,ijo .Va ion(1„„ski konferenci si
(mete;	}je Japonska pridržala zahtevati
I Enega zaklanoga. 80 funtov tež- ,rta lf>35	odstotek. toda že
kega prašiča, šest karfijol. še.st . Z(laj skuša japonska dobiti večji glaiv zelja, tri bnšlje krompirja.« O<lstotek v oboroženju. šest unč bin"* in en sod ržene •
moke.	J Japonska je spočetka bila za
— Da. to bom tlal in tv sod bom odpravo ladij za prevoz aeropla-vrgel še nekaj melon z.a otroke, —{nov. ker se je bala. da bi aeropla-
I^enina. Kame-
strani Nikolaja nev in Z i nov je v.
Navzlic zanikanju sovjetske vlade so detektivi izsledili po celi Rusiji zelo razširjeno zaroto proti Stalinovi vladi.
SAN SEBASTIAN, Španija, 30. oktobra. — Nocoj je dospel v tukajšnje mesto francoski ministrski predsednik Herriot. Imel je kratek nagovor, v ka~
BREZPOSELNI V FRANCU!
Pariz, Francija, 30. oktobra. — Delavsko ministrstvo je naznanilo. da seilaj oh nastopu zime sJcr-
AMERIŠKA POMOČ KITAJSKI
je rekel mož.
La Pax, Bolivija, 30. oktobra.
rtolivijska javnost je zelo razbur-
, . , ,	i	... jfna vsled nezmožnosti vlade v
bi vlada za 240.i'2t brezposelnih	s j
ni mogli bombardirati njena mesta. Japonska ne bo nasprotovala bombardiranju, z aeroplani. toda bo gotovo zagovarjala predlog
NE MORE ZBOROVATI pnMls4'd,,ika n°overja;.<la sp ne-
__j utrjena me.^ta ne smejo bombardirati.
B0UVUSK1 KONGRES
v primeri z 51,054 v istem easu
Paragvajem. Velika mno-
lan&kega leta.
Japonska ni zadovoljna s Ifoo-verjevim predlogom, da naj bi imela 35.000 ton podmorskih čolnov ter ho najbrže zahtevala, da
in
ADVERTISE GLAS NARODA'
zbornico in je zapnla vrata, vsled ♦ ji je dovoljenih fiO.OOO ton. Ja-česar so se morali poslanci zbrati j pon.ska smatra pmlmorske »"oljte v drugem poslopju. Priretliti ho-jza najboljšo obrambci proti boj-čejo nove sho<le in zahtevati, da nim ladiam in nrevažalcetn aero-
•ejo •predsednik zbornico.
razpusti poslansko ,planov.
Peipirig, Kitajska, 30. oktobra. I)r. David A. Brown iz New Yor-ka se je vrnil iz Saratsi kot načelnik me»lnar«»dne komisije za pomoč lačpim. Tam je nadzoroval namakalne naprave, ki so bile Kgrajene z ameriškim »lenarjein in je bilo pri tem priilobljenih za ob<le|ovanje 250,000 a krov zemlja
Dr. Brown je bil zelo zadovoljen z uspehom in pravi, da je go-verner provincije Snlvnan. general F^u Tsaovi izjavil, da je Amerika rešila več desettisoč življenj in omogočila, da se je se»lem milijonov Kitajcev moglo preseliti v kraje, kjer je prej skozi več sto i let i j vladala lakota, kar je od se-naj naprej izključeno.
— Amerika bi morala v času depresije naložiti svoj kapital na
I gotovih in trajnih trgih oa svoje izdelke, — je rekel dr. Brown. — Večja nesret'a ne more <zadeti kitajske, ga naroda, kot tedaj, ako Amerika odtegne svojo pomoe za lakoto, ki se pojavlja vsako leto.
Kavno v sedanji dobi j»* dosegla depresija v Italiji svoj višek in število brezposelnih je v oktobru narastlo za 4000. Ta pojav se ponavlja vsako leto v tem letneni času. ker je delo na poljih opravljeno.
I*o zadnjih statističnih podatkih je bilo 30. septembra 94f».00<> brezposelnih. 31. avgusta pa 945 tisoč. Ta mali narastek je gotovo posledica obilnega dela pri javnih zgradbah. katere so hoteli dogotoviti za desetletnico fašizma, katero ravno sedaj obhajajo. Brezdvomno bo v zimskih mesecih brezposelnost znatno naraščala, dasi ne tako kot lansko leto ob tem času.
Med 949.000 brezposelnimi jo 710,000 moških in 220,000 žensk. Oil vseh teh jih 279.000 dobiva podporo od m varovalnine jlroti brezposelnosti. Ostale brezposelne pa podpirajo razne dobrodelne organizacije, katere poseono podpira fašistična stranka.
terem je rekel, da je Španija ugladila pot k veliki bodočnosti ter da je prišel v imenu Francije pozdravit španski narod.
Ilooverjeva grožnja, da bodo Združene države zgradile bojne ladje v smisli u londonske pogodbe. ako razorožit vena "konferenca v Ženevi ne bo prišla do zaželje-nega uspeha, je le malo vplivala na japonsko vojaško javnost.
SMRT VSLED ŽEJE V BOJU
Asuncion, Paragvaj, 30. oktobra. — Vojno ministrsvo naznanja, da je v spornem ozemlju Chaco vsled žeje umrlo 100 boli-vijskih vojakov. Paragvajski vojaki so jih našli mrtve v džunglah.
Ko so trije bolivijskl ujetniki naznanili paragvajskemu poveljstvu, da se je v džunglah izgubilo 170 vojakov in častnikov, je paragvajsko poveljstvo takoj poslalo oddelek svojih vojakov z vodo, hrano in odrmjpli.
*
VIW YOUt, MOXDAT, OCTOBER 31, IMS
THE LABO**T 8L0VSFB DAILY la tfc a JL
■P
Glas
Pnbudd
br
muavmac nnusHDjp COMPANY
<▲ Corporation)
L Benedik. Treat
of above officer«: Now Vat Cky. N. V.
-€ LA S NARODA"
(Yak* aff the Peaple)
Shrerj Day Except Saartays and Hottdaja
Ea celo leto	Ameriko »a
Kanado......................ffl.00
^poileu,........ ............ *3-00
Ca Mit leta ..............
1190
Za New York za Celo leto
Za pot leta..............
Za touzemaU o za celo leto Za pol U*ta ..............
$7.00 in.no jr-oo
Subscription Yearly fc.00
Advertlsenicat on Agreement
-Glas Naroda" Ubaja riaki dan lzTzemši nedelj ln pratnlkor.
Doplzl brez podpl« ln Uebnofti t* ae prioltfiijejo. Denar naj ne bta*o*oll fuMLJatt'po Moaey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pcoau^o. da sam tudi prajfoje bivali** u^znauL da hitreje aaJdcmO naslovnika.
-GLAS NARODA". 21« W. ISth Street. New York, N. V.
CHH«ea 2—3S?S
m m. *
KOKO&KA, PRIMORSKA IN ŠTAJERSKA
MILITAR1ZACIJA POVSOD
j i -
Ihiave, ki xo se iv interesu o-hranitve svetovnega miru morale v mirovnih pogodbah pod vreči demilitarizaciji. kažejo vedno bolj smotreno iu vedno manj prikrito -xtremljejije. Ktresti ha« to. prmtfcto dolžnost men.
V prvi 'vrsti koraka seveda Nemčija, katera hoče izsiliti M držav, 'ki odločajo na razorožit veli i konferenci. da m- ji prizna i*ta pravica v oboroževanju, kakor jo imajo "države zmagovalke. Ta "enakopravnost", ki jo Nemčija zahteva in ki njeno priznanje o-značnje kot predpogoj, da preneha bojkotirati konferenco samo. je sv«*da nasprotna bes«'dilu in
l
i
NASI V AMERIKI
i -t
tz Litth* Falls. T.; — MVi
družini .Mike Kovača <o dohiti
ličnejžimi naslovi in tla so porazdeljeni na več resorov.
l'o vse to Madžarom ne zado- krepko hčerko. Čestitamo! »ča. Njihova vroča želja je. uvesti splošno vojaško dolžnost, ker le na ta način pričakujejo, da se s svojih ra- J posreči ]Mipoluoma milita rizaeija
mJk
naroda. Toda spflošno vojaško dolžnost za h ran ju triatlonska mirovna pogodba in silno malo je upanja, da bi naodžar.ska diplomacija. tliKejjla pristanek velesil na tozadevno spremembo. Zato si je <tiimb«»s izmislil nov načrt, ki ga je tudi že napovedal. I>a bi izgleda manj sumljiv, ga je ovil v
plašč >Ocijalne skrbi -z« brezposeln«*. Odstraniti hr»če brez poselil ost z
' 6LAZNIK0VE
Prati ke
z* leto 1933 «mo. dobili in jih poslali
Kojak Frank 1'gH se je težko poškodoval v hvTomobilski nezgodi. Nahaja se -v Little Fall« Hospital. >£elinio lun. da bi kmalu okreval.
