[lelje. 10. septembra 1969 — ŠtevUka 36 — Leto XXIII — Cena 60 par NOVI TEDNIK Danes šestdesetletni JAKA SLOKAN, nekdanji Braslovčan, je našemu meljarstvu in sebi postavil spomenik s publikacijo o hmeljarstvu na lovenskem, ki bo sedanjim in poznejšim rodovom lahko služila za izhodišče pri zbiranju podatkov o hmeljarstvu pri nas. Jaka Slo- kan je sicer v svoji publikaciji zajel le manjši del že zbranega gra- diva, ki ga leta in leta sistematično zbira, vendar napoveduje, da bo v kratkem pripravil za izdajo še knjigi, v katerih bo obravnaval vpliv hmeljarstva na razvoj kulture pri nas. V že izdani publikaciji je opisal in dokazal, da so Slovani oziroma Slovenci očetje hmeljarstva in pivovarstva. Foto: Janez Sever V TURIZEM KVALITETNO gornja savinjska dolina preplavljena - v zdraviliščih več domačih kot tujih gostov - golte, prelomnica v razvoju turizma - ležišč in sedežev dovolj, kvalitete premalo - slabo za tiste S stalnimi cenam! Najprej nekaj podatkov in misli v telegrafskem smislu. Splošna je ugotovitev, da je predsezona obetala najboljše in da smo imeli v tem času za okoli 20% več tujih in za 10% več domačih turistov. Toda dež v juniju je pokvaril ne samo konec predsezone marveč podaljšal tudi začetek tako imenovane glavne sezone. Vrhunec je do- segel mesec julij, ko so bili polno zasedeni vsi naši turistični in zdraviliški kraji. Značilna pa je ugotovitev, da so v sedmem mesecu letošnjega leta zlasti v zdraviliščih zabeležili za okoli 25% več nočitev domačih gostov kot v istem mesecu lani. Hkrati pa podatki govorijo o stagnaciji obiska inozemskih gostov. Zakaj? To je vpraša- nje, ki zanima slehernega! Čeprav lahko zaenkrat le ugibamo, ne bomo zgrešili, če zapišemo, da je letošnje leto tudi za turizem na šir- šem celjskem območju pre- lomno obdobje in da smo za- beležili rezultate, ki so bli- zu rekordnim. Toda, navzlic temu nas že dosedanje ozi- roma samo dosedanje števil- ke navajajo k razmišljanju, kaj je z obiskom tujih go- stov, predvsem v naših zdra- viliščih. Morda se bo slika do konca leta popravila, toda glavna sezona je takšna, da lahko zastavimo vprašanje. ali nismo morda tu in tam v cenah pretiravali? Pa pu- stimo to vprašanje odprto vse do končne analize letoš- nje turistične sezone! Po vseh dosedanjih poka- zateljih kaže, da smo na ce- lotnem celjskem turističnem območju zabeležili za okoli 15 odstotkov več nočitev do- mačih in tujih gostov kot lani. (Nadaljevanje na 6. strani) ^ primer, kako ll(0 je najti me- |g za nagrajeva- li v prosveti, smo , seji sveta šol- celjske skup- jjpe slišali tudi prašanje, koga na- ^£jjti od dveh pro- metnih delavcev, J katerih prvi z ,f,|(Oto doseže to, gr drugi s težavo? lam se zdi stvar ifeprosta: nagradi- j prvega, saj drugi iitno kaže, da je grešil poklic, ali -saj, da ni zapos- en na pravem de- ovnem mestu! FRANCEK FRAKELJ Tako si Franček zamišlja želeaaiiško posojilo KOZJE PRIČAKUJE Tristo šestdeset zastav bo v nedeljo, 14. septembra, pla- polalo v Kozjem in oznanja- lo veliki shod slovenske mla- dine. Središče partizanskega Kozjanskega bo zažarelo v luči velike proslave SREČA- NJE SLOVENSKE MLADI- NE KOZJE 69. Mladi bodo prihiteli iz vseh krajev Slo- venije, preko dvatisoč jih bo nastopilo v bogatem kultur- nem in športnem sporedu, ki bo ponazarjal izredno pe stro udejstvovanje sloven- skiii mladincev. Z velikim slavjem bodo počastili 50, obletnico SKOJ-a. Prve skupine bodo prispe- le že v soboto, ko bo zvečer taborni ogenj in nastop mla- dincev iz Sežane. V nedeljo ob 11. uri se bo pričela os- rednja proslava, na kateri bo govoril Edvard Kardelj, član Izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Družbeno politične organi- zacije celjskega območja po- zivajo mlade, da se velike proslave udeleže v čimveč- jem številu ter tako počasti- jo 50. obletnico Saveza ko- munistične ©mladine Jugosla- vije. VREME OD 11. SEPTEMBRA DO 21. SEPTEMBRA Prevladovalo bo pre- težno lepo vreme. Dr. V. M. motorist je padel FRANC POTOČNIK, 21, iz Juvanja se je peljal Iz Sp. Rečice proti Rečdci ob Savinji s sopotnikom JA- KOBOM KREFTOM, 22, iz Dolne Suhe. Zapeljal je na trave in padel. Moto- rist si je poškodoval des- no ključnico, sopotnik pa je dobil lažji pretres mož- ganov, škode na motorju je za 1.000 dinarjev. prečkanje ulice Voznik osebnega ajvto- mobila ANTON FERMOL- ŠEK iz Loraika je vozil po Teharski cesti proti Ce- lju, ko je nenadoma preč- kala cesto JULIJANA MA- ROVŠEK, 75, iz Celja. Pri trčenju si je Marovškova zlomila golenico na levi nogi. kolesarka pobegnila Neznana kolesarka je na prehodu za, pešce na kri- žišču Jurčičeve in Ljub- ljanske ceste v Celju po- drla štiriletnega otroka mRKA LORBEKA, Otrok je prečkal cesto po preho- du v spremstvu starejših. Kolesarka je takoj pobeg- nila. V bolnici so ugoto- vili, da si je deček zilomil levo podkolenico in nalo- mil desno nogo. pripeljal s STRANSKE CESTE Proti Arji vasi se je pe- ljal motorist FRANC RU- ŽIČ, 34, iz Velenja, ko je v Veliki Pirešici pripeljal s stranske ceste tovornjak z voznikom IVANOM ŠČURKOM, 29, iz Celja. Motorist je močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo in je i>adel. Poškodovane- ga so odpeljali v celjsko bolnišnico. nesreča kolesarja Proti Vranskemu je vo- zila kolona osebnih avto- mobilov, ko je s stranske ceste zapeljal na glavno kolesar ANTON KUDER, 70, iz Žalca. Prva voznica ga je obvozila, voznik osebnega a^/ta HER- MAN HBRMACtON, 27, pa ga je zadel. Kolesar si . je zlomil levo nogo. ško- de na avtomobilu je za 6.500 dinarjev. trije poškodovani Proti Celju se je iz Šentjurja peljal z oseb- nim avtomobilom nemške registracije FRANC SE- LIC, 23, iz Prožinske vasi. V Vrbnem ga je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo s ceste, kjer je trčil v ograjo. Av- tomobil se je prevrnil na streho in drsel po njej 20 metrov ter obstal na bo- ku. Pri nesreči so bili po- škodovani voznikova žena MARIJA ter sinovi MI- RAN, 2, in GORAZD, 4. Dobili so lažje poškodbe, škode na avtomobilu je za 9.000 dinarjev. obstal na njivi Proti Brodam se je z Vranskega peljal z oseb- nim avtomobilom MILAN PIRC, 20, ter v ostrem ovinku zapeljal s ceste in trčil v drog električne na- peljave, katerega je zlo- mil. Avtomobil je odbilo na njivo, kjer se je dva- krat prevrnil preko stre- he in obstal na kolesih. Pri tem je bil laže poško-, dovan JOŽE RAKOP, 2lJ iz Velenja. Na avtomobi-, lu je škode za 10.000 di- narjev. otrok je stekel čez ce^sto Voznik osebnega avto- mobila STANKO DOLIN- ŠEK, 18, iK Celja je vozil iz Podplata proti Šmarju. Na ravnem delu ceste je opazil otroka JOŽETA, ŠPILAKA, 10, katerega je voznik dreztne naganjal s proge. Deček je zato ne- nadoma stekel čez cesto. Voznik ga je kljub zavira- nju zadel. Zlomil si je de- sno nogo in dobil pretres^ možganov. ] neprimerna ' hitrost Voznik dostavnega avto- mobila SLAVKO STAK- NE, 24, iz Topolščice je vozil iz Gaberk proti Šo- štanju, ko je začelo vozi. lu na ovinku zaradi ne- primerne hitrosti zanaša- ti. Avtomobil je zapeljal s ceste v hrib ter se pre- vrnil na bok. Voznik je bil laže poškodovan, ško- do na avtomobilu pa so ocenili na 3.000 dinarjev. gumo je razneslo Voznik osebnega avto- mobila FRANC PLESNIK, 19, se je peljal iz Šmart- nega ob Paki proti Gore- nju, ko mu je v Paski va- si razneslo zadnjo desno gumo. Avtonwbil je pri- čelo zanašati. Zapeljal je proti potoku Paka. Voz- nik je dobil lažje poškod- be. Materialne škode na avtomobilu je za 9.000 di- narjev. pešec neprevidno prečkal cesto Prometnili nesreč v ka- terOi so udeleženi pešci je izredno veliko. Največ se jih zgodi zaradi nepra- vilnega prečkanja ceste tako izven prehodov za pešce kot nenadnega sko- ka na drago polovico ce- stišča. Mnogokrat vidrino na ulici ali cesti ljudi, ki hodijo globoko zamišljeni in se pogovarjajo saano s seboj. Takšni ljudje prav- zaprav spijo na cesti in zato obstaja velika mož- nost, da se nikdar več ne prebudijo. 2^to, pešci mo- rajo biti na cesti veliko bolj pozorni na to kaj se dogaja na cesti pred nji- mi za njimi, saj so kot udeleženci cestnega pro- meta najmanj zavarovani. Jasno pa je, da morajo tudi vozniki biti bolj po- zorni do pešcev, še po- sebno v naseljenih kra. jih. Zaradi nepravilnega prečkanja ceste se je v nedeljo zopet 2godila pro- metna nesreča s smrtnim izidom. Proti Celju je vozil z osebnim avtomobilom JO- ŽE GRAČNER, 37, iz Ra- kovelj ko je na ovinku v Latkovi vasi nenadoma prečkal ce.sto pred avto- mobilom BOŽO RANCI- GAJ, 30, iz Brega pri Pol- zeli. Pri trčenju je bil pe- šec tako hiido poškodo- van, da je med prevozom v celjsko bolnišnico pod legel. komentiramo nesrečo VZVRATNO OGLEDALO PIŠE KOMANDIR POSTA- JE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL Veliko smo že govorili o nepravilnem prehitevanju, ki je zelo pogosto vzrok pro- metne nesreče. Voznik, ki namerava prehitevati, mora biti pozoren tako do vozil pred njim, kot do ti- stih, ki mu sledijo. Le- to pa mu omogoča vzratno ogledalo, seveda če je pra- vilno nameščeno. Vozniki, ki imajo samo notranje vzratno ogledalo, morajo imeti odkrito, pre- gledno zadnje okno vozila, saj le tako lahko vidijo na cesto za svojim vozilom. (Za avtomobile s pet ali več se- deži že velja nov predpis, da morajo imeti dvoje vzrat- nih ogledal.) 3. septembra je voznik o- sebnega avtomobila Lj 831-48 Jože Lekaj iz Ljubljane v Ločnici pri Vranskem pre- hiteval tovorni avto LJ 770-12, katerega je vozil Jo- že Novljan iz Nove vasi pri Grosupljem. Ko je Lekaj začel prehitevati, ni pogle- dal v vzratno ogledalo, tem- več samo s smerokazom na- kazal zavijanje v desno. S tem pa je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila CE 192-09 Franju Kopitarju iz Ceilja, ki je že prehiteval o- ba vozila. Tako je moral Kopitar zapeljati z leve stra- ni ceste na travnati rob, od koder je po 14 metrih vo- žnje zopet zavozil na cesto. Lekaj pa je medtem zavrl in s prednjim delom a'\'to- mobila zadel v sredino to- vornjaka. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan, škoda pa znaša 700 dinarjev. Ker vozniki med prehite- vanjem ne opozarjajo vedno z zvočnim signalom, je tem- bolj nujno, da uporabljajo vzratno ogledalo. NEPREMIŠLJENA ZABAVA I*ri sušenju hmelja v su- šilnici Kmetijskega kombina- ta iz Šmarja, obrat Bistrica ob Sotli, sta 43-letni Jakob Car in leto dni mlajši Blaž Tolič basala hmelj v vreče. Med delom sta se pričela v šali prerivati. Pri tem je Car simil Toliča, da je ta butnil ob slabo zaprta vrata na ja- šku za tovorno dvigalo. Tolič je zgrmel iz drugega nad- stropja v brezno. Toda su- nek je potegnil za sabo tudi Cara, ta je padel tako ne- srečno, da so ga morali zara- di hudih poškodb prepeljati v celjsko bolnišnico. -ee Jože Bele, 21, Griže, pri delu mu je hlod poškodoval desno roko; Jože Debelak, 22, Lastnic pri Bučah, pri delu si je poškodoval levo roko; Avgust zagorec, 31, Uniše pri Ponikvi, delovna nesreča, poškodovana leva roka; Mazdo SaUdč, 28, Ve- lenje, delovna nesreča, zlom- ljen prst leve roke; Mihael Planko, 57, Celje, pari delu se je poškodoval po glavi; Milan Pungaršek, 22, Tmov- Ije, delavna nesreča, poško- dovan prst desne roke; Ivan Kunštek, 28, Celje, pri delu si je poškodoval prste leve roke; Martin Ograjšek, 26, Šmartno v Rožni dolini, de- lovna nesreča, poškodovano desno koleno; Stane Nikolič, 43, Velenje, v jami si je po- šikodoval levo krtačo in gle- ženj; Franc Ružie, 34, Vele- nje, padel pri delu in si po- škodoval glavo, levi komo- lec in prsnico; Vlado Gaber- šek, 38, Velenje, železo mu je poškodovalo levo nogo; Vinko Avgust, 30, Celje, de- lovna nesreča, s stiskalnico se je poškodoval po levi ro- ki; Franc šmid, 32, Celje, pri delu ga je dvigalo poško- dovalo po glavi; Viktor Ko- ren, 21, Šoštanj, pri delu si je na stružnici poškodoval levo zapestje; Rajmond Kot- nik, 26, Rilnik pri Šentjur- ju, , delovna nesreča, poško- dovan prst leve roke; Mar- jan Klasič, 29, Šmarje, pri delu je padel in si poško- doval prsni koš; Ivan Knez, 24, Ledina pri Senici, vagon- ska vrata so mu poškodova- la levo roko. Milan Horvat, 18, Celje, kolo traktorja mu je poškodovalo desno roko; Fekri Bedžetovič, 17, Štore, na stroju si je poškodoval prste desne roke; Marija Zu- pan, 26, Velenje, pri delu se je vrezala s pločevino; Franc Košir, 46, Šoštanj, delovna nesreča, poškodovana desna roka; Ibrahim Zahipovič, 45, Radeče, kamen mu je poško- doval desni gleženj; Osman Janusovič, 52, Celje, delovna nesreča, poškodovani prsti leve roke; Rudi Jošt, 49, Pe- tro^^če, stroj ga je stisnil za desni komolec; Ante Jo- sič, 24, Velenje, delovna ne- sreča, poškodovani prsti le- ve roke; Valentin Križan, 25, Rogatec, delovna nesreča, poškodovana leva noga; Alojz Utrankar, 49, Lem^berg pri Dobrni, delovna nesreča, poškodovano levo stopalo; Milan šumljak, 21, Andraž nad Polzelo, v jami mu je kos premoga padel na desno roko in mu jo poškodoval; Marija« škoflek, 16, Velenje, v jami si je poškodoval des- no nogo. CELJE Poročilo se je enajst parov GORNJI GRAD Rafael Kerznar, 21, dela- vec, šmiklavž in Stanislava Podpečnik, 20, delavka Ti- rosek. SLOVENSKE KONJICE Jože Pust, 37, Zg. Laže in Marija Kamše, 31, Bohorina; Bogomir Lamut, 28, Bezina in Marija Oprešnik, 20, Zgor- nje Zreče. ŠENTJUR PRI CELJU Silvo Fendre, 26, elektro- monter, Brezje in Vida Gaj- šek, 19, uslužbenka, Uniše pri Ponikvi. CELJE Rodilo se je 19 dečkov, 14 deklic RADEČE 2 dečka SIX)VENSKE KONJICE 2 deklici ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica CELJE Marija Vasle, 52, Celje; Leopold Stropnik, 57, Celje; Edvard Lomšek, 46, Bmica; Jože šarner, 72, ReSica ob Paki; Anton Podvornik, 60, Lokrovec; Amalija Tomše, 65, Teharje; Jakob Sivka, 82, Stnnec; Anton Zupane, 81, Kanjuce; Ana Jclenko, 76, Zadobrova; Ana Sclšek, 59, Oisenca; Ana Amon, 44, Kom- pole in Anton Sadek, 59, Ko- njice. RADEČE Franc Prunk, 92, Raoica. SLOVENSKE KONJICE Avgust Ilajd, 57, Brdo; Ix>vrenc Hrašan, 80, Tepanje; Janez Jevšenak, 67, Dobmež in Tatjana Godec, 17 mesec. Dobrava pri Konjicah. ŠMARJE PRI JELŠAH Franc Lorber, 61, Sv. Ju- rij; Jožefa Bračun, 62, Veter- nik in Maksimiljan Cenčič, 48, Zg. Sečovo. ŽALEC Alojzij Pertinač, 69, upoko- jenec, Celje; Marija Pašnik, roj. Pevec, 70, upokojenka, Bukovžlak; Helena Judež, roj. Vegi, 80, upokojenka, Kapla vas; Marija Ocvirk, roj. Strajhar, 82, inv. upoko- jenka, Vransko; Tomaž Sem- primožnik, 65, soc. podpira- nec, Jeronim in Marija Vaje, 62, upokojenka, Šempeter v Sav. dolini. — SMRT V SAVINJSKIH ALPAH v nedeljo, 7. septembra se je okoli 10. ure dopol- dne v Savinjskih alpah smrtno ponesrečil Janez Resnik, član alpinističnega odseka celjskega planin- skega društva oziroma član šoštanjske podružni- ce, sicer pa dijak rudar- skega šolskega centra v Velenju. Dvajsetletni Janez Res- nik, eden najboljših ple- zalcev v samostojnem ple- zanju, je prišel na Okre- šelj že v soboto, 6. sep- tembra. V nedeljo zjutraj pa je odšel do štajerske Rinkfi in se odločil za plezanje njene 150 metrov visoke navpične severne stene. V trenutku, ko se je nesreča pripetila, je preplezal do podnožja ru- menega podvisa pod vr- hom. Po izjavi očividcev je pokojniku zdrsnila de- sna roka in desna noga, pri čemer je izgubil rav- notežje in padel okoh 130 metrov globoko. V začet- ku je padal v vodoravnem položaju, pozneje pa ni bU več viden. Vse kaže, da je padel na glavo. Iz drugih poškodb je skle- pati, da je med padanjem zadeval v skale in tudi tako dobil težke poškod- be na glavi, okončinali in hrbtenici. Zaradi poškodb na možganih, je smrt na- stopila takoj. Pokojni je imel s seboj kompletno alpinistično opremo za plezanje, ki pa je ni uporabljal. Resnik je plezal sam. O nesreči je postajo mi- lice v Solčavi in varnostno službo obvestUa oskrbnica planinske koče na Okreš- Iju. Reševalna akcija, ki so jo vodili člani gorske reševalne sliižbe je bila zaključena ob dveh popol- dne. ROKAVICAH ZA ZAPAKI ZVONE KARAIČ OSUiVILjp. VEČ KAZNIVIH DEJANJ JIH JE STORIL KlVlALlj TEM, KO JE PRIŠEL S pfij" STAJAN.JA KAZNI. *" V poletnem času se je j, območju Celja močno pov^ čala dejavnost raznih kritni nalcev. Nekateri so postai' celo tako smeli, da so v noči povzročili kar več ijj. znivih dejanj. Med te so^ tudi22-letni ZVONE KARa^ doma z Muzejskega trga Celju. Zvone Karaič in nje, gov brat, oba stara znanca varnostnih organov in sod nikov, je bil že kot mlado, letnik obsojen zaradi tatvij Ln podobnih kaznivih dejanj Nazadnje je bil kaznovan 3 leta in 6 mesecev mlado, letniškega zapora. Pred dne. vi je kazen prestal in kot kaže, znova začel z nepošte. nim delom. . Osumljen je namreč, da je 11. julija v Poreču vlomil v samopostrežno trgovino. Kei je iz lastnih izkušenj vedel, da mu bodo varnostni orga. ni po prvem kaznivem deja- nju za petami, je mislil, da se jih bo otresel, če bo pri vlomih uporabljal rokavice. Tokrat je ukradel manjšo vsoto denarja in nekaj jest vin. Po prihodu v Celje, je 23. julija vlomil v prostore Ingradovega bifeja na Ljut Ijanski cesti v Celju. Ukradel je ročno blagajno z 2,50fl di. narji gotovine. Osumljen je tudi, da je vlo- mil v prostore gostišča ob Savinji, razbil predal prodaj, ne mize, vendar denarja ni našel. Deset dni kasneje je vlomil v prostore tovarniške ambulante kolektiva Emo na Mariborski cesti in ukradel iz zidne vitrine blagajno s 1.370 dinarji. Proti koncu ar- giista je vlomil v samopo- strežno trgovino na Dolgem polju. Odnesel je nekaj goto- vine, jestvin in pijač. Ker ni našel dovolj denarja, je v isti noči vlomil še v avto- mobil Martina Branka ter odnesel iotoaparat. Verjetno se je hotel z avtomobilom od- peljati, saj je laično posku- šal povezati kontakt v elek- trični napeljavi. Ker mu to ni vispelo, je vlomil še v av- tomobile Karla Kneza, Slav- ka Breščaka, Zdenka Piliha, ta je imel avtomobil v ulioi 29. nov. v Celju, ko je prišel na obisk. Vsepovsod je po- škodoval električno napelja- vo, -ez V aprilu 1939. leta je August Western, tovarnar v Celju, ob priliki svoje poroke daroval mestni ob- čini celjski 200.000 din za podpore najreraejštm dru- žinam. Mestna občina celjska je v letu 1933 kupila za me.