— V torek, ma'lo pred poldne-voiu. se je v Clevelandu pri delu,	„ , w
v solini ponesrečil Louis l^esar. I V8WII, ki SO Jill ZO narOClll.
Padel j*» tako nesrečno, tla si je J	J_
pri tem zlomil vrat in zadobil tu-J,., * . , v . • . di druge notranje poškodb«-. n«i-j Kdor jo hoče imeti, naj
p«*ljali s«» ga v bolnišnico. kj«-r je pa kmalu umrl. lianjki l.esar je bil star ."»2 let. V Clevelandu ni-
sinislu v«*r*aillske pogodbe Ln bi j delkov
pomenila njeno znatno okru j en j«-, a ko ne morda popolno razveljavljen je. V stvari pa bi bila. ako prodre nemško stališ«"«*, zrušena ena glavnih ganuieij. trajnega miru. Enakopravnost v oboroževanju bi pomenila dejansko premoč Nemčije, kajti oficijelni brambni moči. ki j«« hočejo Nemci doaeči. je treba prišteti še vse lieoficijelne. vojaško ustrojene organizacije, posebno mnogošte-
ma nobenega sorodnika. Pil je ustvaritvijo delovnih od- j samec. V Ameriki je bival 34 let. ki ^i se vzdržavali « dr-i in je bil doma iz'vasi Kavne, po-
šta Nova vas pri Ilakekn. kjer zapušča brata in sestr««.
— V Clevelandu jc umrl fl-ler-
smotre-ni razvoj nemške vojne Ves pripravljenosti seveda n«* more o-stati povsem skrit in zapadne ve-; lesih« bodo morale vprašanje nemškega oboroževanja prav res-j no pretehtati, predno bfnlo končno o<lločale o razoroževanju. Evropi ne more biti ivseeno. ali naj se že po dobrem desetletju obno-; vi krvavi ples. Kajti da je tudi
Le malo ozemlja, ki je bilo v svetovni vojni z orožjem pridobljeno, j« ostalo v rokah zavojevalcev.
Neuiei so si v prvih letih vojne priborili velik del Severne Francije in vso Kelgijo. na doeim so na Vzhodu za-sedli precejšen kos Rusije.
Avstrija je vdrla v Romunijo ter zavojevala vso Srbijo. In avstrijsko vojaštvo je imelo svoje trdne pošto-mike v osrčju severne Italije — ob Pijavi.
Vse 10 je bilo }>a brez pomena. Ne vojna, pač pa dogodki, ki so se završili nejjosretlno po vojni, so zajameili
3iarodom nekako lastniško pravieo nad spoininii ozemlji, j ^ industrija in kemijsVi labora-
.. t o r i i. večinoma seveda ne«
Lah, ki je v enajstih ofenzivah komaj za par pedi na-prtidovai in se je moral slednji«* umakniti dale«" v svojo deželo, je i>o koncu vojiie zasedel vso i Vi morsko in Kras, ne da bi pri tem izgubil enega vojaka ali prelil kap-)jo krvi.
Pr^-d dobrimi desetimi leti j«' šlo za Koroško, za zibel slovenstva.
Vprašanje Koroške se ni rtsevalo orožjem v roki,
m**, m ga reševale in re»Uc kpMk. ki -J-^MSST TtTSJT^ be^a pooblastile prebivalstvo, naj MUUu »ulItM i, kam wm|aM|Ma mi želja po revanši. to »—nemško ali na jugoslovansko plat.
.Jugoslovanska vlada ni poznala v « nih dneh niti mal-ee dobrohotne politike, ampak .-i je biLa tako svesta zrnati*, da je dovoljevala svojim vojaškim in političnim zastopnikom grolm in samovoljno ravnati s koroškim prebival-
j ske pogodbe. Ali tudi oni skušajo
Avstrija je v teku dolgih let z najrazličnejšimi sred-1 proti .smislu mirovnih pogodb naj
M vi uničila v Korošeih preeej narodne zavesti.
Po vojni in za časa koroškega plebiscita, je moral Dunaj stradati, samo da so jedli Korošci psenieeii kruli. In ta knih jiin je bolj teknil kakor objestno>t'srbskih oficirjev, vsled česar so v odločilnem trenutku izjavili, da so raje p<*i Avstrijo, nego s svojimi "brati v Jugoslaviji. .
Tudi Maribor bi šel v Avstrijo in z Mariborom vred vse, kar je na Štajerskem količkaj po nemštvu dišalo, če bi ne bilo Rudolfa Maistra, ki si je sam nadel generalski naslov ter je s svojimi tovariši na svojo pest in na uprav pustolovski način priklopil lepe šflajerske kraje Jugoslaviji.
V usodepolnili tremitkih nam je manjkalo dveh mojstrov—enega na Kraau in enega na Koroškem, ki bi bila tako zavedna, vztrajna in odločna kot je bil general Riu dolf Maister na Štajerskem, pa bi1>ili vsi Slovenci do zadnjega v okrilju naše slovenske domovine.
žavnuui sredstivi in bi se uporabljali za razna državna gradbena d«*la. V t«* s vrh o >»* iuia uvesti
splošaa «lelovna dolžnost. Vsi dr- ni Emil Frank Sokaeh. sin Joseph zavija ni od 21. do 40. leta naj bi ] iti Mary Sokaeh. !»41 Babbitt Rd. bili pinlvržeui dolžnosti, da služi-! Igral se j«* pri Euclid Disposal! jo pri teh oddelkih 240 dni in bi napravi, ko je padel v glob«>k«» se do poteka obvezne starosti še jamo. Odpeljan je bil v bolnic««, klicali vsako leto 'v >lnžbo na ne- kj«*r je pa kmalu p«>tem premi-kak«* "delovne manevre". Hrano nul. Isti deček j«* bil ranjen o«| in pbleko bo za dobo služb** do-) nekega avtomobila septembra nabavljala obveznikom država. Od-'seča. ko se j«* igral na cesti, vilno in vojaško izvežbano orga-1 delki bodo pod vodsvom raznih | nizaeijo bivših frontnih bojeviti- poveljnikov, ki bodo na svoji uni-; kov. sloviti "Stalilh"lm". udaru«* formi nosili znak svojega fina. i oddelke narodnih soeijalistov iu
vso mladino, ki se že zdaj v ue-' . " " r"	7	" _
.,	...	.	. .. akcijfi socnalnega skrbstva, am-1 je r>■ I inrk izpus«*en.
nih zavodih vzgaja po vojaškem
sistemu; ta vzgoja naj po Ilin-denburgovi zasilni ureditvi o mladinski brambni »vzgoji dobi izrazit vojaški znača. Za oborožitev in za materijaI. ki je potreben za vojno pripravljenost, skrbijo tu
— Policija v Clevelandu je aretirala Harold Turka, katerega j«' sumničila raznih ropov. Toda ker
nam pise.
Cena 20c
r	•
1 • f . /
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
Peter Zgaga
s-
TORTA ZA HERRIOTA
gr»* za mit liisr* mogli ničesar
dokazati, i l^vonski slaščičarji >0 hotel
K«» se je j T,rf,,f nekaj dnevi »presenetiti svo-pak dejansko za uvedbo >plosne j zve«Vr istega dne nahajal na 10ft. ' j'*^ žnpana. ki je s«-«laj tudi mi-vojaške ohvoznosti. sledi že iz dej-' eesti in Earle Ave. v svojem a v- ■ "^trs^i predsednik, z nenavadno
na me-»tn. so' torto. Spekli >«» ogromen p«»sla-! »lek iz breskev, naložili t«»rt«» na avtomobil in poslali vse skupaj /. izbrano depiitacijo v Pariz. Odposlanstvi« sc dolgo ni vrnilo. K«» pa
1 aktivne delovne službe, toda le na I »vtomohiln. Turka so odpeljali v > prišlo domov, ni hotel noben večinoma seven a neofienel-	.	...	, ... i...	, , - , - •	,
. . . . . _ posebno prosnio »n proti placdn 4»len vil h* bolnico, kjer ni mogel no in pod raznimi psevdonimi. Ta
stva. da "delovna dolžnost" ni o-jtomobilu in čaka inejena le na breaposelne ampak | začeli streljati v nj«*ga. S«*.st str«'-• se ima raztezati na vs«> moške dr-, lov je bilo oddanih, štirje s«, ga ! ž«vl jane označene .starostne do-{zadeli, dva nista pogodila, \apa-j Le. Možna bo >icer oprostitev od ! dale«* je pobegnil takoj potem v
pi
j oprr>stilne davščine, ki se bo o«l-merila po premoženjskem stanju I prosilčeveni.
Delovni oh ve za ne i imajo biti v času aktivne delovne službe podvrženi vojaški disciplini in po«l-rejeni koinpetenci vojaških sodišč.
Vprawaoje je, ali se bo (J«"»mb«»-ševi vla<li izvedba tega načrta posrečila. Pri Madžarih je našla njegova napoved preeej razumevanja in očividno tudi simpatij. Zanima nas pa. kaj poreče Evropa.
tiam dokazujejo pojavi celokupne nemške javnosti br«*z rac.like strank.
Pa 'Nemčija v teh svojih stremljenjih ni osamljena. Popolnoma enake tendence kaže tudi politika Madžarske. Madžari ne skrivajo, da hočejo doseči revizij" trianon-
ti pota do sredstev za vojaške akcije. Njihov cilj je popolnoma mi-litarizacija naroda. Seveda ima kakor Nemčija tudi Madžarska 00-leg dovoljene oficijelne bon vedske armade še »več neofieijelnih organizacij, ki so vojaško urejene in gojijo vojaško vzgojo svojih članov. Za te organizacije ki so od države priznane in katerih vodstvo spada v konipeteneo hon-vedskega ministrstva, troši država mnogo deuarja. 1'nievuo pa je, da se ti ogromni državni izdatki v budžetu skrivajo pod najraz-j vo vojno katastrofo.
mog«
ničesar raztohnačiti gle«l«' napada. Turk je bil že dvakrat prej obsojen radi ropa.
— V Shebovganu bolehanju preminul Joe Fluder-nik. lastnik znane slovenske, »lv«i rane v Xheboyganu. Pokojnik jf 1 il star G4 let ter je prišel soprogo v Ameriko pred 27 leti. kjer .se je nastanil prej v Milwaukee. Tam je vodil kaka 4 leta najprej na starem Heed St. groeerijsko trgovino. potem pa se j«* družina preselila v Sheboygan. Tam je
njegov član povedati, kaj j«* dc-
| jal predsednik vlade. Vsi >0 bili
! redkobesedni in so se izmikali po-
jjasnilom. Slednjič s«* je po ituli-
1	iskreči ji raavede.lo. da ima 10 mol-
je po daljšem I .
»aiij«' svoj poseben vzrok. Odpo-
Uila je tvcseJica. kakoršnih hilo malo.
lzb'»rna zabava, nebeška j«»d in pijača, godba, da j«* celo star«* ljudi priv&digovala. lepa in prijazna dekleta — kratko malo — ljudje >»• niso m* nikdar tako zabavali.
V zgrtHujih jutranjih tirali je s«» se odpravljali pr«>ti domu.
Kojak je sedel za uiizo in pori pri glavo z rokama.
* — N"«». kaj »e«Liš. spat ]«oj«li je r»-kla boljša pol«ivi«*a.
—	Nak. spat že ne greni.
—	Zakaj in-
1 — Saj nisem neumen. Se nil;-t «lar s«* nisem tako dubrn imel ka-kor to noč. Ce bi š«*l zdaj spat iu bi >«* popuhlne prebudil, hi mislil. da ni bilo res. ampak da s.-mi je »anjalo.
if.
N» ki agent j»- potoval ;»o Ameriki v spreiustivu svoje žen«*. Žena pa ni bila nikaka l»*potiea. pač pa grda ko greh.
—	Douia bi pustil zlodja — mu je n«'koč svetoval prijatelj. — Zakaj j«» vedno vlačiš ■» seboj.'
—	«»h. saj veš. ila bi raj«* s »m pol oval. t«>«la i>r'*«l odhodom, bi jo moral poljubiti. T«*ga bi pa ue prenesel, in zat«» jo raje jemljem s seb«»j.
*
—	Za božjo voljo, kaj počno ti ljudje nad nami — -e je jezila hišna gospodinja. — Od jutra df> večera tak r«jpot. tla ni mogoč«* več prestajati. Pojdi — je rekla svojemu možu — poj«li in vprašaj jih. če s»« znoreli.
In možiček se je okorno odpravil v drugo nadstropje.
Ali ho tudi Madžarom dovolila. | vodil dolgo vrsto let gostilno, da se rogajo določbam mirovnih I pr<»d kakimi T leti je prevzel r>-pogodbZapadne .velesile hi pre-1 m<.njeno dvorano, ki je tak«» ktna-vzele nase veliko odgovornost j ]„ postala središče shebovganskih pred kulturnim svetom, ako hi j slovenskih prireditev, pripuščale, da sc eklatantno ruši-;
jo glaivne obnove miru in <la nje-' - — ■ —	— ~
go ve garancije »icer p<»stoj>oma.. j vendar pa sigurno izginjajo.
slanci so *,«■ namreč ustavili v pa-1 rišk«:nt predmestju in zavili v krčmo. kjer jih je pijača zapeljala. «la se niso mogli odtrgati od so-da. Slednjič so >.«» skobacali v avtomobil. ki pa se je ž«» po nekaj sto metrov vožnje prekucnil v obcestni jarek, kjer j«* obležala t ii*l i s toliko skrbnost jo spečena torta za Herriotn.
B
O Ž I Č N I I Z L B T I JUGOSLAVIJO.
Kajti eno j<* jasno: niti Nemčiji. niti Madžarski, pa tudi ne Bolgariji, ki kaže enaka stremljenja po militarizaciji vsega prebival-.•fttva. ue gre za ojačetije lastil«* varnosti, ki je prav nihče ne o-groža. V.sem gre z;« tem. <la si pri- j pravijo sredstva za izvajanje »svoje iinperipallstičii«* politike. Kakšni so cilji te politike, mora biti danes jasno že vsakomur, kdor ni slep in gluh. Dali tem državam ''enakopravnost*" iv oboroževanju, bi pomenilo, pahniti Evropo v no-
raHABVA NAKAZILA IZVBBUJEMQ ZANK-BUTVO JM TQCHO KAKOR VAM POKAtS VA STOPITI 8^29?AH
T XOOOfflLAVUO	V ITALIJO
Ur 100.................. t 5.70
....... $ MP
$ »JM
______ S 6.75
_____ t 8J6
.......
_______ $79J00
▼ Aimrtym pouwia s
U « 5 DO morate Qpalatt —P t ft. 70 »» »» $10.00 » 1 " „, ftlOJO •»	fiftjo •• - *»' :_fiftAo
f	M	fJO Jft	»»	•« __U
••	lAILOi »• " _MI-ID
>• " 150^0	- —jui
f^lliiilt «obl ▼ ftum kraju t^la^to ▼ &aMHh. mtmrnmrn ImtrtiiMmu m CABL1 I.ITTIR u >rlg>i|ftl«i
XKTKOPOLinui TRAVEL BUBKAU
(9RAS K 8AK8ER)
M. %.
I
prazniki
so pred vrati
Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja leta, toda sleherni jih bo praznoval ▼ spominih na staro domovino.
Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem času.
Pa tudi naši domači o Božiču nestrpno čakajo pisma, is Amerike
Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev.
DINARJI SO SEDAJ POCENI
Pošljite božična darila v obl|ki denarne nakaznice s
posredovanjem
Metropolitan Travel bureau
; (Frank Sakserl 216 West 18th Stmt	H«« York, V. V.
POZIV
1
NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj po ravnajo narocino. Ko mur to začasno ni mogo če, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda"

Manj k«»t 7 dni vam vzam<* •!«> stare domovine, ako potujete na hitrih Ij 1 o y d o v i h parnikih — Bremen ali Europa.
Vr*ak potnik naj izrabi to eu-dovito ]iriliko. da obis«'*«* >voj j rojstni kraj in isto«**asno preživi I božične praxnik«* med svojimi ljiiflmi.
North German Lloyd j»- brez dvoma ameriškim Sloveneeni ena najbolj priljubljenih prekoocean-skih črt. iu. ta priljubljena «lruž-ba organiiira štiri božične izlete v Evropo na dveh orjakih morja. Bremen in Europa.
Družba se ho predvsem brigala za udobnost iu razve*eljevanje potnikov, ki bodo imeli na razpolag«« najfinejšo kuhinjo. izb<»rn«» kinematografske slike ter koncertno in plesno godbo, izvajano Jod pamiškega orkestra.
I Vsi izleti bodo poil osebnim vodstvom. Preskrbljeno bo za prt-i Ijago. vizeje in druge zadeve, ti-1 kajoče se potovanja. Potniki .se bodo vozili z direktnimi vlaki iz Tiremena v Jugoslavijo.
mem.....^T-^..-' ■ r-aa* ^ 'i-E.3. zs-	
	
	
imajo velik uspeh
»
Prepričajte se!
Pa je bil koj nazaj.
—	No. kak«» je bilo.' — ga je vprašala.
—	Vprašal vm jih. če so znoreli. od govora pa nisem hotel rn-kati.
Po š«*>iih uieseeih >e je \Tnil gospodar s potovanja in nenapovedan je stopil v pUarno.
Vsi s«» preeej pridno delali, le pri pei'*i je sedel mlad fant in držal rok«* v žepu.
(}os poda rja je pogrelo.
Stopil je k njemu iu ga r«'žko vprašal:
—	Koliko plače imate nn t«*<len '
—	Dvanajst dolarj«*v. — j«* o«l-vrnil fant malomarno.
(lo<poiliir je *»«-gel v iistnieo. nm odštel dvanajst dolarjev in za povedal :
—	Tukaj imate dvanajst dolarjev. Sedaj >i* pa izgubite iu glejte. da vas nikdar več ne vidim.
Fant *.«* je zahvalil in hitro o«|-šel.
*— Kdo je ta <"-!ovek — je vprašal gospodar na«"*«*lnika pisarn**.