ščanski oskrbovalni sklad del zemljišča Rayer- jevega posestva v Trubar- jevi ulici (na Otoku) v izmeri 22.814 kvadratnih metrov za 638,792 din (pO 28 din kvadratni meter). Podn^nica Narodno stro- koTOe z^/eze v Celju je pod geslom »čuvajmo Ju- goslavijo« 25. 2. 1935 ssa- prosila mestno pc^lavar- sitvo v Celju za denarno pomoč v zvezi s priredit- vijo nacionalnega kongre- sa delavstva za vse drža^ ve v Celju. Prošnji zaradi finančnih težav občine ni bilo ugodeno. 2 1Q. september 1969 STRAN jj„ji teden ho v celjskem f!J[ov»e'" salonu pričeli le- ia\o sezono z otvoritvijo 'Jtavp likovnih del Vladi- ^ja štovička. Kipar, nestor Ijskega pododbora društva Mvenskih likovnih umetni- ' . se po treh letih zopet predstav''* cP^Jskemu občin- 5t\-u. Celjski pododbor je ob jjj priložnosti izdal ličen ka- tiJog ^ reprodukcijami ne- ^terih štovičkovih medalj (ena od teh na sliki) in s spremno besedo dr. Ivatia Komelja. V. Štoviček, katerega zuame- jito Kotalkarico imamo v av- li hokejsko drsalnega kluba , mestnem parku, se je ro- dil v Boštjanu pri Sevnici, Študiral v Ljubljani, Pragi, Fi- rencah in Parizu. Sodeloval je na Številnih razstavah do- nia in v tujini. Razstava v Likovnem salonu do odprta do 26. tega meseca (dh) IZLETI - POTOVANJA v Celju v prvih jesenskih dnevih ne bomo v zadregi, če se bomo odločili za potova- nje v tujino. Avtoturistično podjetje izletnik Celje je na- mreč pripravilo ze-lo obsežen načrt potovanj v njihovi or- ?an'zaciji. Za nekatera poto- " a imajo že zdaj mnogo rezerviranih, tako da |.e ireba pohiteti z rezervaci- iami. Organizirali pa bodo tele izlete: 11. 9. tridnevni izlet na Du- naj, cena izileta je 350 din; 12.9. tridnevni izlet v Pra- go, cena 350 din; 17.9. osemdnevni izlet v Pariz, cona 1200 di; 22, 9. sedemdnevni izlet v Carigrad in Malo Azijo z letalom za 1490 din; 26. 9. desetdnevno potova- nje Dunaj — Praga — Brati- slava — Budimpešta, cena potovanja je 1320 din; 26. 9. tridnevni izlet v Mii- fhen na Oktoberfest, cena w0 din. Enak izlet bodo or- ganizirali tudi 27. septembra. Od 27. septembra do 5. Oictobra bodo vsak dan vozi- 'i na sejem v Grazu. Cena tega izleta je 50 din; 4, 10. tridnevni izlet Graz ■~ Grossglockner — Cortina, ^na 320 din; 11-10. tridnevni izlet v Do- lomite, cena 3,50 din; ^-10. dvodnevni izlet v 'liinchen z letalom, cena 215 din. ^^.rjetno pa je, da bodo J^ganizirali še kak,šen izlet, ^' ga zdaj še nimajo v pro- ^amu. Ravnali se bodo pač 7 željah svojih strank in ^KUšali doseči, da bodo Ijud- ^® na izletih čim bolj zado voljni. proste kapacitete Na celjskem turističnem ob- ^^ju je dovolj prostih j^^t v zdraviliščih, hotelih ?! gostiščih ter pri zasebni- r^' samo za večje skupine 'Poročajo rezervacije. V Ro- Slatini je prostih oko- ^50 prostih ležišč. ukovnisalon , 5. do 26. septembra ^^tavija medalj er in kipar ' 3^imir stoviček, nestor ijskpr.q Dododbora DLUS. kopalni bazeni Zaradi stalnega slabega vre- mena kopanje v letnih baze- nih ni več mogoče. Odprta sta samo pokrita bazena na Dobrni in v Laškem. kotalkališče in teniško grišče v Mestnem parku je ko- talkališče in teniško igrišče odprto vsak dan: ob delav- nikih od 9. do 12. ure in od 15. do 20. ure ter ob nede- ljah od 8. do 12. ure. planinski domovi Se vedno so odprti vsi pla- ninski domovi na celjskem območju: planinski dom v Logarski dolini, na Korošici, Okrešlju, gori Oljki, Svetini, Mozirski koči, Celjski koči i ter izletišča Bellevue v Ro- ! gaški Slatini, Stari grad in ; Na Gričku v Celju. Gora Olj- i ka vabi na prijeten jesenski izlet — postregli vam bodo s savinjskim želodcem in do- mačo salamo. Celjska tržnica je zdaj ze- lo dobro založena. Zelo veli- ko je sadja in zelenjave, manj pa mlečnih izdelkov. Posebno jajok vsak dan kmalu zmanjka, zato so jim prodajalci tudi ceno precej zvišali. Prodajajo jih po 0,8 din. Sicer pa gospodinje kupujejo zdaj največ sadja za vkuhavanje in paprike za vlaganje. Prodajalci iz juž- nih republik, ki so pripelja- li velike količine paprike, zdaj glasno in vsiljivo ponu- jajo gospodinjam papriko za ozimnico. Večkrat pa se zgo- di, da ima glasna reklama ravno nasprotni učinek kot si ga želijo. Sadje ni ravno poceni. Breskve so po 2,5 do 4 din, jabolka po 1,5 do 2,5 din, slive po 2 din, hruške pa po 2 do 2,5 din. Grozdje prodajajo po 2,5 do 3 din. Cene zelenjave se gibljejo v običajnih mejah. Solata je po 3 do 4 din, zelje po 1,2 po 1,20 dinarjev, strooji fižol po 3 dtni, krompir pa po 1 dinar. Paradižnik prodaja- jo po 2,5 do 3 din. Kljub te- mu, da je paprike zelo veli- ko, se ji cena giblje še ved- no okrog 2 do 2,5 din. V zadnjih dneh pa se je na tr- žnici pojavilo tudi precej prodajalcev gob. Začela se je namreč jesenska sezona gobarjev. Cena kilograma gob je od 10 do 15 dinarjev, kar je odvisno od kvalitete blaga. Nekateri prodajalci imajo prav lepe, mlade gobi- ce za vlaganje. Gospodinje jih Kaj hitro pokupijo. Na- sploh lahko opazimo, da prodajalci z lepim in čistim blagom nimajo težav pri prodaji. Lahko pa najdemo tudi take, kt za blago kaj malo skrbijo in ga pri pre- vozu močno poškodujejo. Blago družbenih proizvajal- cev je mnogo boljše kva- litete. Precej prostora na tržnici pa zavzamejo tudi prodajalci suhe robe, predvsem plete- nih košar. Vendar imajo ti precej manj kaipcev. Kljub temu, da turistična sezona ni več na vrhu in da je v naši deželi vsak dan manj turistov, se celjski ho- telirji ne morejo pritoževati. V obeh hotelih imajo \^sak dan zasedenih okrog 90 od- stotkov postelj, mnogo turi- stov pa se pri njih ustavi le za nekaj ur, da obedujejo aii se kako drugače podpre- jo za dolgo pot v svojo do- movino. Pretekli teden so imeli v hotelu Ceilei 269 no- čitev domačih gostov in 362 nočitev tujih gostov. Pri njih so prebivali tudi vsi udele- ženci republiškega atletskega finala, rokometni klub Bo- sna, 27. avgusta pa je bila pri njih organizirana skupi- na avstrijskih turistov. 9. septembra bo prišla skupina 44 gostov iz Zenice. V hotelu Evropa prenoči vsako noč povprečno 60 go- stov, več kot pol jih je iz drugih držav. Zelo pogosto pa se ustavi kakšna skupina le za krajši čas. Tako so go- stili 4. septembra skupino romimskih turistov, 4. in 5. septembra pa so večerjali pri njih Avstrijci, ki so z av- tobusom potovali skozi Ce- lje. V nedeljo, 7. septembra, je bila pri njih skupina 50 gostov iz Mestra v bližini Benetk. •V Celei imajo od 1. sep- tembra naprej nov barski spored. Nastopajo artisti iz Češke, Jugoslavije, Bolgarije in Madžarske. Obiskovalci lahko občudujejo dva ples- na para, dve striptiseti (če- hinjo in Jugoslovanko) ter iluzionistioni duet. V Ce- lei upajo, da bodo obiskoval- ci z novim barskim progra- mom še bolj zadovoljni, kot so bili s prej.šnjim. PRIREDITVE MUZEJA: Muzej revolucije in pokra- jinski muzej sta odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure; v popoldanskem času pa samo za večje, na- povedane skupine. KNJIŽNICE: Študijska knjiižnica je od- prta vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah samo do dvanajstih; mestna knjižni- ca, knjižnica DPD Svobode v Gaberju ter Pionirska pa so odprte ob ponedeljkih, sredah in petkih od 12. do 18. ure, ob torkih, četrtkih in sobotah pa od 8. do 12. ure. LIKOVNI SALON: Do 25. septembra razstav- lja likovna dela Vladimir Stoviček. Likovni salon je odprt vsak delavnik od 10. do 13. ter od 17. do 19. ure. ML.\DINSKI KLUB: Odprt je vsak dan razen nedelje od 11.30 do 14.30 ure ter od 17. do 21. ure. KONCERT: Celjski Dom JA prireja v petek, 12. septembra ob 20.00 uri v Narodnem domu koncert umetniškega ansam- bla Jugoslovanske ljudske armade. DEŽURSTVA LEKARNE: Do sobote, 13. septembra je dežurna lekarna Center, Vodnikova 1, od sobote od 12, ure dalje pa Nova lekar- na, Tomšičev trg 11. POŠTA: Celjska pošta je odprta vsak delavnik od 7. do 21, ure, ob nedeljah pa od 9. do 11. ure. Paketni oddelek in blagajna sta odprta ob de- lavnikih od 8. do 18. ure. Iz- ven delovnega časa pa ima- jo neprekinjeno dežurstvo. VETERINARSKA POSTAJA: Dežurna je neprekinjeno; naslov je C. v Trnovi je, te- lefonska številka je 31-64. ZDRAVSTVENI DOM: Splošne ordinacije so od- prte vsak dan od 7. do 12. ter od 13. do 18. ure, ob so- botah samo dopoldne; di- spanzer za žene je odprt vsa. ko dopoldne, ob petkih tudi v popoldanskem času, ob torkih in četrtkih pa od 13. do 18. ure samo za noseč- nice. Ob sobotah popoldne in nedeljah imajo dežurstvo. Telefon: 23-34, ob nedeljah in ponoči: 23-35. UNION: 10. do 14. 9.: amer. barvni film »Tajna vojna Harryja Frigga« 15. do 18. 9.; amer. barvni film »Pustolovec iz Texasa« METROPOL: 10. sept.: jugosl. barvni film »Tri ure za ljubezen« 11. do 14. 9.: ameriško-an- gleški barvni film »Morilec brez odgovornosti« 15. do 17. 9.: franc. barvni film »Prva izkušnja« DOM: 10. do 14. 9.: amer. barvni film »Nevada Smith« 15. do 16. 9.: amer. barvni film »Dan, ko so delili otro- ke« 17. do 20. 9.: amer, barvmi fUm »F kot Fllnt« DOBRNA: 13. sept, ob 20, ter 14, ob 17. in 20, uri ameriški barvni film »Pustolovec iz Texasa« s polic studijske knjižnice Škreblin S.: Kvadratne jed- nadžbe i nejednadžbe i nji- hova primena. Zagreb 1967. S. 17134/15. Bathin M.: Problemi poeti- ke Dostojevskog, Beograd 1967. S. 26614/17, Schaff A.: Marksizam i ljudska jedinka, Beograd 1967. S. 26614/18, Adorno T. W.: Filozofija nove muzike. Beograd 1968. S. 26614/19. Mannheim K.: Ideologija i utopija, Beograd 1968, S, 26614/20, iNajman V. N.: Sta je taj- na. Beograd 1967. S. 32775. Kulišič š.: Neobični običa- ji raznih naroda svijeta. Beo- grad 1968. S. 30059/14. Birokratija i tehnokratija. I I—II. Beograd 1966. S. 31046- ! 3/1. II. NAGRADNI REŠEVALCI 1. nagrada: 50 din: RAJKO KOMPAN, Celje, Ul. 29. no- vembra 29, 2. nagrada: 25 din, MIHA URANJEK, Griže, Migojnice 45, 3. nagrada: 20 din. ANTO- NIJA ČRETNIK, Zidani most 30, 4. nagrada: 20 din, KRALJ JOŽE, Celje, Ul. V. preko- morske brigade 6, 5. nagrada: 10 din, TA- TJANA URANJEK, Kaplja vas 29, p, Prebold, 6. nagrada: 10 din, VERA RAVNIKAR, Celje, Linhar- tova 2, 7. nagrada 10 din, CVET- KA MLAKAR, Celje, Smre- karjeva 6, 8. nagrada: 10 din, IVAN VODOPIVEC, Celje, Kaju- hova 7, 9. nagrada: 10 din, MARI- JA URANJEK, Žalec, Kaju- hova 8, 10. nagrada: knjiga, TONE SOTLAR, Celje, Tomšičev trg 9, 11. nagrada: knjiga, .JOŽE HORVAT, Celje, Trubarjeva 3. REŠITEV Vodoravno: Baska, orkan, karta, Ariel, Toto, Aldo, e- tat, rt, RG, loboda, aii, el, kok, LJ, Kirk, Raa, Storm, jo, kopalka, Sevem, stotak, areka. še: služba in ljubezen Krajevna skupnost Dram- Ije je ogorčena nad pis- mi oseb, ki so želele ža- liti in namerno škodovati ugledu pismonoše v Dram- Ijah. Oseba, ki je pisala pismo v imenu prizadetih občanov Dramelj ter pisci »ostalih namigov« (prepri- čani smo, da so vsi td namigi v eni ali dveh ško- doželjnih osebah) bi se lahko v takem primeru upravičeno pritožili na podjetje za PTT promet in svoje izjave podpisaU. Tako pa je razumljivo, da so ga hoteli morda iz osebnega maščevanja ali morda v svojo korist osra- motiti pred javnostjo in se za svojo prizadetost sklicujejo v imenu obča- nov. Ne trdimo, da omenje- ni poštar ni storil kakš- ne napake, saj kdor dela ta greši! Treba pa je upo- števati, da je v Dramljah pet naselij izven dostave in zato pismonoša ni kriv, če kdo od naslovnikov ne sprejme pošte v določe- nem času. Znan nam je primer, da je napačno usmerjen te- legram dostavil izven svo- jega deloraega časa v Tr- novec pri Šentjurju, če- prav ni bil dolžan. Lahko pa bi navedli še več po- dobnih uslug. V Dramljah vlada javno mnenje, da takšnega pismonoše še ni- smo imeh in mu je pisec naredil veliko škodo. Predsednik KS: Jože Podergajs Tajnica KS: Tonika Urbanček PRIPIS UREDNIŠTVA Prejeli smo še več pisem s številnimi podpisi, ki trdijo, da je pismonoša dober in pošteno oprav- lja svojo nalogo. Ker pa je pismo Krajevne skupnosti Drami je najbolj utemelje- no in gleda realno na pro- blem, smo objavili samo njega. Iz tega pisma je razvidno, da določeni pro- blemi obstojajo in da jih je pisec članka objektivno napisal. Mislimo pa, da je prizadetemu poštarju do- volj veliko plačilo za nje- govo uspešno delo prizna- nje številnih občanov. S tem polemiko okoli »Služ- be in ljubezni« zaključu- jemo. P. s.: Pisma so še po- slali: vaščani iz Sveteljka, Roman Korenjak, Alojz ša- bec, Franc Kolar, Martin Jenek. Fanika Fendre in občani iz Dramelj, kozja^iska magistrala Dne 16, avgusta tega le- ta je bil v Večeru objav- ljen članek o kozjanski magistrali. Razveseljivo je, da se bo morda nekoč le uresničil obetani napredek Kozjanskega. Pogoji za napredek pa so: ceste, vo- dovodi, za ta predel pri- merni kmetijski stroji in gospodarsko rentabilni pridelki, predvsem jago- dičevje in črni ribez. Če gledamo na razne gradnje v vseh krajih Slovenije, je Kozjansko na zadnjem mestu. To so uvideli tudi razni predsedniki občin- skih skupščin in se za- vzeli za naše pozabljeno oziroma zaostalo področ- je, kar je vredno vse po- hvale, če bi kakšno večje mesto dalo relativno toli- ko človeških in material- nih žrtev kot Kozjansko, bi gotovo že prej vzdigni- li velik »halo«. Mi na Ko- zjanskem pa smo se mo- rali zadovoljiti s skrom- nejšim življenjem in spo- mini na padle svojce, na čase, ko nam je okupator požgal domove v najhujši zimi in izropal vse pre- moženje. Najhujši pa so spomini na trpljenje na- ših talcev. če se bodo uresničile napovedi o gradnji koz- janske magistrale, bomo vedeli še sigumeje, da vse žrtve ljudi s Kozjan- skega niso bile zaman. Ob branju članka o koz- janski magistraU smo se vsi razveselili, da bodo lepše živeli vsaj naši na- sledniki, deležni napred- ka, ki ga je Kozjansko s svojimi žrtvami tudi za- služilo. Naša velika želja je, da bi se tudi Kozjan- sko premaknilo iz zaosta- losti. Vse, ki ste za namera- vano gradnjo odgovorni, prosimo, da to zamisel podprete, za kar vam bo- mo mi in bodoči rod Ko- zjanskega zelo hvaležni. PERČIČ JOŽE Planinska vas 9 Planina pri Sevnici še nič o sprevodnikih Pišem vam razočarana, ker še do danes niste nič napisali o sprevodnikih v Novi tednik v rubriko Ma- la anketa. Ali ste morda že pozabili na obljubo? Redna bralka Novega tednika Iz Pemovega PRIPIS UREDNIŠTVA Res je, da smo z oblju- bo, ki smo jo vam dali, malo počakali. Zdaj pa jo bomo končno izpolnili in v prihodnji številki boste resnično lahko prebrali o sprevodnikih. 