—	Ne vem. ga ne ]>oznain. Zu-vf«j tiskovin j«* prinesel iz tiskarne in me jt* prisil, če s«* sme rn;i-lo pogreti.
*
Po mestu .m* j<- raznesla vest. «la so pri Kopitarjevih »lobili tr«»jč-ke.
Pri Tonetu Kopitarju, ki je stanoval v drugem nadstropju. Nje-fcov brat Jože Kopitar ie imel ,»a v pritličju stanpvanje.
Rojak je šel čestitat in je pri Jožetu pozvonil:
—	Sem slišal, da .>te dobili trojčke pri vas. Iskreno čestitam.
Jože »e j«* veselo nasmehnil:
—	Ne. ne. zmotil si se. prijatelj. Ne pri meni. pri mojem bratu Tonetu so jih dobili.
—	O. sem mislil, da pri tebi. No. potem ti pa še bolj iskreno čestitam.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini pravi, da bo postala Italija voditeljica civilizacije. Presneto bo pi.škava civilizacija. ki se bo dala od Italije voditi.
*
fHasnovniea je v mnogih slučajih edino premoženje, ki je o-
stahi ameriškemu državljanu *
Demokratski pred&edniaki kandidat pravi, rja bo pri prihodnjih volitvah odlArevnla inteligenca vplile^v.
Jaz hi še dostavil r — Ne aamn inteligenca, pae pa tudi lakota in žeja.
hA* P A t O D A"
j ,r
XSW YOU, HOMDIT, OCTOBER 31, 1632
m ?
FOSFOR
Nuiuifr ga jeiuljem. Tako rekoč ti*»ii (»refcrračni prnKtor H/ivnrii ga. I'/ivaiu fottfor. Ta ne i/ nib. r::/iirsja ali |H!Žrr«no*ti »«!i ker tia Z;ub>vnljn<» je ton*j polomil >t i«i iiakloiijeti .4a<lkc<Miitljn. N"e*r«» uiravnik in brez kakršnih koli u-jra vjiut i/. >f varnih razk*(»v, ki *»i«vt>rov odobril, kakor sem mu raz-jiin i.i ntlrrkali upravičen« .-»ti niti | loiil. <la ini feiV vsakdanje ž i vije. ».•• : vidika etike.	njr.
1'živam ga dve žlički na dan, Potem s^iii >i moral sleči še |m>| uri* preti 'ajtrkom prvo y.lič- srajco in mi je (»otrkal na prsi.
Vljudno	,s»* odzval: "Pr»v
ki. poj ure preti večerjo <lrugo j!i«-l(t in >4*iii izračunal: vsaka žlička in:*d -stain* jm»| dinarja. Seveda I-rt / žličke. |»ol dinarja me Mane to. kar mi žena vlijt* v žličko in |X'tem |M»sr»-li|j«-m. Naravuost «-«»-«'« /im» so !«• ka|>ljiee. /.»*ua jim }»ia-\i "mirakel' in *a gr«Mik«-ga okli-i*a. meiitla je vntes kaj tinkture »-l< tare.
I'ogla v it na reč j,- fosf. r. s pro-tim očesm n ga sicer n- ločiš, loda ie notri v ivreptu.
Zapihal mi ;ra je zdravnik. i|«>k-!• r. no. kako >e ž«* |»iše — jnko Mitičen je gospod in itiimii vanj j obio zaupanje. Na jeziku mi je, pravo dobro sva znana. splMi ga |>ozna ves «vet — za vodn .stn-nuj« v oni Kilavi, v tisti no. ka-ko s« ji že pravi '
Pa se lahko verjame, da mi tako i i»leden zdravnik ne bi zapUal ž I i«-it in uiirakla zaradi golega razkošja in |>o/rešnrv>ti. N'.^i xi mu ob p>anju Hs-epta «*"-it.nn v «lili pero »folj higienični naeibi.
( "»to navadno piše, nešteto. l:i*at sem že izpregovoril njegovo ime, s "K" .m* pričenja. "Ko-štriin" ali "Koder" ali "Konte" ali tako nekako. Zdi -** mi. "o" je tudi v he*edi.	_
\eprijetno je. čc ti kar na lepem zmanjka izraz! Kakor bi b»ez*račni prmtflr zašel s tUtim oni — t. letalom. z aeroplanom!
Z'jrla-.il sem hf bil torej v nje-ordinaciji in mu razložil svoj {Hiir/aj: .led <La mi gre v slast. Tudi »(Milja imam zadovoljno mero; oii di^etib zvečer leiram k (»očitku, luale čitam kako laže prebavljivo re< kakšen šund ali kaj takega, pa hitrr za*piiu iu |*>tein nepretrgo-ma spim do treh ali štirih p>tem ye live uri ali tri z manjšimi presledki. Niti »*• ne morem pritožiti m Htm ostalih, takorekoč telesnih 1 unkiij.
Zdravnik n*e je |»<»»lušal jako po/orno in me res jezi, da s«- mu v t»*m trenutku ne *|*>miiijam ime-Oziroma ne morem reči: ne /»ix>«riiujam se inteita. ime (to/nam tM'Ht il'khrn. Le \."asih mi (»ojavi
slo
Pa se je /.a-Hiuejal. ho. ho. in de. j*' da sem tič in da trka |»o prsih in trebuhu .>amo zato. da mi pre-»i«V -»ree in obi>ti in ostalo kome-
d; j...
Nastavil mi je slušalo Ui potem i".ejai. da je prav zadovoljen iu da ne tičim v .slabi koži nikakor ne. (VMita da mi in naj živim kar naprej v tej smeri in df»kler bom živi v tej Miieri. se mi ni bati kakršnekoli .katastrofe.
Zelo izpodhudii-t je govoril, kar o,lii trlo mi je in me draži, da ta trenutek ne morem j»ovedati, kake f piše — Košir. Kotnik. Kota. Ne |wtfrebujein *»ieer njejro-\etrj» imena, saj ga^pomam in veni. kje stanuje. T'»d a ine draži tisti »ne. tisti hrezzračni prostor.
Izrazil	mu še pomisleke za-
stran svojih let. Tako rekoč — loteva >e me starost. V leta prihajam. ki jih manj vljudni jeziki radi iia« nnjejo častitljiva. In me bo >lej ali prej povozil avto. Vse stari ljudi povozi avto. ako jih že prej ne prk'Mi smrtna ko»a. Vsaj takši-n obi"-utek da gojim. — Boste videli. gr»%pod doktor, — sem de-ja1. — |K>vozil me 1m> avto! — in da >e .-skoraj več ne upam preko v j et st f.
Pa me je zdravnik i>otrep)jal po1 raiiti ho ho ho! In naj se nič ne b'.ijim in kaki;r reeeno. v jako dobri da sem koži. Moja ura tla mi še davno ni prišla. Paeijenta da ima. 02 let je star in mu meri krvni pritisk le še f»0. Ta je drugače zrel zo avto! Toda se iuu takisto ni bati evta. dokler so bo držal njegovih navodil in receptov in bo lepo ostajal doma.
Zahvalil sem se zdravniku za prepričljive besede. Saj v istini ne
PRAVA PODOBA ODREŠE N1KA?
V t urinski kateitrali hranijo "mrtvaški prt Kristusov", ki mu cerkevne oblasti doslej niso hotele priznati pristnosti. <la^i jo je skušal dokazati že pred kakšnimi 3 leti pariški učenjak dr. Vignon. Z novimi dokazili je nastopil sedaj Kazimir Pros z ins k.v. ki >e si eer ne bavi toliko s prtom samim, kolikor z njegovo fotografijo iz leta	Ta fotografija je odkri-
la obri.se. ki prostemu <»česu uiso
v možga- p-očiitim slaln» ne zitstrau teka ne za*tran spanja, ne zaatran ostalih, tako reJcoc telesnili fui>kcij. Prav /.a prav e<lini neugodni občutek mi JI4 ,nutarf n, ,,,, te tfa. da lie Ifioreui ve«'* delati tAlifcol vi«lni. Slik^ kaže obraz, ki sogJa-io tako kakor prej.	j jy, s tradicionalnimi KrLstusovi-
dejal zdravnik — na njeg«-1 ,nj sUkami. Važna razlika pa je vo iiue se bom že Še spomnil: —j t;,, da se odtisi žebljem m- vidijo Ho. ho. — je dejal, —' >ed;ij iej aH dlani temveč ua zapestju.
kriza, milijon brezposelnih enako toži, da ne morejo delati tako kakor prej, ho lio l»o!
Ne. x-m dejal, prilike za delo iai ne iu uedo>tajalo. Ampak o-s,-l»n<» »Ifi se m inaiij sposoben za ('elo. S«« mi zdi. Duševne — ali se pravilneje reče duhovne sile.' te iuii jo podobo, da mi ne >lužij^ več t iko kakor sicer. Iznajdljivost da mi |»f>jenia in — in — in asocija-»•ti ui več v prejšnji meri in sploh tudi uredništva pravijo tako in za-iežuiki iu se včasih ne morem^ve-' -pomniti najnavadnejših besed — »o nie jako draži. Pa ne le beseda mi ne teče ve«";, tudi pisava mi po-Hiaja bolj okorna in kadar kaj napišem. moram vsakikrat j>ripis;iti. kaj pomenijo zapisane besede, drugače jim sploh ni>em več kos. da jih uganem.
— - O. — je rekel zdravnik. — (1'rebeda^to je. <la ne morem pove,lati imena, pa vem. da ga bom takoj imel. kadar nanj ne bom mislil!) — O. — je dejal, — to nič ne ib
Prt je bil prej la>t sa vojski h vojvod iu o njefc-ovi zif«»dovini do 12. ali čelu 14. stoletja nam ni ni-čc-ar ztiuno. Zdi se, da bodo cerkvene oblasti po delu Proszinske-ga uvedle nr»vo raziskavo te svojevrstne relikvije.
IJUDOŽRSKO DREVO
13 r
» .
; — Iti v<r»ii<hu* j.v tvoja... kukn iii Ht*jal. Masa*iii*«»t s*- j-* šel prepričat. so vvala- iieprt-vi Inost riui «»nili vsakilanjili	s ka-
ilobro zakljenjt'iia; ]K»tt'iii st* je vrnil. seiU l. t«-rimi smo s«* tolikokrat pečali in ki je nazaj na svoje in« sto in odgovoril:	i mitu najver koristila. Sk«»raj vsak dan lali-
Hitr*d>ra« uinvilf fprsi hikaMi
"Dve kli Mi trpet MfintoM bole-iiu etr**Bees krbtoWls. P*tks<U Hm mlutirritBr Imiamit, pa iai M>W4m m p««nti Priindj ni I« |Ki|iur«.il Aachor P»ii->j^(Orr,
m ku Mrrn m Ir 4*«kr*t —nT---1 jf
tu ImtriiM m finite i'j i« liprttrr
t* »»lb«**, me* tttM."
J. L
K. V.
CENA
DR- KERNOVEtiA BERILA JE ZN1ZANA
A ngleško-slovensko Serilo
(ENGLLsB SLOVENE REAOUt) lUt
Ne kil eks|>edit'ija. ki jo organizira Britska gcotrral'^ka družba v Londonu, odpotuje v krativem v noiianjost otoka Ma.lfiga^Jcarja. da ugotovi, kaj je ■/, bajko o Ijudožr-skem drevesu, ki >i j-> pripoveduje-jo laiiKišnji domačini.
Vrsti o ljudožrskem drevesu so zelo. stare in resni znanstveniki jih navajajo — toda doslej ni uspelo še nobenemu Kvropeu. tla bi ga videl. Samo domačini iz težko dostopne notranjosti tega otoka trdi-Saj smo vendar zdravniki da so takšna drevesa in da jih tukaj in za vsako hibo imamo za-; razni rodovi častijo kakor bogove nesjjiv recept. '— Zapisal da mi bo j i,-r jim od časa do časa doprina-pieparat. notri je fosfor, fosfor šnjo eel o človeške žrtve, čudežno okrepi in obnovi celice ali i Machigasi opliiijejo to rastlino >1 a'i ice ali karkoli v možganih ali kot drevo, ki je podobno grmu iu kaikoli in se bom čudil učinku, i jnia kakor kobule rastoče liste. Ti pravi mirakel da je ta preparat.! listi >o baje sposobni prebavljati i.. .-»• naj pokazat pridem zopet po}i |..veško meso. Usti in cveti vsebu-dveh meseeili.	jej-i močno dišečo, opajajočo iu
Poleg tega recepta mi je zapis*!1	^amljajot^o tekočino. Do-
š drugo r»s*. neke tablete. i„ jih n ;H'J,1! Pri «večannstUi ljudožr-j*- zapisal >.11110 iz previdnosti in namena, da učinek ne bo preuči*i-
kovit in katastrofalen.	ž nJ'm; J°
lued veje. C V po nekoliko minu-
Scdaj uživam fosfor, imenovan	Veje sklonijo k žrtvi, jo n-
m<rakci, dvakrat 11a dan. In uživam \ijejo in zakrijejo z listi in prične-tmli še tablete, da zavirajo premo- ic prebavljati. Nekak , čez <^scm če.i učinek fosfor«, imenovane** ! tjn; V{,j4. jn xi«sti sj»et f»dvijejo in ' n«irakd *.	j |l;. ^nnfMi visi jo samo š^* kosti.
Ir. čakam.	•	j
Kajti se mi mudi in nimam pre- V^ak°r Ul 741 ^lino. ki obilno ve,' časa, da slednič št^ jaz' Povija meso. kakršnih znanost j napišem "Celjske grofe", tri aiiže nekaj. Vprašanje pa jc. šjiri. iu uvod k feljskim grofom ju>	v takeln tenac- srdito.
-Ki^ga dreves;i opajajo s tem sokom. Žrtev, mlado dekle, i^.t> tako oma-
—1 Poslušaj dobro, 7. Masearotoiu sva j sklenila lotiti s,* velikega jK>dvz<*tja. ki s*-!iij ti kratko že pravi1- o njeni. Pridobila -vaj važnega moža. . s^nifj^a markiza de l'r«ii-j .seiiotsa.
—	l>ra^i prijatelj, — je začel mlvetiiik.
—	Poeak.ij! Tvoja pom«»č jt* nam nujii»» potrebna tak<». da.. .
Advokat je planil pokorn i.
—	Dovolj je teua! — je zakričal ua s«»d-liejia eksekuto'-ja. — (V si mi pisal srimo zat<». si se temeljito zmotil: saj sem ti to /.»• povedal in zdaj ponavljam.. •
Že se je Obrnil, da bi odšel, toda med ii.jiin in vrati je stal dr Hortebize in Lra nekam čudno
Catenae gotovo ui med tistimi, ki se dajo lahko zastrasiti. i»i<la zdravnikovo vedeli j»* je bilo tako zgovorno 111 hladen Masearorov pogled tako pomemben, <la je advokat pre-sem-eeno <»hstal.
—	Kaj pa to pomeni i — Kaj hoi-. ta od mene t
—	Pno, kar hočeva. — je odgovoril zdravnik o»omo, — je io, «la se pomiriš in me potrpežljivo poslušaš.
—	Saj te poslušam.
—	Opozoriti te moram — jt* pripomnil Masearot. — tla imamo v rokah vse ase iu če igro dobimo, dobi vsak izmed nas skoraj milijon.
Toda Hortebize ni znal biti tako potrpežljiv kakor Masearot. Vprašal je kar naravnost :
—	Povej oil kri 10. ali pojdeš z nami ali ne i
Catenae je bil oči vidno v hudi zadregi. Trajalo je dobro minuto, preden je odgovoril:'
—	Nikakor n. ! Vse sem dobro premislil, toda iti z vami ne morem in nočem! Vstal je in že je hotel oditi, ko ga je lastnik posredovalnice presenetil z vprašanjem:
—	Kaj ko bi ti dejal, da le nujno potrebujemo'
—	Odgovoril bi ti: Tem slabše za vas.
—	No a kaj kn bi te.. . Prisilili, misliš reči t — je vzkliknil < a-
Fniate me v krempljih. to
s; ada k Celjskem grofom. I*»»ii čisto zadnji.
PAIN-FXPHI.F.R
NaroČite f« pri
KNJIGARNI 'GLAS NAKOUA'
tt< West It tla
New T«rk CHj
DRUŠTVA
II MWRAVATE PKKCMTI
' VESELICE, ZABAVE
* 7* m
OGLAŠUJTE
ravan je. i>pir hi kazal, da je t4lju- skoilovab obenem sebi. Moja poguba bt d'zrsko*" drevo ena izmed rastlin, menila tudi vašo pogubo, hi držijo svoj.- žrtve s tem. <la se — Ali si tako iwlno prepričan ti telil? obe polovici lista za klop i ta kakor _ Tak o trdno, da vama še enkrat po-knjlžne platniee vanje. Pn drug, vem: Mefl vaina in nwmt} ^	skupiu.j,a.
v.*»ti mesojeduih rastlin, izločujejo • • v**	*
zleze, lepljive ovijalke. ki držijo " MkIuiu da se motiš, ( atenae. žrlev. rastlina sjima pa se upogue i - daz ? Zakaj lieki i
♦ako. «ia .sf* more čim več žlez ud.*- — Ker že leto ni redim v našem hotelu t.viti "pojedine". Te pojedine P'« brezplačno mhido dekle, Klaiiso po imenu, obstoje v malih žuželkah, kvečje-| Jf>	poznaš ?
I: 'l se v kakšnem brtMril. Vw te
In predno me puvozi avto. "JliafH-a -lerucja bi rad dramatiziral — liojim X* greha, ako ga jie bi — VHla|ica »lerucja in njegovo ubožno pravicoin bi ga pri-r- cl i I brez ta Jo- in sleherne azbnke it: abecede in drugih plemenskih sporov, zgolj s harmoniko in pl som.
Halo. plesom:
I'-tesni k .se pi*.* moj zdravnik, tir. Planik !
Pa se nisem mogel »pomniti vsakdanjega tega ieninn!
Zdaj sem se ga vendarle spomnil!