10. september 1969 STRAN tesni poraz proti elektri v malem derbiju ekip s celjskega področja v okviru republiške košarkarske lige sta se v Ce- lju srečali ekipi KK Celje in Elektra iz Šoštanja. Tekma eaiakovrednih tekmecev je bila vseskozi izredno razburljiva, večji del tekme pa so bili v vodstvu Celjani. Ob koncu tekme so po napaki domačega igralca to gostje izrabili in zmagali s tesnim rez!uitatxMn 70 : 67 ter tako osvojili dve dragoceni točki. ZMAGA NAD RUDO HVEZDO — Mednarodna tekma s poznano češkoslovaško ekipo Rudo Hve- zdo se je končala z zmago domačinov 67:65. Celjani so edina ekipa, ki je uspela premagati Cehoslovake na turneji po Sloveniji. O. HOLZINGER v finalu vodi marinček v finalnem delu občinskega prvenstva po- sameznikov po dveh nastopih vodi z odličnim rezultatom Slavko Marinček. Njegova prednost je tolikšna, da mu bo v naslednjih nastopih te- žko odvzeti naslov prvaka. Trenutni vrstni red: 1. Marinček (1813), 2. Kranjc (1790), 3. Lubej (1749) itd. Med posameznicami po dveh nasto- pih vodi Ocvirkova (772) pred Lu\Tiikovo (763), Kržanovo (734) itd. J. LUBEJ pričakovan poraz celjanov v drugem kolu SOL-moški je ekipa Ljubljane zasluženo premagala Gaberje. Gaberčani so tokrat zaigrali v okrnjeni postavi: Zilnik, S. Kaj- tner, R. Kajtner, Jager, Vodenik, Golner, Plante^j ln Aškerc. V prvem nizu so Ljubljančani gladko odpravili goste s 15 : 3. V drugem in tretjem nizu so se Gaberčani bolj upirali razigranim domači- nom, a vendar izgubili s 15 : 7 in 15 : 8. Odbojkarice v Mariboru — Kljub vodstvu v od- ločilnem setu z 9 : 7 so celjske odbojkarice dovo- lile, da so jih Mariborčanke presenetile in zma- gale s 3 : 2 (15 : 3. 15 : 15, 5 : 15, 15 : 6 in 15 : 12). uspeh proti aluminiju Celjski nogometaši so v nadaljevanju republi- ške nogometne lige v drugem kolu presenetili bivšega drugoligaša Aluminija iz Kidričevega, Mlado celjsko moštvo je namreč popolnoma za- služeno zmagalo po zadetku Lešerja v 89 minuti. jk Velenje premagano doma Celjski predstavniki v drugi republiški zonski ligi so v drugem kolu dosegli skromne rezultate. Velenje je na domačem igrišču izg-Jibilo proti Fužinarju, enako usodo sta doživela v gosteh tudi Papirničar iz Radeč in Celulozar iz Krškega Vsi so izgubili z rezultatom 2:1. Osankarica iz Slovenske Bistrice in Kovinar pa sta igrala neodločeno proti Braniku in Steklarju, medtem ko je edino zmago iz našega nogometnega podro čja dobilo Šmartno, ko je premagalo Do- kležovje 3:2. jk KONEC TEKMOVANJA ZA POKAL NK Celje-Kladivar se je poslovil od tekmo- vanja za pokal. V Mariboru so visoko izgubili srečanje z drugoligašem železničarjem 6:1. Do- mačini so igrala izredno in bi gostom lahko za- dali še hujši poraz. tri kolajne za jožeta tržana Na državnem prvenstvu v streljanju, ki je bilo v Ljubljani je največ uspeha dosegel celjski tekmovalec Jože Tržan. V streljanju z pištolo je osvojil tri kolajne. Zlato kolajno je osvojil v streljanju z MK pištolo, srebrno v streljanju z MK pištolo hitrostrelno na silhuete in tretje mesto v streljanju z pištolo velikega kalibra. J. KUZMA šoštanj osvojil _ pbvo točko Sporedno z tekmovanjem v zvezni ligi pa igral- ci Šoštanja igrajo v republiški Ugi. Tokrat so go- stovali v Medvodah in brez svojega najboljšega igralca Štefana Kaca popolnoma zasluženo osvo- jili eno točko. Rezultat je bil 11 : 11 (9 : 6) za SREČANJE Z ZAGREBŠKIM MEDVEŠCAKOM V prijateljski tekmi so se celjski rokometaši srečali z zagrebškim Medveščakom in po so- lidni igri izgubili s 23 : 18. Vse do 40. minute drugega polčasa so bili domači igralci enako- vreden nasprotnik, potem pva so v igri popustili. jk Goool...! Ne! Žoga je še zunaj, zato pa se bo v mreži vsak hip znašel... Tak je nogomet, ki ga za spioj, vzdržljivost in moč rok gojijo celjski hokejisti na betonski plošči. Lahko bi mu tudi rekli no.gomet po štitj vznak, kajti igralci so ves čas igre v položaju, kot ga kaže naš posnetek. Igra je naporna, zanimiva pa zlasti gledalca, saj prinaša nešteto »razburljivih« dogodkov. (Foto: M. g ODBOJKARICE BREZ TRENERJA IN VODJE v nedeljo so startale v bor- bi za točke odbojkarice v republiški ligi. Med njimi je tudi celjski predstavnik — Partizan Celje. Že v prvem kolu so mora- le na nevarno igrišče v Ma- ribor. Znano je, da so Ce- 1 Janke imele na poti do na- slova največje težave z ekipo Maribora. Tako bo tudi letos, kajti poleg Maribora in Ce- lja sodelujejo v republiški li- gi še Brestanica, Kamnik, Jesenice in Pužinar. Tokrat se igra po liga sistemu in dvo- krožno. Te dni smo ob obisku celj- skih odboj kar ic zvedeli od Irene Kokot, da so brez tre- nerja in vodje. Dosedanji tre- ner Rado Planteu je moral za- radi drugih obveznosti opusti- ti vadbo igralk, katere je vo- dil več let. Irena Kakot, ki igra sku- paj z Grumovo, Lesjakovo, Soštcrjevo, Kastelčevo in Ju- kičevo odbojko že šesto leto pa je kljub temu optimist. Pričakuje popoilno zmago in četrto zvezdico republišikih prvakinj. To jim želimo tudi mi, to- da čimprej naj si priskrbijo trenerja, kajti poleg igralk v prvem moštvu ima Partizan Celje mnoge nadarjene igral- ke mladinke, ki se morajo razvijati in izpopolnjevati pod strokovnim vodstvom. Brez strokovnega vodstva tudi največji talenti propa- dejo. J. KUZMA AVTORALLV PETIH DOLIN Avto moto di-uštvo )>Sa- leška dolina« v Velenju bo v nedeljo, 14. septem- bra organiziral II. avto rally petih dolin za na- grado Gorenja. Poleg pri- reditelja bodo sodelovala še AMD iz Slovenj Grad- ca, Dravograda, Raven, Ljubna, Žalca in šmartna ob Paki. Zanimivost prireditve je, da je druga največja za avto rallyjem Sutjeska. V popoldanskem času bo v siklopu tekmovanja še te- kmovanje v go-kartu za pr- venstvo Jugoslavije. URBANČIČEVA V FORMI 3. septembra se je na po- možnem atletskem tekmovali- šču Nep-stadiona v Budimpe- šti 30 atletov in atletinj celj- skega Kladivarja udeležilo mednarodnega atletskega mi- tinga, ki ga je priredil tam- kajšnji klub Vasas. Prvotno predvideni dvoboj med obe- ma kluboma je bil odpovedan zaradi tega, ker sta trenutno oba kluba okrnjena za svoje najboljše tekmovalce, kj so na pripravah za evropsko pr- venstvo v Atenah. Na tekmo- vanju v Budimpešti je doseg- la najboljši rezultat Celjanka Nataša Urbančič z metom kopja 55.74, kar je le 4 cen- timetre manj od njenega dr- žavnega rekorda, ki ga je le- tos spomladi dosegla prav ta- ko v Budimpešti. Omeniti še vei.ia, da je mla- da Kladivarjeva atletinja Ko- lenčeva na tem tekmovanju dosegla svoje osebne najbolj- še dosežke na 100 in 200 me- trov (12,8 in 26,3). Dobro je tekel na 110 ovire tudi mladi Hladen s časom 15.6 Dobro sta se odrezali na 400 metrih tudi Urankarjeva in Oračeva. Rahlo poškodovan je imel slab dan skakalec v višino Vi- vod. Veteran Jože Kopitar pa je zmagal v metu kopja. Le- akovšek je bM drugi z zjanj zelo dobrim dosežkom 45.04. Zmagovalec je bil Celjan Breč- ko na 3000 metrov s časom 8:59.8. Rezrultati: Moški: 400 m — 1. Molnar (Vasas) 49.2 2. Me- dvešek (Kladivar) 49.3 3____ Obal (K) 51.5 — 800 m — 1. Katona (V) 1:256,8 . . 3. Pra- šiček (K) 2:01.2 — 5. Florjan- čič (K) 2:07.6 — 1500 m 1. Szentivayi (V) 3:53.8... 3. Podpečan (K) 4:16.8 4. Škof (K) 4:23.6 — 110 m 1. Hladen (K) 15.6 2. Vertessi (V) 16.0 3. Vravnik (K) 16.4 — 100 m — 1. Nemeshazi (V) 11.0... 3. Medvešek (K) 11.2 4. Šlaj- kovec (K) 11.3 — daljina — 1. Nadai (V) 695 .. 3. Slak (K) 664 4. Hladen (K) 648 - višina — 1 Kelemen (TFSE> 208 2. Vi\'od (K) 190 3. Slak (K) 185 4. Peterka (K) 180 Kladivo; 1. Mecseki (V) 57.52 .. 6. Boh (K) 40.58 7. Pla- ninšek (K) 26.64 kopje — 1- Kopitar (K) 63.70 2, Matra- hazi (V) 61.04 3. Skok (K) 59.02 — disk 1- Szegletes (V) 52.34 2. Leskovšek (K) 45.04 ...4. Vravnik (K) 42.72 5. Boh 37.00 6. Planinšek 32.88 3000 m 1. Brečko (K) 8:59.8 4 krat 100 metrov Vasas 43.5 Kladivar 44.8 ŽENSKE: 100 m l.Pusztai (V) 12.3 3. Kolenc (K) 12.8 4. Pavšar 13.1 200 m — 1. Papp (V) 25.5 2. Pavšar (K) 26.3 3. Kolenc (K) 26.3 400 m 1. Kuicsar (V) 57.1 . . 3. Urankar (K) 60.0 4. Orač 60.5 — kopje — 1. Urbančič (K) 55.74 2. Krajcsovicsne (V) 47.48 — višina — 1. Eross (V) 150 4. Pozvek (K) 135 — krogla — 1, Nagy (V) 13.95 ... 6. Smole (K) 10.22 4 krat 100 m — 1. Vasas 48.8 2. Kla- divar 52.4. er PORAZ PROT BORCU Celjski rokometaši so )^ bili srečanje v Banja lu proti Borcu s 27:17. Toki je Celjane močno oškodoi sodnik. Največ zadetkov s losegla odlična Telič (7) Koren (4). Celje je trenut na dvanajstem mestu z d tna točkama, v 4. kolu Lgra doma proti železnica Lz Niša, ki še ni osvojil i bene točke in je na zadnj mestu. ODLIČNI MLl ATLETI V Skopju je bilo atlet«* tekmovanje, na katerem s sodelovale mladinske repre zentance republik V slava ski repre-zentanc: je nastt^i 10 tudi večje število mladi celjskih atletov, ki so dose$ 11 odlične rezoiltate in mTstit ve ter tako v mnogočem pti FKMnogli k popolni zmaj Slovenije. Zmagah so: HH den v teku na 110 m z ovi rami (15,3) Siok v metu ko? ja (60,27 m), Obal v teto na 400 m z ovirami (56,9' Elak v sikoku v daljai* (658 cm), v zmagovalni šve^ ski štafeti pa sta nastop:^ tudi Celjana Obal in D^"^ žak. Drugo mesto so osvo.^ li Peterka (palica: 360 cm' Slak (višina: 185 cm) * Herman (daljava: 655 cml tretji pa so bili dvaki-at pečan (1500 m ovire: 4:30; in 3000 m: 8:53,1) in Hl^«" f400m ovire: 57,7). Med n* dinkami so se izkazale 0!^ čeva. Samčeva, Kolenčeva ^ Pavšerjeva. Od 16. do 21. septembra bo v Atenah evrop- sko prvenstvo v Atletiki. V starem antičnem me- stu, kjer je izvor olimpijskih iger in kjer prav atletika pomeni nacionalni šport, se bodo zbrali najboljši predstavniki starega kontinenta v »kra IJici športov« Na novem stadionu, ki sprejme več kot 40 ti- soč gledalcev, bo ob slavnostni otvoritvi med nmožico pisano oblečenih atletov korakala tudi trojica Celjanov, članov AD Kladivar. Nataša Urbančič, državna rekorderka v metu kopja (55,78 m) in odlična šesta na olimpijskih i.^rah v IVlehiki bo tudi letos poskušala ponoviti odlično uvrstitev v Atenah na evropskem pr- venstvu. Nataša je med na.Tvečjimi aduti jugo- slovanske ekipe Drago Žuntar, ki je trenutno v JNA, bo sku paj s Korico nastopil v tekih na 5 in 10 kilo- metrov. Letos je na mnogih tekmovanjih doka- zal, da je v odlični formi in kdor pozna še nje- govo borbenost, potem lahko od njega pričaku- .jemo solidno uvrstitev okoli dvanajstega mesta. .^iro Kocuvan, odlični sprinler, ki obvlada vse discipline od 100 do 400 metrov bo tekel v dveh štafetah; 4 x 100 in 4 x 400 m. Škoda, da med potniki za Atene ne bo poško- dovane IVIarjane Lubej Urbančičeva, Žuntar in Kocuvan nadaljujejo zlato tradicijo celjskih atletov, ki so sodelovali z državnim grbom na prsih na vseh povojnih ev- rovpskih prvenstvih. To ni samo njihov uspeh, temveč' tudi uspeh Kladivarja in našega mesta. Ob ognjeni grški publiki se bodo borili za najboljše rezultate. Od njih pričakujemo viteško borbo in skoraj si upamo trditi, da nas ne bodo razočarali. Zato: vsem trem srečno pot in na največji prireditvi vseh najboljših evropskih at- letov mnogo uspehov. Atenska prireditev naj bo nov prispevek k njihovi bogati športni karieri! TONE VRABL 4 10. september 1969 STRAN IfEIDI, DA BI GA UBILO,ČE... ŠESTIM je REŠIL NAJDRAGOCENEJŠE - ŽIV- LJENJE. MALI BOJAN SE ZARADI PRISEBNOSTI FRANCA SENICE ŠE DANES IGRA S SOVRSTNIKI V Šentjurju pri Celju živi mož, ki je večji del dneva stalno nasmejan in dobre volje. Ne zato, ker živi neko posebno življenje, s^j je takšen kot vsi drugi, temveč zato, ker lahko živi z za- vestjo, da je v svojih 36 letih življenja rešil že šest ljudi TOKA NI, TOK JE Bil je potreben le rahel vetrič in malo dežja, da se je žica električne napeljave, ki je vezala dve stari hiši v Gornjem trgu Šentjurja pri Celju, pretrgala, šele tedaj so domačini opazili, kako stara je ta napeljava in, da bi jo morali zamenjati že mnogo preje, ne da bi čakali na veter. Toda zgodilo se je, da je žica z enim koncem obležala na tleh med lužami tistega dežev- ala dne v Šentjurju, ki bi lahko postal za majhno družino Kol- man usoden. Takoj, ko je dež prenehal so ' otroci zopet pritekli iz hiš. Prejš- ' nje igre so ostale v pozabi, ko so opazili žico na tleh. Obtsopili I so jo. Jim je naključje prineslo novo zabavo, ki naj 'razbije monotonost počitniških dni? Starejši so opazili otroke pri žici, ki je še vedno vezala eno hišo. Pričeli so jih opozarjati. »Pojdite stran, da se ne bo kaj zgodilo!« Najstarejši med njimi je stekel v bližnjo hišo in se vrnil s pre- izkuševalcem toka. Hitro so 'ugotovili, da toka v žici ni. Te- daj so se opogumili tudi drugi. Pomislite, kako se izkažeš pred sovrstniki, če brez vidnega stra- hu primes za elektirčno žico! Štirinajstletni Bojan KoLman in Borovnikov Nejči sta se za- podila po klancu navzdol proti električarski delavnici. Povedala sta dežurnim, kaj se je zgo- dilo. Da ne bi kaj zamudila sta se vrnila nazaj med ostale otro- ke. Bojan je videl, kako so drugi prijemali žico ter poskusil še sam. »Ko sem prijel, me je udarilo in pričelo vleči. Nekako skupaj me je hotelo potegniti, žica, kot da bi se mi prilepila za roko pa sem si hotel pomagati še x drugo, pa me je prijelo za obe,« se danes spominja Bojan. Kaj se je zgodilo? I Ko so drugi imeli žico v ro- kah res ni bilo toka, v trenutku, ko je zanjo zagrabil Bojan pa je moral priti »povratni tok«. Fant se ni mogel osvoboditi žice, ki se je zvijala in drgeta- la. Neznosni svmki in pekoča bo- lečina so prešinjall mlado telo. Ostali so obnemeU. Bojan je pa- del in se še bolj zapletel v žico. Mnogi so pozneje pripovedovali, da se je ta sama začela ovijati okoli njega, ko je ležal na tleh. »Pometala sem hodnik, ko sem začula neznosne krike. Spoznala sem Bojanov glas in otrpnila. Le- žal je na hišnem pragu in vide-; la sem, kako ga elektrika treseJ Dobro vem, da človeka ne smeS prijeti v takem primeru, ker strese tudi tebe. Toda to je bil moj sin, razumete? Nisem po- mislila na nič drugega kot to da ga rešim. Pričela sem ga vleči psi je zagrabilo še mene, da sem gsi morala spustiti. In še enkrat sem ga prijela. Streslo je.« Tako pripoveduje njegova ma-i ti, Ljudmila Kolman, ki se šd danes zgrozi ob spominu na grozni dogodek. ■ j IZREDNA PRISEBNOST ] FRANCA SENICE ] Le redki so, ki v takšnih pri-^ merih ohranijo mimo kri m\ zdrav razum, sposoben za iska-j nje najhitrejše rešitve. Franc Senica je sedel pri ko-j silu, ko je zaslišal kričanje. 36-.i letni možakar je takoj vedel, daj se je nekaj zgodilo, že prej jej opozarjal otroke, da pustijo ži-< co pri miru, pa kaj češ, otroci' so otroci. j Skočil je k oknu in zagledali Bojana na tleh. i »Fant je ležal na hrbtu, žica pa; se je ovijala okoli njega. Takoj; sem^ dojel, kaj se je zgodilo. Naj-; prej sem zagrabil odejo, takoj"' nato pa sem se spomnil, da so! na tleh luže. še isti trenutek' me je preblisnila rešilna misel:: Skočil sem na podstrešje in z j obema rokama zagrabil dve va-' rovalki in pričel odvijati. Hitel j sem kolikor sem mogel. Trajalo^ je nekaj sekund.« ■ Počasi je na cesti pred hišo po-1 tihnilo kričanje. Vsi so si oddah-i nih. Najbolj pa Bojan in njegova i mama. i Tistih nekaj modric na telesu i je kmalu izginilo. Spomin na hu- \ de bolečine in velika hvaležnost i prisebnemu rešitelju pa sta ostala. »Vem, da bi se zgodilo najhuj- še. Vem, da bi fanta ubilo, če ne bi priskočil na pomoč Senica. Takšno dejanje se ne da popla- čati, ne morem povedati, kako sem mu hvaležen,« vznemirjeno pravi Bojanov oče. Franc Seni- ca pa se samo skromno smeh- lja in pravi: »Saj to ni nič, človek mora bi- ti v takšnih trenutkih priseben, ostati mora hladnokrven, sposo- ben razmišljanja.