Zdi ««e mi. mirakel že nčinknje f
rastline ]»a lahko vztrajajo tudi brez mesne hrane. Angleška ekspe-(iieija. ki jo vodi znani botanik. *lot!iik de bi Motte-JIunst. nam bo povedala, v katero kategorijo spa-dii madagarsko mesojed-no drevo— in dali vobče obstoji.
Važno za potovanje.
Kdx>r je namenjen potovati v stari hraj ali dobili koga od tam, je potrebno, da je poučen r vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Yam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne Ust?, yizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, iu kar je glavno, za najmanjše
stroške.
Nedriavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, 'VE-ES-TBY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej t "ko j za brezplačna navodila in mo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
ingota vlja-
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(fellANK SAKSER)
216 W. 18th St., Hew York, N. T.
Ko jt- advokat zaslišal to ime. 11111 je bilo. koV. a je zagledal p*ed seboj tlečo zažigalno vrvico. vdkLečo k mini. ki bo zdaj zdaj eksplodirala. Razprostrl je roke. izhuljil oči iu odskočil.
—	Klarisa— je zajeeljal. — Kdo ti je kaj pove<lal ? Kako si mogel to zvedeti! •
Toda ironieni smehljaj, ki je zaigral obema na obrazu, je tako strašno zadel njegov ponos, da se je tnkoj prfemagal.
—	O. kako neumen sem! — je vzkliknil. — Zdaj vprašujem, kako ste mogli vse zvedeti, kot da bi ne veklel, po kakšnih sredstvih segamo, da odkrijemo tajno ki jo potem izkoriščamo.
—	Presojal sem te pravilno. — je pripomnil Masearot.
—	Kako to? * *
—	Saj se mi jc kar zdelo, da poskusi^ pretrgati vezi, ki nas vežejo, čim začutiš v sebi dovolj rao^i. da naš ne boš potreboval. Danes bi nas rad zapustil. Jutri bi nas pa brez pomisleka izdal, ee 'bi le mogel. Toda za take primere je že vse preskrbljeno.
Zdravnik si je mel roke.
—	Ne razumem pa. — je nadaljeval Masearot, — da si nas sovražil že pred letom dni in nas hotel pogubiti, pa si se dal tako neumno ujeti.
—	Neverjetno! — j« pritrdil zdravnik.
ki» čitaš to v noviiiah. Kaj jih nt* čitaš ( Bas včeraj sem čital zjjotlbt«. ki i/, nje kar irleda tvoj obraz.
< astihlepiii. hinavski meščan si preskrbi s kmetov mlad" i-i le)Ki služkinjo, kipečo oil zdravja iu št* neizkušeno... in privošči si užitek, da j«» zapelje. Nekaj mesecev ^re vst* gladko t»d rok. nekega jutra, pa ubogo dekle nt lnore več piiki iti. tla je 11 »>eče. Ti1 laj se častivredni meščan ustraši. Kaj poreko .sosedje. kaj hišnik.'... Dete umori, mater vrže na eesto...
—	Baptisthie. milost!
—	Toda tt» je /.t*b> neprevidno. Take reči pridejo vedno ua t!an. Na svojem domu v rhatnpignv ima- vrtnarja. Kerimo. da pride temu človeku ua misel prekopati zemljo okrog vo Injaka zadaj na vrtu. Ali veš. kaj bi našel t
—	Dovolj! — jt zastokal C:£;enae. \'tlam se.
Po < atenaeovtm gnevu je nastopila neizmerna slabost.
—	1'morita me, — je mrmral.— ubijata m** v trenutku, ko sem že hotel v miru uživati sadove svojega dvajsetletnega dela in varčevanja.
Toda čas je hi. 11. Paul in markiz de Croi-seiiois sta mogia priti vsak čas. Masearot jt1 spoznal, kak" važno je spraviti advokata v dobro voljo.
—	No, nikar se ne boj. saj ni nič hudega, — ga je začel tolažiti. — Prepričana sva, da >i dovolj premeten,Via v i^i i ne boš podlegel.
Catenae se j ' prisiljeno zasmejal, rekoč:
—	Sa.i se ne jezim na vaju; govori, zdaj te bom poslušal.
—	Vojvoda d.' ('hampdoee ti je poveril zelo kočljivo nalogo. — je nadaljeval Masearot. — tire v.a iskanje, ki mora ostali tajno.. .
—	Kaj.'.. . Tudi to že veš.'
—	Vem vse, kar nam more koristiti. Tako sem tudi zvedel, da se niso obrnil name. kakor bi bil storil na tvojem mestu vsak. teinv-i-e si se zatekel v svoji neumnosti k možu. ki se ga moramo biilti. k Perpignann, ki v spretnosti prav nič na zaostaja za nami. če nas eelo ne prekaša.
—	No. in kaj zahtevaš v tem pogledu od mene.'
—	Malenkost. Poročal mi boš o svojim iskanju. Vojvodi ne črhueš o tem niti bese-diee, ne poveš mu nobene noviee, ki bi je ne bila že prej dobro premislila in pretehtala.
—	Dobro, vse storim po tvoji volji.
Zdelo se je. da prepira konee. < 'asfc i vredni dr. Hortebize je bil ves navdušen.
—	No torej! — je dejal smeje. — Ali je bilo verdno toliko kričati
—	Naj lw>, priznani, tla nisem ravnal prav, — je odgovoril Catenae.
Segel je obema prijateljema v roko in pripomnil tiho:
—	Naj bo vse 1«. pozabljeno.
NADALJEVANJE BLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vtebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tu* jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo Tpnerne.
Knjigarna
"Glas Naroda"

LAS I A I O D i'
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 31, 1932
m LARGEST SLOVENE DAILY to U. 8. A.
VSAKDANJI KRUH
Za Glas Naroda priredil L H.
43
(Nadaljevanj*-.)
Mat Uda je tako resna, jcovori tako svečano, da M* iterta neha amejati. LaWi mrax jo xprrleti. Kaj naj bi jo eakaio? Najbrie mno-ICO dobrega! Matild* je bila napol neumna! Pa naglo se otrese mr-tvila ; in ko vidi, da Mina se vedno joka, radovedno zaAepeče Matildi na uho:
—	Kdo pa je vendar? Povejte mi!
—	Ne! — Mina se naglo dvigne in zatisne Matildi usta. — Ne povejte! Ni kdo ne sme vedeti. Ne smete ga očrniti, Ne, ne! Ne maram tega. — Rdečica jo zalije in se razhudi.
Berta je užaljena.
—	To pa ni lejHi. da mi ne zaupaš. Mina.
Mina je že potolažena in prime Berto za roku.
—	Ne sni»"š mi zameriti. Berta. toda. če pomislim, da kdo govori o njeni slabo, me boli. Ne. ne! Ker ni drugače, sem sedaj tako! Pa tudi sama ne mislim nič več dalje. Ne mislim sploh nič. Zdaj sc hočem samo odpočili.
—	Vendar ne more« kar tako živeti. — pravi lierta. — Kaj vendar misliš: prvi otrok vaudar ni malenkost! Moj« mati je vedno rekla: — Drugi otrok je igrača proti prvemu! — Ali si se ž.' odločila, k mu boš šla *.
—	Odločila * Ali ne morem tukaj ostati! — Žalostno pogleda Mina okoli. — Pa saj neJ»o nič hudega!
—	Kaj veš! Mnogo deklet je bilo zaradi prvega pri moji materi; to je bil ludi materin največji zaslužek. Ali nisi brala v časopisu? Tudi tukaj je ena taka. Samo preskrbeti je tr*'ha. Kdor mor« dobro plačati, skrbijo tudi /-» otroka. Za take. ki nimajo denarja. pa imajo še posebne ugodnosti: če šest tednov poprej opravljaš hišna dela. te obdržijo, mislim devet dni zastonj, ali pa mogoče samo sedem, ne vem natančno. Mogoče bi morala tukaj kaj plačati, ampak samo nekaj malega. In nobenega obvestila domov!
—	Ali drugače naznanijo?
—	Seveda. Kaj j»a mi*lri!
Mina se otrese. Njen obraz prebledi in nato za rdi. Krčevito sc njena roka oklene -Berte.
—• Naznanijo, praviš, domov? O. Jcžeš! Tam pa ne naznanijo! Ue* ne ? Potvej !
—	Ne!
Mina se dvigne, kot bi hotelu takoj iti.
—• Potem kar grem: da. takoj! — Zmedena gleda okoli sebe. — Samo da ne naznanijo domov! O, Bog. ttrko bom pa zopet šla I In tukaj je bilo tako dobro! — Glas ji zastane v grlu; s predpasnikom ni zakrije obraz.
Berti se smili — kako je bila neumna! Obljubi ji. da ji bo prihodnji dan preskrbela kak prostor.
To pomiri Mino. Iu četudi se boji, da ji bo med tujimi ljudmi dolgočasno, vendar pupije kavo. Celo z velrko slastjo jo popije.
Polagoma pa postane zopet zelo vesela. Zadovoljno sede okoli mize: Berta na stolu. Mina in Matilda na košari. Meh kosiva, pomladna uvetloba prihaja skozi zastore; s strehe še vedno kaplje iu deževne kaplje udarjajo na šipe.
Berta ki je imela zelo prijeten glas, prične nekaj peti iu Mina je bila takoj pripravljena ji pomagati, zato ji pravi: — Pa res, ea-pojmo kako pesem!
ln prično pet i:
"Kož ce je na vrtu plela, pela je tpesem glasno; živo v lice je zardela, ko je stopil on pred njo".
Mina. ki je do tedaj tiho sedela na košari, napne ušesa.
—	Kaj pa hočeš od Atrurja ! — jo vpraša.
Berta se zasmeje.
—	<>, nič! Samo vedela hi rada. kje je. Samo vprašajte. Matilda.
—	Ktlo — kje je — Artur* ^— Mina vstane in z velikimi očmi gleda Berto.
—	Seveda, ta potepuh! Stara že kar nori! Ali še ne veš. da je začetkom aprila kar izginil? Seveda, ne veš; saj tudi ti ne smeš več v klet — nedolžno ogledalo, liahahaha !
—	Toda. Artur — kje je*
—	Ga ni! Nekega lepega dne je izginil.
Mina globoko vzdih ne.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Slovenije.
Zastrupi j en je mlade kmetice Stari Fužini.
v j preiskavo, ki je ugotovila strupljenje s strihninom.
Kakor smo že poročali, je 7. oktobra zvečer 3~»-le*na posest niča Elizabeta Crhova »v Stari Fužini pila zastrujJ jeno kavo in kmalu potem umrla v hudih bolečinah. Že takrat smo omenili, da
Iziti te preiskave, razne govorice in sumljive okoliščine no privedle do tega, da je oblastvo -e-daj odredilo aretacijo Janeza l'r-ha. Neke priče so izpovedale, da je posestnik .Janez l*rh že letos
je ta zagonetna smrt vzbudila ve-[poleti iskal strup in da si ga je liko zanimanje v kraju in okolici.' slednjič nabavil v Zagradeu pri ker
pa
j«- bil to že druuri primer za-,Bitnjah pri ženi nekega lovca, ki ■ronet n** >mrti na Crhovi duma- j pa je med tem že umrl. -lanez I ril čiji. Istega dne pred tremi leti jt
zaradi zastrupljenja umrla tudi prva žena posestnika -Janeza Cf-lia. ki j-' sedaj star že ."»"J let. Komisija. ki je izvršila obdukcijo, je del želodca ]M>slala v kemično
' I
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.1
ZEMLJEVIDI
Stenuki zem^evid Slovenije na moč
□ lin papirju a platnenimi pregibi ..................................................
P okrajni rufnl zemljevidi:
-31
Dravska Banovina ..................
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ......................................-39
Ljubljanske in mariborske oblasti .34
Pohorje, Kozjak ........-................
Prekmurje iu Alrdumurje-------JI
Canada .....................................4«
Združenih d rta v. veliki ______________4«
Muli .........................................13
Nova Evropa ...................................
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Miasittsippi. Washing-loo, Wyoming, vsaki po —JN Illinois, Pennsylvania, Minnesota. MicWpui, Wisconsin. West Virginia. Ohio, New \ork — Virginia, (Ms, Now Sorfc — vsaki po _____________________________—-.......41
tega ni mogel tajati, dejal pa je. da je hotem .s tem strupom zastrupiti lisice. Ta izgovor je zelo čuden in «ra oblast vo ni moglo u-poštevaiti. ker je .splošno znano, da se Prh ni nikdar brigal za divjačino in da mu ta tudi ni delala nobene škode na domačiji. 1'sod n«
odšel v planine in je z ženo zajtr-! T . .,
.	.	. , .... Jesovnik i
koval kavo. Po zajtrku je sla ze-
ii- ii 'posestvo na po svojih opravkih in je bilo
dovolj priložnosti, da je nekdo nasul strupa meti kavino goščo. | ki sc je zvečer spet prekuhala ka-1 kor običajno. Ko je nesrečna žena zvečer podlegla zastrupi jen ju.
radi uboja. Njegov zločin ima daljšo in trpko predzgodovino.
Ko je še živel Janezov oče s svojo nekaj let mlajšo ženo v srečnem zakonu na lepem pose stvii v Zenjakn pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. >»■ je Janez pred kakimi 1 •? le.ti na lovu nevarno ponesrečil in »i poškodoval levico tako hudo. d i je po»tal nespodoben za vsako težje kmečko delo. Sta riši so morali zato najeti hlapca, ki so ga našli v osebi mladega Jožeta Velela, ki je bil prav priden iu poraben. dokler jt
METROPOLITAN TRAVE BUREAU
(FRAXK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
SHIPPING NEWS
2.	Novembra:
H"ma v Gt-noa lianhatlan v Havre Aib«*rt Huliin v Cherbourg
3.	novembra:
Dresden v T.remen
4.	novembra:
Majestic v Cherliourg
Pennianit v Havre
f?tat».riti<in v i;>>ulogne »ur Mer
A qui tan la v Chebourg
5.	novembra:
Cliani(>lam v llavre
9.	novembra:
lies.	elt v Havre
Hamburg; v Clierboma
10.	novembra:
Berlin v Bremen C«nte <;rande v Gen "a
11.	novembra:
H umerit' v Cherbourg Itremm v Premen v 1 la v t c
12.	novembra:
Yol«-nd.-iiii v BguluKne »ur Mer Ilex v Cenita
, . . . ; pra v pr <zn dne ie I rh zgodaj zjutraj	.	i <
.... ! živel stari gospodar. ( itn pa je
unrl. je vdova prodala in si kupila drugo v I bližini Drvanj. S seboj je .seveda j vzela sina in mladega hlapca, s 'katerim se je kmalu spustila v intimno ljubezensko razmerje. Ilia-pec se je preselil iz hleva v spalnico svoje gospodinje in ljubice.
ie sosed Tomaž šel po njenega mo-j	„	. . « .
1	j domačega sina pa je. lasteč si vse
26. novembra:
Cham plain v Havre AuirusUiji v C,-nny. Ma jest io v Cherbourg
23. novembra:
l:rerii«-n v i:r»-men
30. novembra:
New Y>.rk v Cherbourg
Manhattan v Ha\re Statt-ndam v Boulogne *ur Vlrr
1.	decembra:
Stmigart v r.remen
2.	decembra: Homeric v Cherbourg
-». decembra :
Rex v i;m»a
6.	decembra:
Satin nia v Trat
7.	decembra:
Kur"p.i v Br» men
lT»-< Ui>'»eve)t v Havre
8.	decembra: JU-rlin v Bremen
9.	decembra:
I'ABIS (BOŽIČNI IZLET) Havre Albert U.i li i n v Cherl»(urg <>lyiti|iic v Cherbourg
10.	decembra:
Koma v (>em>a
13.	decembra:
Hamburg v Cherbourg
14.	decembra:
Ala j*-»ti,- v ' "li^rlrfMirjr Berelijtaria v Cherbourg Coil!.- <li Suvoia v On >a
15.	decembra: f.remeTi
I.evlatl'.an v Cherbourg In I'.remen
ža v planino. V.si. ki so videli mo-. . , .	.. .
1 I pravice gospodarja,	price! zve-
a r* • i .
rinsko pretepati in	ga je napo-
In Se več drugih prsmi pojete, tako da se jima slednjič pridruži še Matilda. Vedno gia.-neje je petje, tako da se sliši daleč doli po stopnicah.
N'aenkrat je vse tri objtf spomin. Tako so pele doma v mesečni noči pod 1 i po.
Tako se Mina že dolgo ni raba/val«; tudi Berta je bila zelo vesela. Na prosi Matildo. <ia prinese sanjsko knjigo, katero ie imela rarito v robeti r. mnogimi spričevali in drugimi rmenimi papirji. Matilda pa ne kaže nobenega veselja, da bi pregledovala knjigo. — S knjigo xm* nikdo ne sme norčevati; ga zadeiiie gotova kazen'. — ter nr zaupno pogleda Berto.
Toda Herta jo sili in ji reče resnega obraza :
—■ Kar začnite! Vprašajte za mene! Aii bom dobila denar?
Stoti so«'-? Vsak dan sladkarije? (»rad. lepo obleko? In kaj še dru-
?
Matilda jo nevoljno zavrne:
Kaj takega knjiga ne p<«ve. Počakajte. Ampak takoj vam poveni ker ste tako hoteli. — in ji z »p ret i rs prstom.
Zdaj Matilda vse pripravi. Deževni večer se naglo stemni, ok-j no za-"»tre. vse temno. I>ve sveči v steklenici postaivi na mizo. j knjigo položi na sredo ter stoji nekaj časa z dvignjenimi očmi.
Ko jo hoče Iterta nekaj vprašati, položi pr*t na usta. — P.st! — poseben iarei spreleti njeno obličje, kot bi hrta zamaknjena.
Sepeč* nekaj tajinstvenega :
—	Mixlite na nekaj, kar bi radi imeli — še bolj mislite, vedno j bolj! Tako. zdaj pa bom nekaj vprašala.
Hert« je popolnoma, mirna, ko si Matilda potegne iz las lasno 1 iglo. Niti smejati ne ne upa rref.