« Kdo je pravzaprav Franc Se- nica? ŠESTKRATNI REŠITELJ Obiskali smo ga v tovarni Al- pos, kjer je zaposlen. Tako po ovinkih smo izvlekli iz njega, da ni prvič rešil sočloveku življenje. Njegova pot je presekana s še- stinri pogumnimi dejanji, ko ni okleval, kljub temu, da ni bil edini, ki bi lahko priskočil na pomoč. Franc Senica je izredno dober plavalec in pogumen mož. To dvoje je prispevalo, da je rešil pet ljudi. Začelo se je že, ko se je ko- pal kot mlad fant na Voglajni, ki je bila takrat še deroča reka. Miro Kmmpak se je pričel nenadoma utapljati. Zakrilil je z rokami in se potopil pod vod- no gladino. Senica se je pognal za njim in mu pomagal na po- vršje. Večja skupina fantov se je zo- pet napotila na Voglajno, med njimi sta bila Senica in Ivan Siv- ka, ki danes živi v Ljubljani. Tu- di Sivka ni mogel premagati de- ročih valov in Franc Senica se je pognal za njim. Rešeno je bilo drugo življenje. Ko se je zopet na Voglajni utapljala Zora Fras je skočila za njo sestra Franca .Senice, Ol- ga. Zal pa se je pričela utaplja- ti tudi sama. Senica je zopet pri- skočil na pomoč in najprej vzle- Bojan se danes že smeji. Kako se ne bi, ko je zdrav in živ. | Rešitelj Franc Senica pa je prav gotovo tako vesel kot re- šenec sam, saj je znova dokazal, da je »vedno na mestu«. kel na breg sestro in nato še Frasovo. Ko je služil vojaški rok v Ši- beniku je oblečen skočil v mor- je in rešil majhno deklico. Oče, oficir JLA, ni vedel, kako se mu: naj zahvali, tako je bil srečen. Franc Senica nerad govori o svojih dejanjih, še manj pa 3 hvaležnosti svojih rešencev. Kljub temu pa nam je zaupal, da ga je najbolj vzradostila hva- ležnost Ivana Sivke. V tistih' mladih dneh Sivka ni imel prav, ničesar, s čimer bi lahko popla- čal svojega rešitelja, čeprav ta tega sploh ni pričakoval. Toda] v Sivki se je učvrstila misel, da mora narediti nekaj za svojega rešitelja. Vzel je koš na rame in si v sosedovem sadovnjaku »sposodil« šentjakobce. Odnesel jih je Francu Senici. \Ko se danes spominjam vseh teh dogodkov, mislim, da mi je bila Sivkina zahvala najljubša,« z nasmehom govori Senica. ZLATI CVET PLEMENITOSTI REŠITELJU O Francu Senici, kot rešitelju, do pred dnevi ni bilo še ničesar zapisanega v naših časopisih, čla- nek v »Delu« pa je vzbudil po- zornost in priznanje marsikoga. Tako je bilo tudi v uredništvu »Antene<{, kjer so se odločili, da Francu Senici takoj podelijo »Zlati cvet plemenitosti«. Ne vemo, kaj je rekel Senica v trenutku, ko je sprejemal ve- liko priznanje, vemo pa, da svoj »cvet« danes ljubosumno čuva, kot dragocen spomin na ljudi, ki jim je s praga prepodil smrt. Ali ne bi bilo lepo, da bi ime- li pri nas vehko takšnih ljudi, ki bi jim lahko dali »Zlati cvet plemenitosti«? Tekst: MILAN SENICAR Foto: ALFONZ KUMBR i Jako približno je bilo tistega dne pred vhodnimi vrati hiše Kolmanovih, ko se je skupina •^^kov zbrala k igri. Prijemali so visečo žico in... 10. september 1969 5 v TURIZEM KVALITETNO (Nadaljevanje s 1. strani) To pa je dejstvo, ki nas na- vdaja s optimizmom in odlično oceno letošnje sezone. Upošte- vati namreč moramo, da smo le na tako imenovanem kontinen- talnem območju, ki ni tako pri- vlačno kot morje. Za naše območje je značilen tudi izletniški in avtomobilski turizem. V obeh primerih smo dosegli lepše rezultate kot lani. Ce nam je julij prinesel naj- več, kar smo pričakovali, je avgustovski dež odnesel s seboj najmanj 50.000 nočitev. Slabo vreme je vplivalo tudi na obisk naših kopališč, čeprav so zlasti rezultati v mesecu juliju rekor- dni, številke govorijo o najmanj 12-odstotnem porastu kopalcev! Kaj bi šele bilo, če bi vreme vzdržalo tudi v drugi polovici avgusta. Ocena posezone v turističnem življenju je obetajoča. Vse kaže, da se bo popravil in povečal obisk inozemskih gostov. Mar za- radi nižjih cen? Letošnjo sezono pa si bodo do- bro zapomnili zlasti tisti kolek- tivi, ki so penzionske cene ob- javiU naprej in se jih pozneje ludi držali. Zaradi mnogih po- dražitev so bili seveda prikrajša- ni, saj so morali držati besedo, ki so jo dali. Spričo tega bodo prav ti kolektivi ugotovili para- doks: večji in boljši promet, to- da manj sredstev v skladih! Po- dražitev življenjskih artiklov in nekaterih drugih storitev, jim je krepko segla v lastni žep. In če bi predčasno potegnili črto pod letošnjo sezono, bi mo- rali na koncu ugotoviti še nekaj: ležišč in sedežev v gostinskih in hotelskih kapacitetah imamo do- volj, ne moremo pa biti zado- voljni s kvaliteto storitev in uslug. K vsemu- temu moramo dodati še eno ugotovitev — tudi s strokovnostjo gostinskega ka- dra ne moremo biti zadovoljni! In kakšna je slika v posamez- nih območjih? Turizem pomeni za Gornjo Sa- vinjsko dolino pomembno gospo- darsko panogo. Toda miselnost ljudi kljub temu ni doživljala enakega preporoda, kot ga je tu- rizem v tem času. To velja za nekaj let nazaj. Za letos pa mo- ramo priznati, da so se vsi sku- paj dobro pripraviU. Tu ne gre toliko za pridobitev novih, mo- demih objektov, kot za njihovo ureditev. Zato so se zavzeli, da letos turistično sezono »raztegne- jo«. Doslej so trajale turistične; sezone na tem območju le dobrih 6 tednov ali v najboljšem prime- ru deset. Preostalo obdobje pa i je turizem životaril ali v zim-j skem času povsem izumrl (pri-1 mer Logarske). i Največji uspeh letošnjega tu-: rizma v Gornji Savinjski dolini \ je v tem, da so tako družbena s gostinska podjetja kot zasebniki j imeli toliko gostov, da so jih v! konicah morali eelo odklanjati. [ Kmečki turizem, ki je dobil že.' obseg privatnega hotelirstva, se4 je letos močno razmahnil, čeprav < so njegovi nosilci še vedno sko- j rajda isti ljudje. Kljub prizadeva-1 nju občinske skupščine in turi- ; stičnih delavcev, se namreč kme-,= tovalci, ki imajo možnosti za [ kmečki turizem, prepočasi ogre-' vajo zanj. \ Letošnje leto pomeni za turi-i zem Gornje Savinjske doline, k j tej pa mirne duše lahko dodamo j še Šaleško dolino, veliko pre-i lomnico. Gre namreč za Golte, i Po enoletni zamudi, so dela naj tem največjem rekreacijskem 'i centru na območju Spodnje Šta- i jerske v zaključni fazi. še nekaj : dni nas loči od trenutka, ko boi največja gondolska žičnica v dr-; žavi tudi uradno začela prevažatii na Mozirsko planino obiskovalce. \ Da so Golte prelomnica v raz- i voju turizma na območju mozir-; ske občane je razumljivo, saji žičniške naprave preastavljajo; najbolj urejeno področje, ki bo; zadovoljilo še tako zahtevnega i obiskovalca. Za zimsko sezono je i doslej pripravljenih okoh 20 ha! smučišč na Medvedjaku, 150 ha? površin za smuko pa je še nai Kalu in pri Starih stanih. Naj Golteh bo letos na voljo 50 po-i stelj v hotelu ob zgornji postaji,j samopostrežna restavracija USOO; obrokov), kavarna in prostor za' nočno zabavo. Tik nad hotelom; je šest depandans s 124 postelja-j mi, nekaj minut vstran pa je šej stara planinska koča, ki so jo le- j tos preuredili in v kateri je 90^ ležišč. i Kot rečeno velja prelomnicaj tudi za Šaleško dolino. Tu jej glavni nosilec turističnega življe- nja hotel Paka, toda, po vseh na- povedih se odpirajo vrata tudi kmečkemu turizmu. In če bodo na to področje posegle še neka- tere druge gospodarske organiza- cije, lahko pričakujemo še več. Položaj v zdraviliščih je jasen in dovolj očrtan že v uvodnih mislih. Harine zlake iščejo reši- tev. Ali je res na vidiku, kot pra- vijo? Na vsak način pa so se raz- mere tod letos zboijšale, prav tako obisk. Poseben primer glede turizma je v celjski regiji vsekakor žalska občina. Medtem ko v Žalcu, Bra- slovčah, Preboldu, Vranskem in Zabukovici razpolagajo z lepim številom ležišč v družbenem sek- torju (66), in zasebnem (191), pa se kljub temu ne morejo pohva- liti z večjim številom turistov. Tako so v prvih sedmih mesecih letos zabeležili komaj 10 odstot- kov zasedbo vseh razpoložljivih postelj. Vzroke za to je iskati v slabo opremljenih sobah (kvali- teta!), premajhni reklami, skromnemu številu privlačnih prireditev in ne nazadnje v po- spešeni gradnji videndov ob Sa- vinji, zlasti pri Letušu. Razen te- ga so gostinci v Žalcu premalo naredili, da bi vsaj skušali zadr- žati turiste, ki potujejo ali se vo- zijo skozi njihov kraj. Vtem ko se konjiško območje vključuje v pohorski turizem pa bi v šentjurski občini napravili veliko tedaj, če bi uredili ceste, ki vodijo do tudi za turista za- nimivih krajev, kot so Dramlje, Ponikva in zlasti še Planina. Res- nica je takšna, da vidijo šentjur- čani vsako leto veliko tujih tu- ristov, vendar le na cesti, ki vodi v Rogaško Slatino ali v Celje. Seveda pa bi lahko napravili kaj več vsaj za reklamo, saj še mno- gi ne vedo, da imajo v Šentjurju lep bazen in prijetno kavarno in da nedaleč od tod stoji tudi Rifnik. MILAN BOŽIC JANEZ SEVER MILAN SENIČAR TONE VRABL ] 13. IN 14. SEPTEMBRA BO V KOZJEM OSREDNJA PROSLAVA 50. OBLETNICE USTAhJOVlTVE ZVEZE KOMUNmiČNE MLADINE JUGOSLAVIJE SLOVENSKE MLADINE GOVORIL BO TOV. EDVARD KARDELJ, čLAi IZVRŠNEGA BIROJA PREDSEDSTVA ZKJ - DV TISOČ NASTOPAJOČIH IZ VSE SLOVENIJE MILAN SENIČAR Ni otroka ne starčka v Kozjah, ki ne bi v teh dneh govoril sa- mo o velikem srečanju sloven- ske mladine Kozje 69 v počasti- tev 50. obletnice SKOJ-a. Ni do- mačina, ki v teh dne ne prispe- va z lastnim delom k temu, da bi proslava čimbolje uspela. Pov- sod v Kozjem je prisotna odgo- vornost vseh domačinov, da kot center legendarnega kozjanskega znova pokažejo kaj zmorejo. V nedeljo, 14. septembra se bo v Kozjem zbrala mladina iz vse Slovenije. Mnogi bodo prišli že v soboto. Kakšen je podrobnej- ši program velikega srečanja? Tako bodo že ob 12. uri v so- boto prispeli taborniki, člani po- čitniške zveze, m.ladi iz obalne konference ZMS in Sežane. Na velikem prostoru za osnovno šo- lo bodo postavili tabor s šoto- ri in pripravili veliki taborni ogenj, ki bo zagorel nekaj po_ 18. uri zvečer. Ob ognju se bo-' do mladi srečali z borci NOB, nastopila pa bo tudi skupina mladih iz Sežane. »Ferijalci« bodo pred gasilskim, domom pri- pravili »Plavi večer«. Nedeljsko jutro se bo pričelo z desantom na Kozje, ki ga bo- do iz^-edle enote teritorialne ob- rambe in vojno letalstvo. Godba na pihala RšC Velenje bo pri- pomiogla še k večjemu vzdušju pred proslavo, ki se bo pričela ob 11. uri in jo bo direktno prenašala tudi televizija. Na os- rednji proslavi bo govoril Ed- vard Kardelj, član Izvršnega bi- roja Predsedstva Zveze komuni- stov Jugoslavije, prišli pa bodo tudi drugi najvidnejši predstav- niki jugoslovanskega in sloven- skega družbenopolitičnega živ- ljenja. Ob 12. uri se bo pričel daljši kulturni program z velikim šte- vilom nastopajočih mladincev. Program bo potekal na treh po- sebej pripravljenih prostorih. Tako bodo nastopili pred spo- menikom pevski zbori iz Kočev- ja, Črnomlja, Kranja, Luč ob Sa- Savinji, Postojne, Slovenjega Gradca, Maribora in zbora peda- goške gimnazije in gimnazije Celja. Nastop pevskih zbc; bo poživela še vrsta recitaci^ Pred gasilskim domom b: nastopile folklorne sku;; Dobrne, Tovarne Sava Krt škofje Loke, aktiva ZMS Veri Črnomlja in Metlike, DPD S: boda Šempeter v Savinjski 4 m, »Trne Rožanc«, Hrastnika Veseli pastirji iz Maribora. M: dtnci iz Ribnice pa so prip: vili posebno humoristično • ko. Za dobro razpoloženje spremljavo folklornih skupin; bodo poskrbeli kvintet »Berge: z Melito Avsenak in Štefana Jugom, mladinski narodno 1 bavni ansambel iz Krškega bratje Kovačič iz Maribora. Na ig-rišču pri šoli pa tod nastopili »Mali harmonikarji«; Maribora, harmonikaški ori« stri Kočevja, Glasbene šole T; bovje, DPD Svoboda Šempete ter beat ansambla iz Kočevi ter Unioni. Poleg tega centralnega progr. grama razdeljenega na tri de-i pa bo še vrsta manjših, tofli prav tako zelo pomembnih pii reditev. člani celjskega Astroriavtičn« ga raketnega kluba bodo izstre lili veliko postno raketo, sli mladih gasilcev iz Celja pa ' bo pomerilo v različni gasilslci veščinah, svoje znanje bodo P" kazale ekipe celjskega Rdeč^ križa, sodelovali bodo planin'^ in še mnogi drugi iz raznih ^ tivov Zveze mladine. Skratka, Kozje 69 bo največ; shod slo\-enske mladine v ^ njih letih, na njem bodo slovel ski mladinci prikazali pestro? svojega družbenega udejstvo^'' nja, svoj veliki polet in zaup> nje v današnjo družbo stvai nost. MIHA ANDREJC Človek, ki ga bomo danes predstavili v naši stalni rU' hriki OBRAZI Uvi pod vr- hom Graške gore. Hiša, ki je nekoč bila bajta, se upira vetru, ki tam med hribi ni- koli ne odjenja. Je kot mo- gočen spomenik; spomenik staremu in novemu. Postavil jo je MIHA ANDREJC s svo- jimi rokami, s svojim delom, s svojimi žulji. Poletje pod hribom, ki ima v sebi skrito mogočno zgo- dovino in katerega travne ko- renine so zalite s krvjo par- tizanov, je kratko. V nekaj mesecih in pod podnebjem, ki ni ugodno za vse kmečke pridelke, je treba pridelati čimveč za ozimnico, kajti zi- ma bo dolga in pot v ^i- bližjo trgovino slaba in te- žavna. Miho Andrejca smo obiska- li pred meseci, ko se je okoli njegove hiše začel ta- liti sneg in so v bregu pod hišo pogledale proti soncu prve travne kope. Ko smo sedeli' sredi tople izbe, ki či- sto nič ne spominja na sta- re, času prepuščene kmečke bajte, smo največ govorili o problemih, ki tarejo Andrej- ca in druge kmete v višin- skih predelih. »Hudič je z davki. Vseh pridelkov ne moremo proda- ti in tako davke težko pla- čujemo. Ce posekamo kakš- no smreko več, smo kazno- vani. Samo ob ovsu in krom- pirju se ne da živeti. Neka- teri so ob vsem tem obupali, drugi nekako rinejo naprej. Mladi, tako kot povsod drug- je, odhajajo v dolino, stari ostajamo privezani na zem- ljo.« Na mizo je prinesel kloba- se namočene v olje in jabolč- nik. V kotu je stal radio, pod je bil prekrit s plastično ma- so, okna zagrnjena z belimi zavesami. Vse je bilo čisto, kot v operacijski dvorani, kjer ne najdeš niti drobne smeti. »Mi od te zemlje ne more- mo. Tu smo se rodili in tu bomo tudi umrli.« Njegov obraz pa kljub te- mu ni bil žalosten. Za drob- nim nasmehom se je skrim- la nekakšna otožnost, pobar- vana s tistim vetrom, ki tam gori poje svojo pesem in s spomini, ki so tam gori naj- bolj boleči. V pogovoru sem^ spoznal, da te ljudi resnič- no veže na zemljo ljubezen. Njihove roke se je oprijem- Ijejo kot korenine, ki jih ni- ti vihar ne more izruvati. Miha Andreje je takšen človek. Otroke je poslal v dolino, v šolo, v uk. Sam vztraja pod goro, sredi pla- njave in tramikov pa vrta in nekaj njiv. S ponosom in radostjo se ozira na hišo, ki je njegovo delo. Vse okoli njega je spo- menik njegovega dela. Verja- memo, da Miha Andreje, vrli kmečki gospodar, ne bo ni- koli 'dapustil tistega kraja. O tam ga bodo samo odnesli... teve BOGATEJŠI ZA IZKUŠNJO NSDALIUJMO BITKO ZA REFORMO (^lotiio slovensktt javnost pa tudi občane Celja in okolice je zelo pritegnila razprava okrog gradnje slovenskih odsekov hitre ceste jj, po različuilj razlagah sklepa ZIS o gradnji odseka Hoče—Leveč, pO svoje prispevala k pravemu vrc-čemu poletju. Po kratkem po- manjkanju pravili, t. j.objektivnih in predvsem resničnih informacij Q dejanskem stanju v zvezi s cesto, je danes teh informacij na pretek, tako da laliko trezno in mirno vsak zase in skupaj, prcso- dinio preživelo viliarno- plimo. Čeprav bo to delo najbrž temeljito opravil prihodiiji septembrski pelnum CK ZKS, lahko tokrat ven- darle že obudimo tiste značilnosti naše polpretekle izkušnje, na Icatcri se lahko učimo za druge podobne, oz. pomembnejše preiz- kušnje. EMIL ROJC Ko zdaj ocenjujemo celotno dogajanje nazaj, je jasno, da je bil problem ceste dosti širših -posebnosti, kot bi površni opa- zovalec menil. Našo poletno dre- mavost je, notel ali ne, vzdramil k odkrivanju in razumnemu ob- veščanju za reševanje nekaterih, v Sloveniji že daljši čas tlečih problemov v zvezi: s pojavi (ne)doslednosti izvajanja gospo- darske reforme, problemi nelik- vidnosti, odnosi med republika- nii in federacijo, pojavi krize za- vesti in borbo zoper tuje idejne o rasti nacionalnega dohodka na glavo prebivalca na drugo mesto na svetu — takoj za Japonsko. NAMESTO POSIPANJA S PE. PELOM K USTVARJALNI SA- MOKRITIČNOSTI IN Z NOVI- MI IZKUŠNJAMI V UČINKO- VITEJŠO BITKO ZA REFORMO IN SKLEPE IX. KONGRESA ZKJ. Če bi zavzeli drugačen pristop pri ocenjevanju situacije v zvezii s cesto in se zaustavljali zgolj pri iskanju imen krivcev za na- stalo stanje, ne bi prišli delj od malodušja, spisek teh bi bil namreč dolg. Pokazati je treba globlje vzroke pojavov oddalje- vanja od reforme in počasnega iskanja stabilnejših poti dogo- varjanja in političnega sporazu- mevanja v okviru samoupravnih skupnosti in predstavniških or- ganov. Vsak bi moral napraviti svojo lastno bilanco in se po- novno zateči k konkretizaciji sta- lišč IX. kongresa. Tudi v Zvezi komunistov smo doslej preveč pozornosti posvečali oblikam de- mokracije, prem^alo vsebini. Pri tem smo pretiravali tako daleč, da so celo komunisti svoj čas prekinitve dela proglašali za sa- moupravne oblike. Stabilizirati gospodarska giba- nja, predvsem odpraviti žarišča nelikvidnosti, pojačati integra- cijske procese znotraj republike in federacije so kratkoročne na- loge, katerih aktualnost je v marsičem porastla tudi s pro- blemom ceste. Besede tov. Tita in tov. Karde- lja na brionski seji izvršnega biroja predsedstva ZKJ, načel- ne, trezne in zaradi direktnega tona še posebej razumljive, lah- ko pa vzamemo v misel, da je za nami izkušnja, za katero je bilo preliti dosti čistega vina, da niti ni bila tako poceni, po- sebej če priznavamo dokajšnje delovanje tujih sil znotraj in zu- naj dežele. Drugič bi kazalo, do podobnih izkušenj prihajati po cenejši in normalnejši poti. Ta pa je dosegljiva z več dogovar- janja, boljšim informiranjem in z daljnovidnejšim posluhom' do posledic prenagljenih odločitev in reagiranj, 1 BELEŽKE S POTOVANJA PO EVROPI JlMEJLiillBlfflMIlll NI RAVNO POLJE NAŠ REPORTER JANEZ SEVER JE LETOS PREPOTOVAL VEČ DRŽAV V EVROPI, V NEKAJ PRIHODNJIH ŠTEVILK BOMO OBJAVILI NJEGOVE BELEŽKE PREDVSEM O TEM, KAJ NAŠI LJUDJE ŽELE V ZAMEJSTVU VIDETI IN KAJ V RESNICI VIDIJO. Ni lepšega, kot potovati z vo- dičem. Ti lepo sediš, premišlju- ješ ali pa prežvekuješ piščančje bedro, ki ti ga pripravijo na pot, vodič pa ti pove to in ono, o tem in onem. Tako on, kot ti, Be ravnata po