Vedno mudite — mislite — »laj!
Matilda naglo Mine * iglo meti liste knjige ter nato »nlpre knji-j go. Svečano bere:	j
—	Sreča in »teklo — kako naglo razbije!	•
—	Pošten. P« reven funt vas ljubi Nikar ga ne {»alinite se- j b#, da bi hitHi za kolesom »ne«. V njegovem objemu boste ».rečni..
—	Kaj takega! — Berta je«i. —^To je *tari Peter! O njem j nočem aičeaar vedeti!
—	Potem |»a niate n* pr«vo mislili. — pravi Matila in zmaje a ramo — Moja knjiga pore resnico. Ali hočete še enkrat ? Torej, zdaj pa trdno nnliti!
Zopet sune Matilda i iglo r knjigo. Berta se s komolci opira oh Mil« i* aelo p*zt. Kakšna bo njena sreča! Bila je zelo rado-
Naročilom je pruožlti denar, bodisi v gotovini, Money urder aH po&tne znamke po 1 ali 2 centa. Ce
poAljete gotovino, rekom an dira j tc pumo.
Ne naročajte knjig, katerih ni u
ceniku.
Knjige poiiliamo poitnlne proste
"GLAS NARODA"
tli W. IS Street Rfgw YORK
ža ob vrnitvi, so se čudili, da g ni strašna ženina smrt prav nič pretresla.
Frhovi domačiji se pravi ]>o domači pri Koritniku in se je Janez I'rh tja priženil. S prvo ženo se je večkrat prepiral in so sosedje krivdo prepirov prepisovali njemu. ker je .splošno na glasu kot , velik skopuh in sebične/. Prva žena je umrla, ko je zavžila neko sadje, in bodo sedaj njene ostanke izkopali, da bi v njih še enkrat iskali sledove .strupa, ker se sedaj še bolj kakor splošno govori, da je bila nesrečna žena zastrupljena doma ill da ni morda po nesreči zavžila kake struj>one jarro-de. Drutra žena. nesrečna Elizabeta. ki je tudi ipodlegla strupu, je prinesla k hiši precejšnjo doto, med zakonci pa ni bilo prave sloge.
Sinovao maščevanje nad vsiljivim gospodarjem.
IS. oktobra s«' je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom 41-letni posestnikov sin
15. novembra:
Lrf-viulhan v Cherbourg In Prem"
15 novembra:
Vulrania v Tr.wt 1 s-ulfu-lil.i lid v Cherbourg
18. novembra:
Olympic v Cherbourg Europa. v Bremen
23. novembra:
St. l>iiii.H v Cherbourg J'res. H:u<iiii£ v Havre
2X. novembra:
Gen vuti Steuben v Bremen
25. novembra:
B« rwig.u-ij. v Cherbourg
21. decembra:
Fres Hir.lirig He'itschla ud v
v Havre Cherbo'irg
22. decembra:
I »res.len v Biernen
23 decembra:
•'luiii][>.i in v Tin vre l|,itneri<- v Chf-rbouig
27. decembra:
Kur>i>a v Bremen
23 decembra:
Nrn Vi-rk v
Maiihritt::ri \
r*lirr!-oiirg Havre
»0. decembra:
OI>mpi<T v Cherbourg
—	Vidite, vidite. — pravi Matilda zmagoslavno. — zdaj pa b<5 pravo. — In bere — ttolnee sreče se ram smeje; vae vaše želje bo-dm izpolnjene Toda varujte *e črnega gospoda. .Xe pridite prebli-
ker raw bo rv pogubo Ae en kamen leži na vami poti, tole. Junaško ga aunite a poti in čaka vas življenje, pol-ia velikega veselja. Tare j, čm goapod? — pomiali Breta — Kdo bo to? Ali je Leaf
—	Ifocač« je tadi kaka žetaaka, — pravi Matilda in zapre
Toda Berta Ae ai zadovoljna; ie nadleguje Matildo in pa tee ia onem. In slednjič ie po Art ur ^ Matilda; Kaj dala Art ar!
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA"
sled celo spodil od doma. l*bo<ri pohabljeni fant se ni mojrel braniti in je cesto moral iskati pomoči pri zdravniku. Ko <ra je vsiljeni "pospodar" vrgel pod kap in mu prepovedal bivanje v domači hiši. se je Janez Jesovnik preselil najprej k sosedu pozneje se je vrnil na domači senik, kjer si jo u-redil ležišče. Vaščani so se zgražali nad Ješovnico in njenim nemoralnim življenjem ter na Vele-liivini sirovim postopanjem s pf>-habljenim Janezom.
Ko je prišel Jože Velel 7. maja letos zvečer po končanem delu v .sosedovem vinogradu, kjer je moral preslišati pikre besede o Avo-jeni ljubezenskem razmerju' z gospodinjo domov, se je hotel takoj znpsti nad Janezom. Navalil je nanj in ga začel pretepati. Janez, ki je bil lovec in je imel lovsko puško vedno nabito ob svojem ležišču, je v somoohrambi zgrabil orožje in ustrelil Velela v roko. hoteč ga tako onesposobiti za na-daljni boj. Rolečina pa je Velela Janez IVsovnik iz Drva nje pri Sv. Se bolj podivjala. Planil je kakor Trojici v Slovenskih goricah za-I ris na Jamva. ki je v tem trennt-
I ku spročil drugi naboj in Velela na mestu podrl s strelom v srce.
Ko se je Velel mrtev zgrudil, se je Janez preoblekel in miiil. nato pa odšel k Sv. Trojici, kjer se je zgla.sil na orožniški postaji in prostodušno opisal, kako je bilo. Ves dogodek je odkrito priznal tudi pred senatom, ki mu je predsedoval v. s. sv. Zeniljič. pri-sednika sta bila s. o. s. Kolšek in dr. < 'einer. dočim je obtožbo zastopal državni tožilec dr. Zorjan Senat je v popolni meri vpošteva! v obtožnici navedeni dejanski stan in razmere, ki fco privedle Janeza Ješovnika d«» njegovega dejanja, ter ga je obsodil zaradi prekoračenja silobrana na <» mesecev zapora.
Jesovnik se je S kaiznijo zadovoljil.
DVA BOŽIČNA IZLETA V JUGOSLAVIJO
PREKO HAVRE
Na najnoveišem (rarcoskem parn ku	Priljubljenem parniku
"CHAMPLAIN" in "PARIS"
26. NOVEMBRA	9. DECEMBRA
Izletnike bodo spremljali izvedeni spremljevalci F'-sncb Line NIZKE CENE ZA VSE DELE JUGOSLAVIJE
7.-.x infi.nnaHj.- in	v|ira.šajle pri n:iš«-ni l-.ka!« • m aB^ntu I.KO ZAKUAJ.ŠKK MKTLC »!*• »LITA X TKA V KI, ^:»-n..r:iJ Tr:tv»-I Service, Inc. tU'KKAl* iKnn'.t Sukfw)
1?.Z\> Scroinl A v.*. Xt-vv Vnrk.	X. Y. 1 UK U lith St.. .N»-\v York. X. Y
^Fpertek J&rts
19 STATE STREET
NEW YORK, N. V.
00
U
216 W. 18th Street
New York, N.Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
dni do
JUGOSLAVIJE
: : PRIPRAVNO : :
l&viiina ©hpiut^
z najhitrejšima parnikoma na svetu
EUROPA BREMEN
19. Nov. — 8. Dec.	30. Nov. — 16. Dec.
Poseben vlak ob parniku v Bremer-haven jamči najbolj udobno potovanje v Jugoslavijo. Izborne zveze tudi
iz Cherbourga ■
Tudi redna tedenska odplutja z dobro znanimi LLOYDOVTmi kabinskimi PARNIKI
BERLIN	STUTTGART
GEN. von STEUBEN DRESDEN ■
Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokal nega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY - NEW YORE
64
99
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
POVESTI in ROMAN!
AcHatar
Balkmosko-Tursk? vojaka ______________M Cvetina Borograjska .......................43
Balkanska vojaka, s slikami _______25 Cvrlke ..................................................J2J
Boj in zmaga, povest .......................JZ* Cebelira _________________________________________25
Blagajna Velikega vojvode ------------M Črtife iz iivljenja na ka*tih _______S5
Beifegor ______________________________________M >
Boy. (roman) ..	-«5iDr*bil* in rmzB®	—
Spisal llilčliiAkl_________________M
Burska vojska __________________________4«
Beatin dnevnik .................................M
Božično darovi __________________JSS
Boija pot na Bledu _____________________J2t
Boi ja pot na Šmarni gori_______28
tireSaik I^nard. broA. Mimo iivljenja MoJe tivljenje .. Romantične duše
,7H
____..75
llmrovana, zgixloviiuska povest ______54
Dekle Eliza _________________________41
Dalmatinske povesti...............J3
Dolga roka ---------------------------5«
Do Ohrida ia Bitolja_______________.7«
Doli z oroijem _______________________LM
Dve »liki: — Njiva; Starka -------(Meiko) -----------------------M
čarovnica
j Devira Orteanaka ■25 Duhovni boj__