voznem redu. Ta je vnaprej določen. To je bistve- no, ker lahko tako veš, kje boš pospravil prihodnji topli obrok, kje pretegnil noge, si glavo na- polnil s kulturnimi dobrinami ali izpraznil denarnico. Tokrat je bil vodič profesor. Takšen, resnični profesor in ne tak, kot jih v Celju lahko sreču- i jemo in naslavljamo, čeprav ni-| hiajo diplom. To pa ni kar tako,] hiislim^na vodiča. Po Avstriji ni j iftiel mnogo dela, kajti, dan je^ bil lep, izletnikov avtobus pa je-! l^ar hrabro požiral kilometre. To^S si verjetno predstavljate, kako I je s kolektivnim izletom ljudi,] do včeraj še niso živeli v skup-1 nem gospodinjstvu. Toda kolek- tiv našega avtobusa je imel mar- sikaj skupnega, tako, da je ne- kaj nas »prilepljencev« hitro do- bilo domovinsko pravico. Skozi okno avtobusa je Avstri- ja zelo urejena dežela. Lepa. Naj- bolj me je pri tem presenečalo to, da nisi za vsakim grmom vi-, del škode, niti Čehov, kot je to; zdaj že običaj pri nas. Vragsi- gavedi kako je to Avstrijcem; uspelo, da namreč ni moč sre-, čati raznih vikendašev in turi- stov ob vsakem cestnem odcepu. Mogoče pa Avstrijci ne merijo' svojega turizma s številom go-' stov tako kot mi? Mi namreč radi kričimo o tem številu, pri tem pa ne povemo, da smo de- žela, ki je v bistvu Indijakoro- mandija za vse služkinje in gu- vernante, ki tvorijo jedro našega turizma. In pa seveda naši, ki so zaposleni v tujini in jih po prihodu domov obravnavamo, kot turiste ... Prve ure potovanja sem imel občutek, da nismo še sposobni biti pravi turisti. To pa zato, ker sta vodič in voznik po toli- kih in tolikih urah vožnje usta- vila avtobus na najbolj ravnem delu pokrajine, praviloma tako, da je bil blizu grm. Nato so stro- go ločili nežnejši spol od moč- nejšega in predstavnike prvega poslali za grm, oni drugi pa so po svojih močeh zalivali floro na drugi strani. To je bil naj- lepši pogled na Avstrijo, grm s planinami v ozadju in naše pre- krasno perilo, diko naših rovarn, med katerimi je bila Lisca dobro skrita. Zdi se mi, da je vodstvo potovanja menilo, da Avstrija ne uvaža vsega vraga kot mi in da med tem uvozom niso vklju- čili niti angleškega stranišča. Toda to ni res, kar sem pozneje ugotovil, ko smo se končno v resnici ustavili v Insbrucku. To je lepo mesto. To mi lahko verjamete. Ima tudi tramvaj in hiše z lepimi portali. Ker sem pozabljiv, to je verjetno moč opaziti, sem poskušal določene stvari spraviti na celuloidni trak. In tako čakajoč na najugodnejši trenutek pristopica dekle v pre- krasni avstrijski narodni noši. Saj veste: predpasnik po možno- sti najbolj nedolžno zelen in tako naprej. Tisti hip in še dolgo za tem je bila edina tako oblečena, zato je bilo mnogo fotografskih objektivov uperjenih v njo. Tudi moj. Ko sem jo poprosil, govo- rim sila knjižno in redko nem- ščino, da mi naj še malo požira me je osupnila. Kolikšna pri- pravljenost. »Kar izvolite, saj me to zaba- va ...« »Ah ne, on in ah. Ali niste Avstrijka?« »Ne, kje pa. Tu sem le čez sezono v službi. Jaz sem pristna Kranjica! Delam v bolnici ...« Zal so mi jo iztrgali, kajti zani- manje za to kleno avstrijsko dekle z narodno nošo je bilo ve- liko. Tolikšno, da si upam trditi, da je bila ona tisti trenutek ver- jetno največkrat posneta zanimi- vost . . . V strahu, da ne bi še posnel kakšne avstrijske pristnosti, sem za predah krenil na lepo urejen vrt nekega gostišča. Koj tam na levi pred podhodom blizu tiste cerkve z vojščaki. Natakarji, kot stebri, do potankosti urejeni in vljudni so švigali okoli miz. V žepu sem za vsak primer z dla- njo grel dolarske bankovce. Saj poznate tisto znano: imel, ne imel, imel, ne imel — skupaj toliko in toliko. Ker me turizem in gostinstvo tudi uradno zani- mata sem ugotovil, da je avstrij- ski turizem bičan z istimi teža- vami, kot naš. Največ gostov je jedlo juhe in krompir »pomes- frites« ... Na mizi pa je bila ob- vezno pijača. Najpogosteje vino. Na treh mizah celo liter. To me je osupnilo, saj se na avstrijskem pije tudi po osminkah. Ko smo se namučili z jedilnikom, nas je presenetil natakar. »Ja vam preporučujem . . .« Bil je naše gore list, doma iz Banjaluke. Ze nekaj let je tu. Pozneje je povedal, da mora zelo delati, vendar se zasluži. Doma ni bilo treba tako delati, vendar se tudi zaslužiti ni tako dalo. To mu še danes verjamem. Kaj- ti tistega pretegovanja, postopa- nja in naslanjanja se je moral tu verjetno hitro odvaditi. Zdelo se mi je. da je dokaj priljubljen, saj so venomer prihajali k njemu neki ljudje z ulice, počakali, da je postregel in mu na hitrico nekaj povedali. Ne vem zakaj, vendar se mi je vrinila prispo- doba z lučjo in veščami. I »Traže posao ...« Kako? Da, res je. Bili so naši, Jugoslovani, ki so vragsigavedi po kakšni liniji zvedeli zanj. Koti sem razbral iz pogovora, je veči-| del odgovarjal, da ni nič. Mladi,] zvečine skoraj izsesani obrazi,; so odtavali naprej, že od daleč j so dajali videz, da sami ne vedo! ne kod in ne kam. Hodili so, ^ kot bi bili sebi v napoto. Pozneje] nam je pripovedoval, da večino' teh, ki prihajajo niti ne pozna. Niti ne ve od kod so. Povedal je tudi, da jih je mnogo. Priha- ^ jajo s turističmini vizami ali z onimi, za delo. On sam pa ne more izvedeti za toliko služb in ne za toliko prenočišč. Jedo naj- večkrat samo vsaki dragi, tretji dan ali pa takrat, ko jim kakšen znanec kaj plača. Prihodnjič: Švica ponoči NEDELJSKO TURISTIČNO POTEPANJE Ozrl sem se proti nebu ln zadovoljen ugotovil, da bo nedelja lepa. V zraku je bilo čutiti nekaj jesenskega vonja, ki se je narahlo mešal z odhajajočim poletjem. Po nekaj deževnih in čemernih dneh se malo sonca na kosti vsekakor prileze in prileze se tudi izlet v naravo med polne jablane in gola hmeljišča, v gozd po gobe ali v gostišče na dober, domač prigrizek. V soboto , so sneli s starih, osivelih hmeljevk zadnje kobule. To je bil »likof«, ki so ga vsi kmetje težko pričakovali. Zaradi slabega vremena se je obiranje zavleklo v prve dni septembra. Zdaj je končano. Zadnjikrat so obiralci posedli okoli mize, z rokami trdimi kot hrastova skorja prijeli za žlico, se najedli in od- potovali. V velikih košarah prekritih - z belimi prti je ostala obleka, nekaj denarja in spomini. »Pa prihodnje leto nasvidenje in lepše vreme prinesite seboj!« je bil pozdrav ob slovesu, ki bo trajal vse do prihodnjega avgusta. Dolina pa vseeno ni ostala sama. Po ozki, vendar beli cesti je oživelo. Sobote in nedelje so ljudje začeli izrabljati za iz- lete, na katerih poskrbijo tudi za ozimnico Savinjska dolina je polna izletnikov, ki hočejo združiti prijetno s koristnim. Nakupijo jabolka, krompir, ki ga ni slajšega drugje, zelenjavo in morda še kaj. Mimogrede se ustavijo v gostišču, kjer si privežejo dušo in naravnajo hrbte- nico, ki se je močno zvila ob pobiranju jabolk izpod dreves. Na gori Oljki dobiš savinjski želodec in domačo salamo. Vse skupaj lahko z^aliješ s pristnim vinom. Vendar ne preveč, kajti pot do doma je še dolga! Kmetje vsak lepši dan, lahko je tudi nedelja, izrabijo za delo na njivi ali trav- niku. Hitijo s sušenjem sena, da ga ne bd zmočil nenaden dež. Dnigje kopljejo krompir m žalostni ugotavljajo, da je zaradi stalne moče ve- liko gnilega. Ob starih kmečkih hišah, F>od kozolci in na dvoriščih stojijo vozovi polni ja- bolk, ki bodo kmalu zatem popadale v mlin in kasneje v »prešo«, iz katere bo pritekel sladek jabolčnik. Kdor nima skrbi z ozimnico, si je po- iskal prostor ob Braslovškem jezeru, na Mrzlici, v vikendu v Letušu, na poti po osamljenih poljskih poteh ali v gozdu, kjer je od zgodnjega jutra bnskal po listju in iskal — gobe. Zvečer se vse vrača. Dolina za eno samo noč ostaja prazna. Vse to se bo ponavljalo tja do pozne jeseni, ko bodo avtomobili bolj obložeaii z zabojčki in vrečami, kot pa z ljudmi. Tudi nedelje so takšne. teve CEIJE OBISK VOJNIH POKOPALIŠČ Potovalna agencija Jugo turs iz Frankfurta bo letos organizirala za svojce padlih avstrijskih vojakov iz prve in druge svetovne vojne po- tovanje po Sloveniji, kjer bo- do obiskali vsa vojna poko- pališča, obenem pa si bodo o.gledali tudi več naših turi- stičnih krajev. V Celje bodo prispeli 17. septembra, pre nočili v hotelu Celeia in osta- li v mrestu en dan. V:?rie'no jih bo okrog 25. T. S. OTVORITEV MLINA !N SILOSA MERXA Danes dopoldne bo kol('k tiv Menca izročil v poskus- no obratovanje mlin in silos, kd sodita v zametek bodoče- ga živilskega kombinata tega podjetja. Medtem k') je ka- paciteta silosa 8000 ton, lali- ko v mlinu zmelje j o v enem letu 15.000 bon pšenice. Za oba objekta z opremo vred je kolektiv namenil 15 mili- jonov dinarjev. PRIPRAVE NA SKUPŠČINSKO SEJO Glede na to, da oo prva seja članov obeh ?.b -rov skupščine občine Ce.je p>o tako imenovanih parlamen- tarnih počitnicah v sredini tega meseca, so ze stekle priprave za to zaseianje. Te dni so bile namreč seje ne- katerih svetov, na katciih so razpravljali o zade/an, ki jih nameravajo pred ožiti v obravnavo in sklepanje od- bornikom. NOVA PRODAJALNA »CHEMO« Včeraj je kolek ,iv trgov- skega podjetja s keu^ično- tehničnim blagom na ve'iko in malo »Chemo« iz Ljubljane odprl v Cankarjevi uiici , šte- vilka 3 v Celju novo pr>.>av jalno. POLLETNA BILANCA Oddelek za gospo iarstvo in družbene službe pri r^elj- ski občinski skupščini je iz- delal analizo o gibanju go- spodarstva v prvem polletju letošnjega leta. O iem so včeraj razpravljali tudj člani sveta za primarno gospocl8,r- stvo in ugotovili, da pomeni to obdobje ponovno oživlje- nje industrijske proizvodnje in gosx>odarstva nasploh v občini. M. B. PRODAJA SE ZMANJŠUJE Deževno vreme in vedno hladnejše noči počasi pre- ganjajo tuje turiste iz naše dežele. To lahko čutijo 'udi na bencinskih črpalkan. k.jei zdaj že laže zmorejo vse de- lo, ki mu v glavni turistični sezoni kar niso bili kos. Na bencinski črpalki na Ma- riborski cesti prodajo zdaj na dan okrog 4000 litrov obeh vrst bencina, medtem ko so ga julija prodali tudi po 7000 litrov. V avgustu so prodali za okrog 60.000 dinarjev benci- na in plinskega olja manj kot v mesecu juliju. I. S. IZLET V MIROSAN Hortikultumo društvo v Ce- lju prireja v četrtek, 11. sep- tembra avtobusni izlet v Mi- rosan. Odhod avtobusa bo ob treh popoldne s Trga ok- tobrske revolucije. SPOMINSKA PLOŠČA v soboic popoJdn? so v Višnji vasi pri Vojniku od- krili spominsko ploščo v po- častitev 100-letnice rojst- va Fanca Goričana, nekda- njega vodilnega sadjarja. PLESNI TURNIR Po dveh letih smo lahko v Celju ponovno pris i .tvova- li kvalitetnemu mednarod- nemu plesnemu turnirju na katerem so nastopili prizna- ni plesni pari iz Anglije m Jugoslavije. Prireditev ki je med Celjani vzbudila veliko zanimanje, je pripravila Ples- na šola. Pari so nastopili v latinsko-ameriških in standar- dnih plesih. ZNANJE TUJIH JEZIKOV Danes se bodo ponovno za čeli štirimesečni tečaji tujih ^ezikov na Centru za p^^u- čpvanje tujih jezikov pri De- avski uni^'erzi v Celju. Teča- ji zajemajo poučevanje od- raslih in predšolskih otrok, letof. pa tudi osnovnošolskih učencev. Med doslej prijavx.,enim v-3da največ z>animanja za nimanja za nemščino in angleščino, manj pa za itali- janščmo in francošoin) V sedmem letu svojega ob- stoj? je zavod privabil slu.^a- telje s skoraj celotne celj- ske regije — od Radeč, Sev- nice, Hrastnika^ Šempetra Slovenskih Konjic itd. Pouk v vseh tečajin traja štiri mesece — dvakrat po dve uri tedensko, šolnino (■300 din) je t-^eba p;ravnati " štir h obrokih. sostan.I IZLET V MATKOV KOT Planinsko društvo Šoštanj bo organiziralo sredi sep- tambra izlet v Logars.co do- lino, in sicer v Markov kot ter n& Okrešelj. Po želji pa bodo posamezniki lahko od- iti tudi na Kamniško se ri- lo. Organizatorji izleta si ež- le, da bi se izleta udeležilo iimveč ljubiteljev planinstva. iALI INTERVJU Siprašiuje: Ivan Sevšek Odgovarja: Stanka Žnidar Se nam lahko predstavite? Stanka žnidar, dijakinja eko- nomske srednje šole, obisku- jem pa 4. letnik. Ker se je šola šele pričvla, bo najbrž bolje, da se pogovarjava o počitnicah. Kako ste jih pre- živeli? Najprej sem bila en mesec na obvezni praksi v tovarni usnja Šoštanj, dragi del počitnic pa sem prežive- la kar doma, ker sem se pri- pravljala za šoferski izpit. Teoretični del iapita je že srečno za mano. Kako je bi- lo na praksi? Nobenih poseb- nih težav nisem imela. V šo- li sem se že toliko naučila, da sem lahko svoje delo uspe. šno opravljala. Mr.ogo pa mi je pomagal tudi dober odnos delaft^cev in uslužbencev v to- varni, ki so nam praktikan- tom res veliko pomagali, da Simo se hitro vživeli v kolek- tiv. Na praksi ste bili v Šo- stanju? Da, stanujem v Šo- štanju, v šolo v Celje pa se vozim z vlakom. Vsak dan vstanem že olb 5,15, da pra. vočasno pridean v šolo. Vra- čam se ob 13 uri in sem do- ma okrog dveh. Ali vas vož- nja v šolo močno vira pri učenju? Zdaj sem se že na- vadila, v prvem letniku pa sta mi dve uri, ki jih izgu- bim z vožnjo, precej manj- kali. Koliko časa pa pora- bite z učenje? Težko bi rekla, ker se pač n« učim vsak dan enako dolgo. Največkrat pa porabim za učenje še dve, tri uire v popoldanskem ča- su. Ver.jetno ste dobra dija- kinja! Lani sem izdelala s prav dobrim uspehom. Eko- nomska šola je pač malo tež- ja od osnovne, kjer sem bila vedno odlična. Prostega časa vam verjetno ne ostane do- sti. Kako ga preživite? Naj- večkrat gledam televizijo, be- rem knjige ali pa poslušam plošče. Od doma grem le redko. Ali v Šoštanju ni po- skrbljeno za organizirano za- bavo mladih, da ste vedno doma? Mladina v Šoštanju nima kam iti. Svojega kluba nimamo več, ostane torej le kino, kar p>a tudi ni najbolj- ša zabava. Nikogar ni, ki bi se za mlade zavzeli in poskr- bel tudi za njihov prosti čas. ŽALEC NOVA HALA Obrtni center Zarja rekon- struira obrate lesne stroke v Petrovčah. V prihodnjem letu bodo zgradili še novo halo (2500 kv. metrov), kjer bodo zaposlili okoli sto ne- kvalificiranih delavcev, med njimi večje število žensk. Z novo halo bodo povečali pro- izvodnjo od sedanjih 30 ti- soč na 120 tisoč din. GOSTOVANJE v soboto, 6. avgusta, je Prosvetno društvo »Zarja« iz Trnovelj gostovalo v Grižah z znanim Finžgarjevim delom »Pod svobodnim soncem«. Predstava je bila v letnem gledališču Limberg. Soaelova) je ves ansambel s prako 80 igralci. TOVARiŠKO SREČANJE Delavsko prosvetno dru- štvo »Svoboda« iz Griž bo v soboto 13. septembia orga niziralo tovariško srečanje vseh sodelavcev, ki so kdaj- koli aktivno delovali v okvi- ru te,ga društva. Srečali se bodo v dvorani kulturnega doma »Svobode« Griže. Za udeležence nameravajo pri- praviti tudi majhno ix>go3ti- tev. L S. TRGATEV GROZDJA TVD Partizan v Grižah je v nedeljo pripravil v letnem gledališču v Limbergu ospe- lo prireditev: trgatev grozd- ja. Za veselo razpoloženje sta igrala ansambel Terglav in Trowa bilo pa je poskrblje- no za'' domače specialitete in sortna vina. Takšnu, ^ tev bi morah v b^jP rejati več, zlasti v^Pf vendar turistično v^jBfc nomivih krajih. IZLET OB I OBLETNICI f Letos poteka 10. j u> kar so na Polzeli ^^h: planinsko društvo rj priložnosti bodo i4 ^ bra organizirali eno1 lepo. ^] je biV>] katero* in sf^ čarno- ne zi^' in ' toplo'- OBVESTILO Male oglase sprejemamo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spre- jemamo naročila za male oglase iz oddaljenih krajev, bolnišnic, zavodov in podobno, tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. N TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Ce- lje, Gregorčičeva 5, pritUčje levo; telefon 31-05, ,( pose ono kjiji- P reševanja sa- ^ problemov v javodib. V. L. ■OLPA g-asilsko dru- gje" imelo v ne- j^ik. Pretekli Jj^ali z gradnjo ' v nedeljo pa otvorili. Po •Ig prosta zabava Žalec. Igral CRIKVENICE l^jh kmetijskih obrat Polzela, v preteklem jevno letovanje v fiekaj denarja so i prislužili s Hme- tof«m, nekaj pa ]i sami. TT ENTJUR PRAVE HOSLAVO eitjurski mladinci ivljajo za udeležbo idvenskem mladin- enovacn.ju 14. sep- Koiyem. Naslednji razširjena seja ob- oference ZM, na ka- jodo konkretno do-] 1 načinu in obsegu^ cja na prosdavi.j bodo sprejeli ak-j agram dela za je-; pono in analizirali- kanjo dejavnost. Mič ^Mor bi iskala i zgodilo nič i Pj^t^^i. Nasprot- | 'C^^čalo Tiach>se | l'^ « tovarišico s ^'■o^^^o 77wrsi- | ^l^i bolj veselo | i^^^^la v slašči- = ^^astiti tudi s I y,ali ie ti i ^ ^^ema lepo!« I °^'o lepo in | -vib i lllu..... s IZOBRAŽEVALNA SEZONA 1969-70 Na seji zbora šentjurske delavske univerze so 8. sep- tembra sprejeli novi pro- gram za izobraževalno sezo- no 1969/70. Obenem so raz- pravljali tudi o delovanju glasebene šole im o možno- stih raizširitve njenega delo- vanja v prihodnjem ob- dobju. Mič hrastnik „SIJAJ" IZVAŽA V ZDA Pred kratkim je hrastni ško podjetje »Sijaj« poslalo prvo pošiljko svojih Lsdelkov v ZDA PričajvUjr;jo. da oo- do v prihodnje precej svo jih izdelkov pošiljali v ZDA. Prejšnji mesec so izvozili zi skoraj 15'MiO0 din blaga naj- več v Zahodno Evrop*^ Svo- je izdelke b-do ra',stavljali tudi na zagrebškem ve p^ev mu. VI- V NEIZTERJANI DOLGOVI Po zadnjiii podatki.'.i imajo hrastniški kolektivi dolžnikov za 55 milijonov dom, sami pa so dolžni polovico tnanj. Naj- hujše težave z nelikvidnost- jo imajo v Tovarni kemič- nih izdelkov, v Steklarni Hra- stnik pa v zadnjem času ugo- tavljajo rahlo izboljšanje po- ložaja, venaa' imajo tf;žave s povrnitvijo posojil, ki so jdh najeli za rekons rukcijo tovarne. M. V. PROGRAMI DRUŠTEV v jesenskih mesečin se obeta v »Iras.n-icu ž va^ma društvena dejavnost T^ dni namreč pripravljaj i iprave društev de! )vne programe. Med prireditvami 'iyo laj r-ič proslav v počastitev 50-letni- ce KPJ, iK.>J in revolucio- narni.! .smdikatov. M. V. VELEN.IE AVTO RALLY 14. septembra bo v Vele- nju avto rally za nagrado petih dolin, ki ga bo orga- niziralo avto-moto društvo Velenje. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je sprejela To- varna gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja. J. B. PRIPRAVE ZA KOZJE Tudi v Veler j i že poteka- jo priprave za sre'"-inie .-I i venske mladin'* v Kozjem. 50. tabornikov bo odšlo v Kozje že 13. septembra m Lam postavile propagandni tabor, naslednji dan pa se jim bo pridruž.o še okrog 200 članov taborniških od- redov »Jezerski zmaj« iz Ve- lenja in »Pusti grad« iz Šoš- tanja. V Ko^js bodo odšli tudi člani Potiitni.ške zveze in mladinska rudarska god- ba. Prevoz ssa obiskovalce bo priskrbel Rudnik li.^ni*-a Velenje. J. B. SEJEM RABLJENIH KNJIG Kot vsako leto pred za^ četkom pouka je budi let^-s Občinska zveza prija^^eljev mladine Velenje organizirala sejem rabljenih knjig. Sejem je bil v pi\^storih ojnovnc-. šole Gustava šiiliha. J. B. ZADOVOLJNI Z LETOVANJA Pred nekaj dnevi i« je vinilo s štirinajstdnevnega ietov'ania v Baski na otoku Krku več kot 130 otr^k z velenjske občine. Nekaj ot- '•ok ;e '>''ral zdrav/cm dom in sc njihovo 'et iv-i n,e plavma nei-atera =!nj- ska p etja -ter ustan 'e za ne ,itp-e otroke pa ,0 :c- tovanje plačali starši. J. B. NOVA CESTA Kmalu bodo pričeli 5 pro- stovoljnim delom za cesto Velenje-Hrastovec. P^zneie bodo cesto podaljša.i še do Plešivca in Graške gore, kd je znana kot gora jurišev. Akcije se bodo ude.e^ih čla- m delovnih kolekti-"^v vele- njske občine in ostali pre- bivalci, pomagali pa bodo tudi pripadniki JLA. Dela bo vodilo Gradbeno podjetje »Vegrad« iz Velenja. J. B. IZLET NA DOLENJSKO Cez nekaj dni bo Občinski odbor rdeč-3ga križa organizi- ral za svoje člane in druge krvodajalce iz Velenja izlet na Dolenjsko. Ogledali so bo- do Novo mesto, Kostanjevi- co, žužemberg, Metliko, obiskali pa bodo tudi Do- lenjske toplice. J. B. PROSLAVA KRVODAJALCEV v oktobru bo v zdravili- .šču Dobrna proslava krvoda- jalcev, na katftre bodo pova- bili vse, ki so več k<)t pet- krat darovali kri. Podeli- li bodo 110 srebrnih značk, 50 zlatih, 10 krvodajalcev pa bo dobilo diplome, ker so več kot dvajsetkrat darovali kri. J..B. KONCERT ANSAMBLA JLA 11. septembra bo v Vele- nju koncert umetniškega an- sambla JLA iz Beograda, ki šteje 160 članov. Sodeloval bo tudi mešani zbor in simfo- nični orkeister. Umetniki bo- do iavajali deila znanih do- mačih in tujih skladateljev. ■ USTAVLJENA I GRADNJA . Zaradi pomanjkanja cemen- I ta je moralo Gradbeno pod- jetje »Vegrad« iz Velenja ■ prenehati z gradnjo stano- I vanjskih blokov ob gilavni cesti v starem delu Velenja. | NOVA TRGOVINA Pred dnevi so oprli v Se- H lah pri Velenju novo trg'o- ■ vino Trgovskega podjetja m »Era« iz Velenja. Samopo- | strežno trgovino .so adaptirali in na novo uredili. ■ J. B. I konjice OBISK V KOZJEM I(z konjiške občine bo od- šlo na veliko srečanje slo- venske nViadine v Kozje okrog 200 mladincev. Raču- nali so celo na številnejšo udeležbo, vendar so se poja- vile težave pri organiziranju prevoza. Tako bosta svoja avtobusa posodili osnovni šo- li Loče in Zreče. RAZPRAVA O NOVIH PREDPISIH Na ©ni prvih sej izvršnega odbora občinske konference Slovenskih Konji- cah bodo razpravljali o de- lovnem programu te organi- zacije za letošnje jesensko- ziimsko obdobje. Velilto po- zornosti pa bodo pjosvetild tu- di razpravi o novih predpi- sih na področju gozdarstva, kmetijstva, socialnega zavaro- vanja, o vlogi SZDL itd. UREDITVENI NAČRT Pred kratkim je bil v Sli> venskih Konjicah izdelan me- ditveni načrt za zahodni dei mestnega okoliša med škal- skimi vinogradi in Dravinjo. Tu je predvidenih več kot 20 stanovanjskih hiš s po- trebnimi cestami in komu- nalnimi napravami. 9 parcel je že odkupilo podjetje »Ko- stroj« in jih bo v kratkem prodalo interesentom. V. L. ENOTNI PRI DELU Med hišami v Kozjem je bilo v teh dneh izredno živah. no, saj staro in mlado živi v pričakovanju velikega sreča- nja slovenske mladine. Predsodstvo ZMS ze izbralo kot kraj srečanja Kozje, center Kozjanskega, ki je toliko dalo za svobodno Jugoslavijo. S tem so zaupali domačinom or- ganizacijo največje proslave slovenske mladine v zadnjih letih in na to 30 prebivalci Kozja prav gotovo ponosni. Nikogar ni, ki ne bi v teh dneh bil angažiran tako ali dru- gače. Zato smo imeli problem, koga povprašati o pripra- vah na veliko srečanje, saj so pri delu tako enotni, da je bilo težko izbrati med njimi. Vsakdo je hotel, da raje povprašamo njegovega soseda, češ saj tudi ta dela. Prav- zaprav, vsi delamo, da bomo pokazali kaj zmoremo nare- diti, kjub pičlim finančnim sredstvom. Nočemo'se osra- motiti, kot se nismo že nekoč. FRANC BIZJAK, podpred- sednik pripravljalnega odbo- ra: »Moram reči, da so pri delu v teh dneh angažirani vsi prebivalci Kozjega, ki so s tem zopet dokazali veliko enotnost. Prav zato menim, da bomo svojo nalogo kljub premajhnim sredstvom, ki so nam jih odmerila, v redu opravili. Pri pripravljalnem odboru smo ustanovili še vr- sto pododborov, tako, da vsakdo med prebivalci točno ve, kaj mora naredita.« ANTON POLAK, upokoje- nec: »Zadolžen sem za delo v dveh pododborih in sicer z& scmitariije in prodajalne pilite ali )>šanke« kot pravi- mo po domače. Mislim, da bo vse v redu. Dobil sem tu- dd vojake, kar bo zelo velika pomoč, saj je časa vedno manj. Delamo neprestano in to od jutra do večera.« ALEKSANDER STANKO- VIC, aobozdravnik: »Sem član pododbora za finance, kar samo po sebi nd težko delo, težko je le dobita do- volj sredstev, da bi pripra- vili proslavo kar najboljše. Priprave bi lahko bolje po- tekale, če bi nam daM toliko sredstev, kot so sprva oblju- bili. Sicer pa so tu v Ko- zjem takšni ljudje, da bodo kljub temu, dali vse od sebe — nočemo se osramotiti.« KAREL BRACUN, frizer: »Zadolžen sem za stojnico. Jasno, stal bom za »šan kom« in prodajal. Veste, ta- ko zaupno, brez mene ne gre pri takšnih stvareh. Sicer smo z delom že malo pozni, ker bi morald glede na veli- kost proslave pričeti prej kot smo, vendar vem, da bo vse v redu. 2Jakaj vem? Za- to, ker karkoli smo pripra- vili mi tu v Kozjem, je ved- no dobro uspelo.« VALČKA JEVŠNIK, proda- jalka v trgovini: »Kot sama vidim, se dobro pripravlja- mo na nedeljo. Domačini smo zelo enotni in lahko re- čem, da Kozje živi v zname- nju 14. septembra. Pričako- vali smo, da bodo uredili ce- sto, morda celo asfaltirali, vendar kot kaže, se jim ta želja ne bo uresničila. Naj povem še to, da bomo mi v Kozjem skušali biti najbolj- ši domačini gostom iz vse Slovenije.« M. SENICiVR TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - tpINi Dan, sončen ali deževen se začme za otroke, ki hodi- jo v predšolske ustanove bolj zgodaj kot za tiste, ki imajo varstvo doma. Ta dan so od drugega bistveno raz- likuje. Otrok se za osem ali devet ur ali celo za celi dan lo& od svojih staršev, kar na začetku ni enostavno. \^ družbi sovrstnikov in vz^jo- jiteljice, ki prevzame zanj »ce- lila;.' odgovornost, v množici igrač, slika.nic in drugega raz- novrstnega materiala mu čas do prihoda staršev kar hi- tro mine. Življenje in delo v otroški ustanovi se odvija po dolo Čenem vzgojnem načrtu, ki si ga vzgojiteljice za svojo skupino otrok pripravijo že na začetku novega šolskega leta. Vsebina je podrejena otrokovi duševni in telesni zmogljivosti. Smoter vzgojne- ga dela je, vplivati na otro- kov vsestranski razvoj, da se mu bodo ob prim-srm vsebi- ru pravilno razvijale dane di- spoi-cijC in duševni procesi '43ko cia se bo brez <-e7\< vkl.,hčil v delo ni šoli \ i-gojiteljica mora misliu najprej na otroko.'l, ugodno pcčulje v lot^novi. Ker s( oirckove tentsne n du.^evr. zmogljivosti šole v razvoju m so majhne, je treba aktiv- nost in i>očitek smiselno raz- deliti. Otrok se ne more po- lov oo dneva neprenehoma igrati kot ne more dal; časa pos ušati prav ,ice ali zgod- bice. Zato pri^jiavi vzgojitelji ?a tedenski in dnevn načri zaposlitev, ki se menjajo ta- ko, da otroki zanimajo in litn lahko pozorno sled-. Enakovredno morajo biti za^ 5*0 an^ vsa zgojna področ- ja, tako t^fsna, umsk.i, 'no- ralna in estetska vzgo^?,. Ker jo T skupini več :>lr'-k - v ::ej-'a fnh tudi po iO 'y.ii rad nonai^ kanja prostora), ?e \zg' iteljica ne m r" ikva j? i samo s posa^^pzni- kum C)" rok« mora nava at' pa samo.s*-'^'nost, ki bo po- sa';e/n-.ki v skupin- m i )go •koristila Zjutraj, ko se skupina še zbira, se otroci poljubno igra- jo. Vzgojiteljica pripravi do- ločene igrače in material, ki si ga sami izbirajo. Tako za- poslitev imenujemo individu- alno ali zaposlitev po želji. Vzgojiteljica izkoristi ta čas za stike in razgovore s. po- samezniki, za psihološka opa- zovanja, vzdržuje disciplino in red in podobno. Po jutranjem razgibavanju, pripravljanju na malico, ki zahteva veliko vztrajnosti pn pridobivanju higienskih na- vad in samostojnosti, ter ma- lici, sledi osrednja — usmer- jena ali kolektivna zaposli- tev. V tej morajo sodelO'-'ati vsi otroci. Biti mora zanimi- va in bogata z najrazličnej- šimi ponazorili, kajti otroci mislijo zelo konkretno in nji- hova pozornost je kratkotraj- na. Treba jo je držati in raz- vijati na najrazličnejše nači- ne. Vsebina te zaposlitve je po dnevih raznovrstna in jo narekujejo različni vzgojni smotri. Eno osnovnih nalog pred- šolske vzgoje, razvijati otro- kov govor, bogatiti njegovo besedišče in druge izraz- ne sposobnosti, uresničujejo vzgojiteljice s pripovedova- njem pravljic, zgodbic, reci- tiranjem pesmic, obnav- ljanjem, dramatiziranjem te vsebine, lutkovnimi igricami, razgovori itd. Vzgojna vsebi- na mora biti medsebojno p>o- vezana in zaokrožena celota. Zato izhajajo zaposlitve ena iz druge, če so otroci poslu- šali na primer pravljico Moj dežnik je lahko balon, ali Muco copatarico, so pred po- slušanjem napihovali balon, ali so ponazarjali mehko mu- cino hojo, po poslušanju pa so narisali ali na kakšen drugi način upodobili naj- ljubše prizore iz pravljic. Ta- ko se je na predhodni, teles- no in jezikovno-tmisko vzgojo, navezala še likovna — estet- ska vzgoja. V vrtcu ne mine dan brez zapete pesmice, ki se jih otroci, ker imajo zelo dober spomin, naučijo toliko, da jih ni konca. V ustvarjalnih igrah, )co se gredo največkrat odrasle: tr- govino, bolnico, frizerski sa- lon, šolo in podobno, se uve- ljavljajo še tako plahi otro- ci. Z močjo identifikacije in fantazije na neposreden na- čin izražajo svoje vzornike m so jim potrebna prav skrom- na sredst\'a, da se preselijo v svet domišljije in lastne ustvarjalnosti. Z različnimi didaktičnimi igrami razvijajo vzgojiteljice otrokom razne spretnosti in potrebne intelektualne spo- sobnosti opazovanja in pozor- nosti, mišljenja, pomnenja, fantazijsko predstavljanje, go- vor, hitro reagiranje itd. Za .to morajo same izdelati veli- ko pripomočkov, kajti brez njih zaposlitve ne bi doseg- le .svojcih smotrov. Na vsebino vzg^JH svojstven vpliv tut}!« in komunikacijS S pomočjo radia, diafilmov, gramofoJ^ tofona, marsikatera'« tev bolje uspe. 2 .S da otroke v-s^^^tranAJM žira ti. Ce je vreme ugo^x galijo dan še igre t\^' in sprehodi v naravo jo vsakokrat druga&} ter. Enkrat gre za^ nje samostojnosti ij,'' nega obnašanja na ce» gič za opazovanje sp. v naravi, ki so pos^ nUi časov, prav kor;!^ tudi sprehod, ko si mi nabirajo priroci^ al za oblikovanje prj: vzgoji. Dnevni red v otroj novi ni tako strogo kot na šoli, vendar s približno določiti. % ko bolj važno za i predšolsko skupino, posredno pripravlja | Ker otroški organi prenese dolgotrajne i sti in naporov, je za nje neobhodno. Zato^ silu otroci v ustano^ spijo. , Tako se vrstijo ^ predšolsiki vzgojna ni ustanovi, ki pomag diti temelje otrokove sti. Predšolska doba je nenadomestljiva, zato mo čim več vsebine nosti razvoja. Prof. A. ( SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VA ZDRAVSTVENO STANJE PRVOŠOLCEV Danes objavljamo drugi del sestavka dr. Marjana Ve- bra, šefa celjske šolske po- liklkiike o zdravstvenem sta- nju prvošolcev. V današnjem sestavku dr. Marjan Veber razglablja predvsem o mot- njah, ki jih zdravniki opazi- jo pri sistematičnih pregle- dih prvošolcev. In ker teh ni malo, bo sestavek verjet- no zanimiv prav za vse star- še. Ne bi naštevali v:,eh teles- nih hib, ki jih odkrijemo pri sistematskem pregledu. Zadržali bi se predvsem pri ploskih nogah. Te so od vseh telesnih hib najbolj pogoste. Takih otrok je 16 odstotkov, manj na deželi, več v me- stu. Sedaj je še čas, da se taka hiba popraivi. Seveda le z doslednim upoštevanjem zdravnikovih navodil. Ta pa so: stalna nošnja ortopedske- ga pripomočka in zlasti vsa- kodnevne vaje za utrjevanje nožnih mišic. Poleg tega naj otrok hodi poleti čim več bos. Že sedaj je treba opo- zoriti starše, da tak učenec ne bo sposoben za stoječ poklic. Med motnjami čutil so najštevilnejše motnje vida. Takih otrok smo odkrili povprečno 16 odstotkov. Pov- prečje precej presegajo le učenci posebne šole. Na splošno ima slab vid več deklic kot dečkov. Trikrat več je tudi obojestranskih motenj vida kot enostran- skih. Na tem mestu bi radi" opozorili starše, da je noš- nja predpisar.ih očal zares potrebna. Kdaj naj nosi učenec očala, samo pri uče- nju ali stalno, to je vsake- mu povedal očesni zdravnik. Naloga vzgojitelja je, da ot- roka pri tem nadzira. Opo- zoriti ga tudi mora na či- stočo stekel, pri tem pa tu- di poskrbeti, da bo imel primemo delovno mesto v razredu ter da bo njegovo delovno mesto — naj bo to doma aili v šoli — pravilno osvetljeno. Govorne napake smo od- krili povprečno pri 8 odstot- kih pregledanih učencev. Da- leč preko povprečja je takih otrok v posebni šoli, sledijo jim učenci s podeželja ter industrijsko-obrtnega in me- stnega FK>dro6ja. Izkušnje nas učigo, da se popravi go- vor marsikateremu učencu med šolanjem, za to paje potrebno pravilno izgovarja- nje besed s strani staršev in vzgojiteljev; prav tega pa se mora naučiti tak učenec le ob ponavljanju in utrjeva- nju. Kljub temu ostane .še mnogo logopatov, katere bi bilo potrebno zaupati izku- šenemu strokovnjaku — lo- gopedu, žal, tega v Celju še vedno nimamo. Častna izje- ma je le posebna šola, ki ima za svoje potrebe logo- pedinjo. Najmanjšo skupino med motnjami čutil predstavljajo otroci z motnjo sluha. Teh je povprečno 0,8 odstotka. Močno izstopajo le učenci posebne šole, manj učenci s podeželja. Na splošno ni- smo opazili bistvene razlike med spoloma. Vse še neob- delane primere smo napotili k ustreznemu specialistu. Vzgojitelj pa mora vedeti, da mora odrediti takšnemu učencu delovno mesto, kjer bo lahko sledil pouku brez večjih težav. Ako se zadržimo še pri stanju zob, bomo nič kaj zadovoljni ugotovili, da ima komaj 16 odstotkov učencev zdravo oziroma ozdravljeno zobovje. Res je, da gre to- likšno število karioznega zo- bovja v dobršni meri na ra- čun mlečnih zob, toda tudi tem je potrebno posvetiti več i>ozornosti, saj držijo .vrsto stalnim zobom. Opazili smo, da je procent nekoliko višji pri mestnih učencih, precej nižji pa pri učencih posebne šole. To so bila le najvažnejša obolenja oziroma pomanjk- ljivosti, ki smo jih opazili pri sistematskih pregledih pr vošolcev. Skrb za ohranitev in utr- jevanje zdravja otroka pa ni le zadeva zdraivstvenih delav- cev. Od sodelovanja in pri- zadevanja še ostalih pristoj- nih faktorjev je odvisno, v koliki meri bo dosežen cilj: zdrav otrok — srečna bodoč- nost. Dr. MARJAN VEBER 10. .september 1969 STRAN TA PRAVI INV TAZIELI ilemone -Shegen. PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: IČEK V PRECEPU J pri Šmarju, kjer je ijja babica doma, sta jj^rg soseda. Eden je jtnajk, drugi pa To- ,j]a sta dobra prijate- lj nedeljah sta hodila v cerkev, in tam sku- ,0inoževala. Pokadila (Ji vsak svojo cigaro, to za tiste čase velja- ka premožnejše može. sta šJa v gorco, I enemu, drugič k iiu. Ij se, da Martnjak zbo- iravil ga je star pu- lt, ki je živel nekje v 1^ gozdovih, verjet- lialciii votlini. Zdravil z vodo in čaji iz pla- li rož. Zdravje se mu jlišalo. Ker pa je bil (jak sila vraževeren, je •al tudi »kartenšlogar- ra je mešal karte in fedoval vse mogoče in joče, tudi to, da mu je >d narejena in sicer od ta, od katerega tega ne koli pričakoval. On ga is svojo coprnijo zva- kBo, da ga bo Martnjak I spoznal. topač je od.šel in se proti večeru ter po do- Iferji, zaliti « sladkihn vinčkom zaspal kar na klopi, svojo malho pa je vrgel pod klop. Zjutraj je vstal pred svitom, vzel iz malhe mrtva- ško glavo, jo napolnil z ješ- prenom in jo položil v nov lonec, zakuril v peči ter ku- hal. Naročil je, če bi kdo prišel, ko bo začelo vreti, da ne sme nihče spregovoriti niti besedice. Tonačevi kravi je stekel čas in tisti večer je čakal na teleta, zgodilo pa se je šele proti jutru. Bal se je, da ne bi bilo vse po sreči, zato je želel, da bi mu kdo pomagal. Videl je, da sosedovi že sve- tijo, stopil je tja in zaprosil pomoči. Zgrabila sta ga dva Martnjakova sinova in ga molče bila in tako premlati- la, da je bil ves strgan in obtolčen. Od tedaj je bilo prijatelj- stva konec. Martnjak ga je preziral in vedno jezil; vsa ko krastačo, ki jo je našel na njivi ali kje drugje, je na- taknil na kol in ponoči nesel na sosedov prag. Verjel je namreč, da so to prave co- prnice, ki se pač lahko spre- menijo v te ostudne živali. Minilo je poletje, minila je jesen, nastopila je zima. Martlnjakovi so imeli furež. Celo noč so peli, vriskali m tako izzivali. Bila jih je pol- na hiša, ker je Martnjak na- lašč povabil vso žlahto in druge sosede, le Tonača ne. Tonač pa je sedel doma rja peči in bolelo ga je, da vse- mu temu ljudje verjamejo. Ozrl se je malo okoli sebe in zagledal sosedovega mač- ka na peči, katerega prej ni videl, šel je v kuhinjo, pri- nesel poleno in ga dal v pre- cep. Maček je divje zatulil in zbežal domov. Ker so bila prednja vrata zaprta, se je skozi režo v svislih potegnil na podstrešje, letal in poska- koval je po dilih in grozno ropotal. Furežjeki so vsi v strahu onemeli, misleč, da je to strah. »Danes imajo moja rajna mati god, ker je Sv. Neža; joj, prišli so nas sva- rit!« Pri steni v lopi je bila prislonjena lestev, po kateri so se plazili po dile. Maček je hotel skočiti v lopo, da bi prišel do ljudi, ki bi ga re- šili, a je skočil tako nerodno, da se je obesil; maček na eno stran klina, a rep in poleno na drugo. Za^^pil je grozno in obupno: »Au, Mar- tnjaak, Martnjaaak, auu, jau; Martnjaak«. Furežjeki so bi- li prestrašeni do blaznosti. Nobeden ni več ničesar po- skusil, le roke so sklepali in v strahu čakali belega dne. In z njim rešitve. Se- daj je maček tulil že bolj pojemajoče, slednjič je utih- nil in poginil. Ker se je že zdanilo, so molče odhajali. Martnjak pa je hodil po so- bi in dejal ženi: »K Tonaču stopim, spravila se bova. Res, mati z onega sveta so nam poslali tega mačka v svarilo, saj je sovraštvo greh.'-: Ko je povedal Tonaču, po kaj je prišel, ga je ta z ve- seljem objel, mu vse odpu- stil in ga povabil za drugi teden k sebi na furež. Antonija Kropušek "Ne tako brž. Povedite mi, kaj boste s pismom storili, * je vam dam. AU mi obljubite, da ga pošljete brez «ude dežchiemu profosu Juriju Francu Vilskcmu? Ali ^bite, da boste vse storili, da grofa Tatenbaha upro- s temi dokazi njegovega izdajavstva, katere vam ' 'Uročim?« *Obetam, dajte sem!« pravi Kvoder. Jatenbah v prvi vrsti. Tega hočem poteptati kakor *? v prah, tako, še bolj kakor je on mene in mojo Maščevanje me je k vam prignalo, iz mene izda- naredilo.« *In kaj je v tem pisanju?« vpraša Jakob Koder. . je original »lige« ali pogodbe, katero je Tatenbah s hrvaškimi zarotniki na LokateHjevem gradu v ^^}, v kateri jim je obljubil vso svojo pomoč pri ''ih'ii proti cesarju. Pogodbo sem pisal jaz. Ta- (misli, da una original v rokah, a original je tu, 1^7** samo moj prepis pisma in po mojem peresu po- ^J^ne podpise. Ta dokument sem spravil, da mi srečo ^^se, da ob svojem času oblast dobim zanj. Zdaj mi i{Vj ^ več treba, mrtva je zame; zato naj prina.ša ma- rjp in smrt. Tu imate! Pošljite takoj, sicer bi bilo 1^1^ ^"0. že so njih priprave skoro gotove. Uničen mora i Ko je Ribelj Jakoba Kodra, kateri je zdaj velevažno dokazilo v rokah imel, zapuščal in bil baš vrata za seboj zaprl, tresle so se mestnemu pisarju roke od vzburjenosti in veselja, da mu je nenadoma dana prilika, prikupiti se najvišjim gospodom. A Ribelj se je sam obtožil, da je on pisal to veleiz- dajno pogodbo. Bil je sokrivec. JVlogel se je prej svoje iz- daje pokesati, nego je to pismo v prave roke prišlo. To je Jakobu Kodru kot blisk naglo v glavo prišlo, in lier hvaležnosti ni nikdar priznal, ker je po svoji naturi vse ljudi sovražil, katere je ovaditi in izdati mogel, po- kliče brž slugo in mu pravi: »Teci, skiiči stražo, pa tilio, in veliko plačilo od mene dobite, če mi ulovile in zaprete tega gospoda, ki je od mene šel.« Sluga odhaja, da bi povelje izpolnil; mestni pisar pak se uglobi v branje dragocenega dokumenta, in kako da ne bi verjel, da-li ga ima za istino v rokah ali se mu samo sanja, bere zopet in zopet od početka. SEDEMNAJSTO POGLAVJE Dne 21. marca je bil petek. Petek je že po ljudski veri dan nesreče in nezgode. Nad glavnim mestom štajerske dežele Gradcem je visel medlovit, pust dan. Po graških ulicah je bil zmrzel sneg, dasi se je čas bližal že spomladi. Ljudi je bilo ob desetih dopoldne malo na ulici. Vzrok temu so bile morda zamolkle govorice, ki so šle od ust do ust. Vojakov je bilo tu in tam mnogo videti, posebno dragoncev na konjih. Tatenbah je bil v Gradcu. Danes pred poldnem so bili plemenitaši iz dežele k nekemu posvetovanju sklicani. Med povabljenimi je bil tudi on. V svoji hiši na Lugeku je bil baš svojemu dostojanstvu in bogatstvu vredno opravil se, da bi v krogu svojih so- stanovnikov sijajno izpolnil svoje mesto. K njemu pride stotnik Kaldi. »Kaj novega?« vpraša Tatenbah mirno. »Meni se vidi, da ne bo nič dobrega. Ni nemogoče, da smo izdani. Bil sem pred dvorcem. Tam so gospodje zbrani in tiho med seboj govore. Meni ni dobro pri duši in do zdaj sem še vselej prav slutil. Jaz bi vam svetoval, da se tiho umaknete iz tega gnezda in da odidete naglo na svoja posestva.« Tatenbah sc nasmehne. »Kdo si bo upal nam kaj storiti ali samo reči?« vpraša ponosno. »Slabo vam kot vojniku ptistoji tak strah.« »Kot vojnik nimam strahu, ako vidim sovražnika pred seboj, kajti pred takim se lahko branim. Drugačen pa je sovražnik v temi, za hrbtom, kjer ga ne vitUm. In jaz se bojim, da imate vi takih.« »In Icaj zato?« »a: Mi imamo glave tikoma blizu zanjkc, gospod grof! Cesar ima še dosti ljudi, ki se mu s tem prikupiti žele, da mu svojega soplemenitnika izdade,« pravi Kaldi. Tatenbah strese z glavo, kakor da bi hotel z za hip obledelega lica in iz glave otresti vsako bojazen; prehodi dva pota naglo sobo gori in doli in vpaša: »Ali misliš, da bi si kdo upal roko položiti na grofa Tatenbaha, kneza Rajnštajnskega, skrivnega svetovavca ce- sarjevega?« »Tu v Gradcu ni nič nemogoče,« odgovori Kaldi. »Ne poznaš ti naših ljudi« — odgovori grof. — ».Ako tudi kaj slutijo, dokazov še -nimajo, ne morejo imeti. In preden se bodo do tega odločili, da proti moji osebi ko- likaj počnejo, izvedel bom gotovo vsaj nekaj, toliko imamo že prijateljev. In potem je treba stoprav misliti na odmikan,jc. — A zdaj je čas, da grem. Me spremite? — Ne! Ostanite tu, jaz grem sam. Kmalu se vidiva!« In šel je sam. Ko pride pred cesarski dvorec, najde mnogo znancev v rgiičah stoječih in tiko med seboj govorečih. Okoli je stalo mnogo vojakov. Opazil je. da se vse oči na njega obračajo. Pristopi k eni gruči, kjer je stalo več njegovih znan- cev: grof Brajner, grof Stubenberk, baron Jehlingen in drugi. Vpraša, kaj je novega, a nobeden mu pavega od- govora ne da. Začenja mu neizrečeno tesno prihajati. Ko bi bil mo- gel nazaj iti, bil bi to precej storil. Ali potem bi se bil še bolj vzbudil sum. Ni se dalo. Moral ,)e naprej, naj pri- de, kar hoče. Da hudega ne bo, to je upal še. Ogovori potem Kelcrsperga. Ta se vda ž njim v legek, navaden razgovor o vsem in ničem, kakor je navada. A Tantenbah opazi tudi na njem, da sc neobično hladno obnaša. »Kaj pa imate danes vsi?« vjiraša ga Tatenbah. Glas se mu nekoliko trese. Preden je bilo treba Kelerspergu odgovoriti, pristopi k njima baron Losenštajn, isti, ki je bil že prej, pri zna- nem obedu v Poljskavi, Tatenbahov sum vzbudil. Baron je imel danes čuden, prijazen nasmehljaj na ustih, ko je Tatehbaha pozdravil in mu rekel: »Grof Tatehbah, prijatelji vas pred svetovilsko sobo ča- kajo. Hočete li vstopiti?« »Idete z nami?« vpraša Tatenbah Kelersperga. »Ne z vami!« odgovori ta resno. Ko Tatenbah vstopi v prednjo sobano, najde zase strašen prizor. Ob stenah je bilo polno oboroženih, spre- daj so stali: graški mestni sodnik, njegov najhujši so- vražnik grof Franc Adam Ditrihštajn, deželni profos Ju- rij Franc Volski (ali kakor se je nemški pisal von der Will). obristljajtnant dragoncev Ivan Tomaž Sajer in drugi. Nadalievan.io prihodnjič Če želite kupiti POCENI, KVALITETNO IN SOLIDNO, potem obiščite TEHNOMERCATOR CELJE 10. september 1969 SIRAS II tedenski mozaik Zahodnanemškega pred- sednika dr. Heinemamm so med govorom pred magistra- tom v Bremnu pogostokrat prekinjali ljudje iz množi- ce. Predsednik je stopil k enemu izmed demonstratov, ki od zadrege ni znal storiti drugega, kakor da je zajec- Ijal: »Mir na zemlji, gospod Heinemann.« Predsednik mu je stisnil roko in dejal: »Po- polnoma se strinjam z va- mi.« ... V zadnjih dneh vo- lilnega boja v ZR Nemčiji je postalo precej vroče in politiki ne izbirajo preveč besed. Največkrat je slišati besedo svinjarija. Neki po- slanec CSU je takole de- jal v volilnem govoru: »če človek v tej deželi Bavarski ne more svinjarije več ime- novati svinjarija, je bolje, da se vse neha ...« ... Voditelj socialnih demokra- tov Willy Brandt pa je pri- merjal veliko vladno koali- cijo med krščanskimi in so- cialnimi demokrati z ljube- zenskim življenjem slonov. »Odigrava se na visoki rav- ni, dviga dosti prahu in do- sti časa traja, preden se iz tega kaj izcimi. . . . Brazil- ske oblasti so izpustile iz zaporov petnajst političnih jetnikov v zamenjavo za a- meriškega veleposlanika El- bricka, ki so ga ugrabili ne- znanci. Bivši jetniki so že na varnem v Mehiki. Pet- najst proti ena ni slabo, če bi po tem ključu ugrabili vse diplomate v Braziliji, bi prišlo dosti političnih jetni- kov na svobodo. . . . Fran- cija ima 200.000 ton surove- ga masla, ki ga ne more prodati. Zdaj mislijo prede- lati 110.000 ton masla v mi- lo, živinsko krmo in jedilno olje. To bo navrglo 66 mi- lijonov frankov. Iz državne blagajne gresta letno dve milijardi frankov kot sub- vencija mlekarski industriji. . . . »Literatumaja Gazeta« je ob tridesetletnici izbruha druge svetovne vojne zapi- sala: »število norcev se po drugi svetomi vojni ni zma- njšalo, ampak povečalo.« . . . Neopravičeni stroški Pri gospodarjenju v gozdovih bo treba zmanjšati stroške, pa bo razlika v ceni lesa manjša - Gospodariti bo treba vzlic temu kar najbolje Po poletnih dopustih — se- veda ne na kmetih, v drugih gospodarskih dejavnostih in ustanovali — so se v neka- terih občinah že začele, v ne- katerih pa se bodo v prihod- njih dneh široke raziprave o gospodarjenju v zasebnih go- zdovih. Gospodarjenje naj bi izjboljšali s spremembo in dopolnitvami zakona. Zastop- niki gozdnih gospodarstev so imeli pred dnevi o tem po- svet pri republiški konferen- ci Socialistične zveze Slove- nije. Opozorili so na neka- tere stvari, mimo katerih tu- di lastniki gozdov ne bodo mogU, če se bodo želeli re- sno pogovoriti in predlagati ttidi za druge sprejemljive spremembe. Gozdarji dokazujejo s šte- vilkami, da za velike razlike v odkupni in prodajni ceni lesa niso krivi oni, ampak predpisi. Oni so zadolženi za izvajanje zakona. Po mnenju nekaterih gozdarjev je zakon sicer idealen, toda njegovo izvajanje je za sedanje raz- mere v kmetijstvu in gozdar- stvu predrago. To čutijo zla- sti kmetje. Zato je treba is- kati možnosti, kako bi ob nezmanjšani skrbi za vse goz- dove omejili nekatera dela in zmanjšali stroške. Gozdar- ji namreč trdijo, da nobeno samoupravljanje zasebnih la- stnikov gozdov ne bo moglo zvečati odkupne cene lesa, če bo zakon še naprej zahteval tako organizacijo dela, kot jo imajo zdaj. Tudi sprosti- tev odkupa lesa ne more pri- nesti izboljšanja, ker bi la- stniki gozdov morali pred prodajo plačati vse stroške. Republiški organi se ne strinjajo povsem s tako razlago. Menijo, da so še možnosti za zimanjšanje stro. škov. Poleg tega je tudi repu- bliška skupščina sklenila, da je zakon treba prilagoditi se- danjim razmeram v gospodar- stvu. Pri tem je mišljeno tu- di zmanjšanje stroškov. Veliki stroški so pri odka- zovanju drevja. V občinah, kjer prevladujejo majlmi kmečki gozdovi, ne krijejo stroški vračunani v ceno od- kupljenega lesa, niti polovico dejanskih stroškov. Zdaj mo- rajo prispevajti za kritje la- stniki boljših gozdov v dru- gih občinah. Ali je odkazovanje dreves v takih gozdovih smotrno in gospodarno? Ali je lastniku gozda res treba odkazati sle- herno poškodovano drevo, ki ga sme posekati? Ali se go- spodarjenje v takih gozdovih s tem izJboljšuje ali je to le »birokratsko« delo, da bi za- poslili odvečne delavce gozd- nih gospodarstev? Ali pa se v tem celo kaže pretirano ne- zaupanje do kmetov? Gozdarji sicer pravijo, da je njihovo delo hudo nehva- ležno, ker morajo skrbeti za dobro sodelovanje s kmeti, hkrati pa opravljati v njiho- vih gozdovih še inšpekcijsko službo. To je res. Zato repub- liški organi menijo, da bi kazalo razpravljati tudi o tem, kako to spremeniti. Morda bi spremenjeni zakon o gozdovih prenesel vso od- govornost na lastnike gozdov, da bi gospodarili po enotnih gozdnogospodarskih načrtih — seveda ustrezno organi25ira- ni — strokovnjaki gozdnih gospodarstev pa bi opravljali zanje le določene storitve za ustrezno plačilo. Nadzorno službo bi opravljala inšpek- cija, ki bi jo po potrebi okre- pili. Tako bi se odnosi med kmeti in gozdarji izboljšali. Odkazovanje drevja v majhnih in slabih gozdovih je pogosto preveč formalno. Logar mora večkrat zamižati, da bo imel lastnik dov^oij drv in nujno potreben tehnični les. če tega ne stori, ga kmet poseka brez njegove odobritve. Le redki pa po- sekajo, če ni sile. JOŽE PETEK NAJMLAJŠI POLITIK — Anthony Klepper je star 13 let in je najmlajši »politiku * voditelj« v Latinski Ameriki. Na sliki ga vidimo, kako ognjevito govori na shoj,» demokratske stranke v Willemstadu na otoku Curacao, ki je pod nizozemst, J upravo. Telefoto: \^ i tedenski zunanjepolitični preglei Ho Ši Minh Ho Ši Minova smrt je ve- lika prelomnica ne samo v vietnamski zgodovini, ampak tudi v mednarodnem komu. nističnem gibanju, v katerem je postal legendarna oseb. nost. Devetinsedemdesetletni »striček Ho« je bil navzoč že pri ustanovitvi francoske KP leta 1920, Pol stoletja je sa- njal o združenem Vietnamu. Te sanje so bile videti ta- krat prav tako utopične ka- kor polet na Luno — ali še bolj. Francija je bila trdno zasidrana v Indokini in oelo po zmagi nad Japonsko se je moral Ho Ši Min s svojimi borci krvavo bojevati, da so se uresničile njegove sanje ▼ severnem delu nekdanje fran- coske Indokine. Septembra 1945 je razgla- sil Demokratično republiko Vietnam, toda šele s francoskim porazom pri Dien Bien Fuju je dežela po- stala neodvisna. Malokateri narod na svetu je bil toliko- krat sramotno prevaran in izigran in malokateri narod se je moral tako krvavo bo- jevati za svojo neodvisnost. V tem boju je »striček Ho« postal legendarna osebnost. Ko je Leonid Brežnjev še kot študent proučeval kmetijstvo v Ukrajini, se je Ho seznanjal z Leninom in Trockim v Mo- skvi. Ko je bil Mao Ce Tung še neznan pokrajinski komu- nistični funkcionar, je bil Ho ši Min pomembna osebnost v mednarodnem komunistič- nem gibanju. In ko so po- morskega podoficirja Richar- da Nixona demobilizirali, se .je Ho Ši Min pogajal z de GauUom o neodvisnosti svo. je domovine. Ho Ši Min je združeval v sebi privrženost marksistični etiki in ljubezen do domovi- ne. Politično pravijo temu na- cionalizem in njegovo giba. nje je bilo brez dvoma na- cionalno v tem smislu, da je prav tako kot kitajsko zraslo na domačih tleh. Bil je od- ločen zagovornik revolucije, a je bil hkrati predvsem rea- lističen operativec in praktik, manj teoretik. Zanimivo je, da je njegova smrt sprožila neprimerno več komentarjev in ugibanj o nadaljnjem razvoju v zahod- nem, nekomunističnem sve- tu, predvsem v ZDA, kakor v komuni.stičnem. Za Severni Vietnam in po- temtakem tudi za Ho Ši Mi- na so težave izvirale ne i mo iz vmešavanja ZDA v ji nem Vietnamu, bombardj, nju in drugih ameriških i cijah, ampak tudi iz naspi tij v komunističnem sv« predvsem med ZSSR in i Kitajsko. Njegov ugled jei tolikšen, da sta morala i čunati nanj tako Mcfekvai kor Peking. Predvsem | spoštovati njegovo neodvi nost, saj je znano, da je | Ši Min vselej odklanjal kai šne koli tuje čete, ki bi ut«| nile priti na pomoč Sevet Koreji. Ho Ši Min je bil že neki tednov hudo bolan. Zato s njegovi nasledniki gotovo pi pravili politični in vojašl načrt za nadaljnjo konfro tacijo z ZDA tako v Ženf kakor na bojišču, če bi bil potrebno. Za njim je ostal »velika četverica«: ministrst predsednik Fam Van Don! sekretar partije Le Duai predsednik skupščine Truo« Cin in obrambni minister V Ngujen Giap. zmagovalec P Dien Bien Fu,}a in uteniell tel j gverilskega vojskovanja | Vetnamu. Iz Hanoja že P hajajo napovedi o ko!ckW nem vodstvu. Ce pa bo k*" ra izmed teh osebnosti lepi* vzela vodstvo, jo bo zelo vt' jetno s Ho ši Minovo od* britvijo. . Zanimivo je, da po Ho Minovi smrti številni aH'*^ ški komentatorji po«ivV predsednika Nixona, najspf* ži veliko »pobudo«. ;Mar'>i'* teri komentator ra/mis«' tako kakor Joscph Kraf, »Herald Tribune«. Po Ho^ Minovem odhodu bo Sevef^ Vietnam postal podreje" spopadu med Moskvo in ^ kingom. S tem se bo P^J žaj tlanoja oslabil in zat"^ Severni Vietnam še mani*,^ soben in voljan, da pop"^ ameriškemu pritisku, »l'*^^ da bo morala priti od piše Kraft. »... Nixon b> ^ ral zagrabiti priložnost. ". gič v svoji karieri se tn^\ ponudila druga priložn ^ Zdaj ima priložnost P^^^L. dan z velikodušnimi V^^ \f in zdaj bi lahko prefjj biti nedostopen ... prilo?"^ ima tudi, da izkoristi nosti, ki jih je zamudil je postal predsednik.« tedensid notranjepolitimi pregkd - tedenski notranjepolitični pregled Sporočilo republiškega izvršnega sveta o možnosti gradnje cestnih odsekov ■ SPREJETA OBRAZLOŽITEV ZIS — Republiški izvršni svet je na petkovi seji razpravljal o polo- žaju, ki je nastal v zvezi z gradnjo hitre ceste na odsekih Vrhnika— Postojna—Razdrto in Hoče—Leveč, ki je nastal po sklepu seje Zvez- nega izvršnega sveta, da se iz IV. posojila mednarodne banke za ob- novo in razvoj financirajo cestni odseki Beograd—Novi Sad, Saraje- vo—Zenica, Peč—Priština—Niš in Bar—Ulcinj. Objava tega sklepa ZIS, kot ga je posredoval Tanjug, ni obsegala nikakršne obrazložitve, zakaj sta izpuščena prej cestna od- seka Vrhnika—Razdrto in Hoče— Leveč, kar je povzročilo številne kritike in zahteve, da ZIS svoj predlog pojasni, ponovno prouči ali spremeni. Republiški izvršni svet je na omenjeni seji izdal sporočilo, v ka- terem pravi, da se je razprava, ki se je razmahnila o tem, povezovala z vrsto nerešenih perečih družbe- noekonomskih vprašanj v Sloveniji in Jugoslaviji, zlasti glede nadalj- njega doslednega uveljavljanja re- fofme, stabilnosti gospodarskih gi- banj, spremembe deviznega in zu- nanjetrgovinskega sistema, financi- ranja manj razvitih območij, zah- tevala je utrjevanje družbenih kon- vencij ter iskanje nadaljnjih poti dogovarjanja in sporazumevanja v okviru samoupravnosti. Razprava je opozorila na pomanjkljivosti v delovanju samoupravnih in pred- stavniških organov ter na pairebo po nadaljnjem urejanju odnosov med republikami in federacijo ter statusa federacije in pa na potrebo po hitrejšem razvijanju socialistič- ne demokracije. Bilo je tudi nekaj primerov šovinističnih in nacionali- stičnih pojavov, ki pa so naleteli na odločen odpor delovnega ljud- stva Slovenije, ki se zaveda svoje usodne povezanosti s socialistično jugoslovansko skupnostjo. Po začetni zaostreni razpravi o teh problemih pa si je, po seji Iz- vršnega biroja ZKJ, začelo utirati pot spoznanje, da politični pritiski ovirajo preudarno in na dejstvih utemeljeno presojo in škodujejo utrjevanju samoupravnega sistema. Ogromna večina delovnih ljudi pa želi, da se tako vprašanje hitre ce- ste kot tudi drugi odprti družbeni problemi dosledno rešujejo v smi- slu načel reforme. ZIS je 13. VIII. ponovno raz- pravljal o cestah. Izhajal je iz te- ga, da mednarodna banka lahko odobri v IV. posojilu Jugoslaviji samo 30 milijonov dolarjev. Glede na to razpoložljivo kvoto je ZIS ocenil, da je potrebno vključiti v to posojilo tiste cestne odseke, ki niso bih upoštevani v III. posojilu, druge odseke pa bo predložil za pr- vo naslednje posojilo, ki ga bo skušal dobiti do konca 1. 1970. Republiški izvršni svet spreje- ma tako stališče in obrazložitev ZIS. Glede na nastali položaj je pričakovati, da se bo zato moder- nizacija cestnih odsekov Vrhnika— Razdrto in Hoče—Leveč nekoliko zavlekla preko določenih rokov, kar pa ne bo bistveno vplivalo na uresničevanje programa moderni- zacije slovenskega cestnega omrež- ja. ■ INDUSTRIJSKA PROIZVOD- NJA — Kot vse kaže, bo industrij- ska proizvodnja v naši državi letos za 13 % večja kot lani. ■ GIBANJE IZVOZA IN UVO- ZA — Jugoslovanski izvoz je bil v avgustu za 16 % večji kot avgusta lani, uvoz pa je ostal na isti ravni. Vrednost izvoženega blaga in stori- tev je v letošnjem avgustu znašala milijardo 533 milijonov dinarjev, vrednost uvoza pa 2 milijardi 120 milijonov dinarjev. ■ BENCIN JE V REDU — Tržni inšpektorji so v več rafine- rijah po državi preverjali pritožbe, češ da bencin na črpalkah ni vselej najboljše kakovosti. Ugotovili so prav nasprotno, da vsebuje bencin v večini primerov več oktanov kot zahtevajo predpisi. ■ HLADILNIKOV NA OSTAJA- NJE — V naši državi sta doslej izdelovali hladilnike tovarni Gore- nje v Velenju in Obod na Cetinju. Njima se je zdaj pridružila še to- varna Georgi Naumov v Bitoli, ki bo izdelovala letno 500.000 hla- dilnikov. Vse tri tovarne bodo že prihodnje leto izdelane skupno 1,400.000 hladilnikov, medtem ko jih doma v državi pokupimo naj- več pol milijona letno. Naši l^judje kakih 60.000 hladilnikov uvozijo tu- di iz Italije, Zah. Nemčije in od drugod. Hladilnike bo torej treba izvažati, vendar je na inozemskih trgih zelo huda konkurenca. TELEGRAMI ADIS ABEBA — Predsednik Tan- zanije Julius Njerere je na sestan- ku voditeljev držav, članic Orga- nizacije afriške enotnosti, izjavil, da se ne strinja z večino vodite- ljev, da mora ostati Nigerija zdru- žena. Po njegovem imajo Skandi- navci več skupnega kakor Biafr- čani in druge nigerijske narodno- sti in plemena. BELPAST — Na Severnem Ir- skem je spet priSlo do spopadov. Zato so britanski vojaki, ki so od- govorni za vzdrževanje reda, raz- širili svojo dejavnost na dobro po- lovico Belfasta, glavnega mesta Severne Irske. CAPE KENNEDV — Raketo oSa- turn-5«, ki bo 14. novembra letos popeljala ameriške astronavte na drugo pot na Luno, so zaceli po- stavljati na izstrelno rampo. Astro- navta Gordon in Bean bi morala po načrtu pristati v morju viharjev na zahodni strani vidnega dela Lu- ne in ostati na njem dva dni. TEL AVIV — ZDA so začele po- šiljati Izraelu prve najsodobnejše lovce bombnike tipa »phantom«. To je vzbudilo silno ogorčenje v arabskih državah. Izraelski zunanji minister Aba Eban je izjavil, da je Francija še vedno dolžna poslati Izraelu obljubljene lovce »mirage«. TRIPOLI — Po nedavnem držav- nem udara se je položaj v Libiji normaliziral. Revolucionarni svet, v katerem so menda 20 do m let stari oficirji, je dovolil obnovitev letalskih in telefonskih zvez s tu- jino. Se vedno ni znano, ali se bo strmoglavljeni kralj Idris vrnil v Libijo, WASHINGTON — Ameriški zu- nanji minister Rogers se je zahva- lil brazilski vladi, da je izpustila 15 političnih zapornikov v zame- njavo za ameriškega veleposlanika v Ria de Janeiru, ki so ga ugrabili neznanci. DJAKARTA — Indonezijska vla- da bo začela med ljudstvom kam- panjo, da bi ljudje »odobrili« iz- piiiititev več političnih zapornikov komimistov. 12 DOLENJSKI LIST * TmUK^VESTm: vsak četrtek 60.000 izvodovM !A STALNOST IN POSLOVNOST PRED DRUGIM SEJMOM OBRTI V CELJU iMILAN BOŽIČ jg dobrih štirinajst dni in od- ^ se bodo vrata drugega sej- obrti v Celju. Tako smo na druge prireditve obrtni- *f Ici pomeni več kot pa samo ^tavo in sejem, marveč izred- velik poslovni dogodek in pri- Ijost za osvajanje novih tržišč, jjjlepanje novih pogodb in za Lovore o medsebojnem sodelo- ^u, predvsem tehničnem in jslovnem. Obrtni sejem ni manifestacija, I razstava zaradi razstave, tem- )j velik poslovni dogodek, ki ga lotevajo tržne zakonitosti seda- ;jga časa in potreba po čedalje ločnejši uveljavitvi in krepitvi tirtne dejavnosti. Lahko bi celo 0, da je sejem posledica in Jzultat izvajanja smernic druž- eče m gospodarske reforme in jlošnih teženj, da dobi tudi obrt sto mesto v našem gospodar- nem življenju, ki ji pripada, liana je namreč ugotovitev, da tej panogi terciarne dejavnosti lOČno zaostajamo, da obrt, tu- i zaradi subjektivnih in speci- iCnih razlogov, še ni tisto, kar li morala biti. To velja pred- sem zaradi njenega razvoja, nje- lega deleža v narodnem dohod- ;u in ne nazadnje zaradi pre- najhnega števila ljudi, ki delajo tej panogi, če kdo, potem ima iasti obrt v najširšem pomenu )esede možnost, da sprejme no- le delavce, da zmanjša deficit v laposlovanju in tako odpre nova ielovna mesta. Ta perspektiva e tudi jasno označena v progra- nih razvoja skoraj sleherne topnosti. Po sklepu zbora obrtnikov leta v Dobrni in zlasti na .isnovi izrednih rezultatov prve- ja sejma lani, je obrtni sejem v Celju dobil pečat stalnosti in radicionalnosti. Ta zahteva je bila spontana želja vseh, ki so na obeh prireditvah, zlasti pa na prvem sejmu sodelovali in sodo- življali njegove rezultate in uspe- he. S tem je Celje postalo pravo sejemsko mesto pa čeprav se še ni povsem vživelo v novo vlogo in nalogo. Da, tudi nalogo, kajti očitno je, da organizacija sejma ni le vloga poslovnega združenja, temveč tudi širše družbene skup- nosti, lahlto bi rekli vseh dejav- likov v občini in njenem zaledju. Toda, vprašanje je, kakšna je bi- la iniciativa, da bi v krog tistih, ki bi delali in živeli s sejmom, vključili še druge in ne samo oz- ke obrtne organizacije. Iluzorna je namreč misel, da se bodo ti izvenobrtniški dejavniki sami vključili v takšno delo, četudi je na dlani, da v tem primeru ne gre samo za breme, ki bi ga naj nosilo poslovno združenje Agens. Obrtni sejem ima zaenkrat svoj prostor na atletskem stadi- onu v Kersnikovi ulici. To je za časna m trenutna rešitev, do- končna pa se javlja v upravičeni zahtevi po gradnji sejemskih prostorov, ki bi naj služili tudi drugim koristnikom. Takšna za- hteva je bila očitna tudi po lan- skem, prvem sejmu obrti, ko je improvizacija navzlic dobri volji in veliki prizadevnosti organiza- ^ torjev vendarle pokazala zobe in^ opozorila, da gre v resnici za za- časno, nikakor pa ne za trajno; rešitev. In če hočemo, da bo Ce-1 Ije postalo sejemsko mesto, ma 1 ra dobiti tudi ustrezne pogoje za \ brezhibno organizacijo takšne; prireditve. Ti pa so vsekakor ozi- \ roma v prvi vrsti v primernih i pokritih prostorih. ] Sejem obrti z udeležbo sloven- j skih obrtnikov in obrtnih delov-' nih organizacij, zatem z lepim; deležem obrtnikov iz drugih re- \ publik in celo iz zamejstva ima j domicil v Celju. Ce je ta ugoto- ; vitev lahko v ponos celjskemu i mestu, pa naj bo sejem sam še I v naprej velika spodbuda za afir- ' macijo obrtne dejavnosti v na šem gospodarstvu, za njeno na daljnjo krepitev in čedalje večjt poslovnost. Posebnost letošnjega sejmj obrti je prav gotovo v večjen številu demonstracij strojev, na prav in orodij za potrebe obrti Medtem ko so lani takšna sreča nja pa tudi druga povezovali 2 referati in drugim, bo imela le tošnja prireditev večji praktični poudarek, poleg poslovnega seve da. Demonstracije in s tem stro- kovna srečanja obrtnikov in obrtnih delavcev posameznih strok bodo vsak dan. Stalno mesto v zanimivem programu imajo tudi modne re- vije na glavnem prireditvenem prostoru. Za veliko pestrost celotne pri- reditve bodo poskrbeli gojitelji cvetic, n namreč pripravljajo mednarodno razstavo z udeležbo italijanskih in avstrijskih ljubite- ljev lepega cvetja. To razstavo pa bo dopolnjevala še razstava akvaristike Kot vse kaže bodo svoj lonček pristavili tudi člani celjske go- barske sekcije, ki bodo prav ta- ko uredili lep kotiček. Posebnost letošnjega, drugega, sejma obrti, bosta tudi sejma rabljenih avtomobilov. Prvi bo v nedeljo, 28. septembra, drugi pa naslednjo nedeljo, 5. oktobra. Sejma bosta na parkirnem pro- storu med stadionom in tovarno Aero. Izredno zanimiva bo razstava zlata in zlatarskih izdelkov ter kristala v celjski zlatarni, v Kersnikovi ulici. Ta je že lani vzbujala izredno pozornost, zato pričakujemo, da bo imela tudi letos veliko obiskovalcev. Osrednja prireditev pa bo vse- kakor razstava na atletskem sta- dionu, ki se bo letos ponašala z večjim številom razstavljalcev in večjo pestrostjo. Za veliko obi- skovalcev bo privlačna rajjstava' kmetijske mehanizacije itd. in če k vsemu temu dodamo še za-; bavni in gostinski prostor, potem bo na sejmu res vse, kar v takš- ni prireditvi sodi. CELJANI NA DELU V DEŽELAH V RAZVOJU TONE VRABL Pri za\odu SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelova- nje v Ljubljani smo dobili za- nimive podatke, iz katerih je razvidno, v katerih deželah v ra- zvoju so na delu strokovnjaki s celjskega področja. Omenjena služba vodi spisek vseh, ki od- hajajo na delo v tujno, zlasti pa v dežele v razvoju. Trenutno je v deželali v raz- voju z,aposlenih sedem strokov- njakov, od katerih imajo trije končano višjo šolo, štirje pa srednjo Prevladujejo zdravstve- ni delavci (šest), eden pa je gradbeni tehnik. Države v razvoju so predvsem zainteresirane za našo tehnično pomoč v obliki dajanja naših strokovnjakov na razpolago nji- hovim vladam. Zato število na- ših strokovnjakov ki delajo v državah v razvoju, postopoma iz leta v leto narašča tako, da je bilo v letu 1968 iz Jugoslavije v državah Azije in predvsem Afrike po bilateralnih sporazu- mih že skupno i031 strokoTOJa- kov. Od tega števila je bilo 128 strokovnjakov (12,4 odstotke) iz Slovenije. Iz teh in ostalih po- datkov pa je razvidno, da so strokovnjaki s celjskega pod- ročja izredno slabo soudeleženi, razen v zdravstvu pa še tu gre za enostransko usmeritev — na srednji in višji zdravstveni ka- der Strokovnjakov z visoko šolo ali fakulteto, ki bi odšli na delo v dežele v razvoju iz celjskega področja ni. s tem pa so se- veda zelo zmanjšane možnosti celjskega gospodarstva za pro- dor v dežele v razvoju in tudi druge dežele Evrope. In kdo je na delu v deželah v razvoju? Alojz Brus iz Celja je višji fizioterapevt. Šolo je končal v Ljubljani potem pa je bil za- poslen v celjski bolnišnici, od 2. 12. 1968 pa dela v traumato- loškem centru v Tripolisu. Štefanija Ocvirk iz Celja je višja medicinska sestra, šolo je končala v Ljubljani, pred odho- dom bila zaposlena na pediatrič- ni kliniki v Ljubljani, zdaj pa že od 2. 12. 1968 dela v trau- matološkem centru v Tripolisu. Ivaiic Šoštar iz Tabora v Sa- vinjski dolini je srednja medi- cinska sestra, šolo je končala v Mariboru in je pred odhodom v tujino bila zaposlena v celjski bolnišnici. Zdaj prav tako kot Brus in Ocvirkova dela v trau- matološkem centru v Tripolisu v Libiji. Miroslava Štekar je iz Celja. V Ljubljani le končala šolo za sanitarne in laborantske tehni- ke. Najprej je bila zaposlena v celjski bolnišnici. Kot labo- rantski tehnik je zaposlena v traumatološkem centru v Tripo lisu. Ivanka Matič-Meljmk iz Vele- nja je končala v Zagrebu šolo za fizikalno medicino in rentge- nologi jo. Po končani šoli se je zaposlila v bolnišnici v Topol- ščici. Zdaj dela od 28. 10. 1968 kot rentgenski tehnik v TBC di- spanzerju v Homsu v Libiji. Gabrijela Veličkovič je doma iz Laškega. Je višja fizioterapevtka ki je končala višjo šolo za fizio terapevte v Ljubljani. Najprej je delala v zdravilišču v La- škem Zdaj je že več kot štiri leta (od 3 8. 1965) zaposlena v bolnišnici Dueri v Alžiriji. Silvan Božič iz Celja je v Ljub- ljani končal srednjo tehnično šolo, gradbeni oddelek. Pred od- hodom v tujino je bil zaposlen na občini Šentjur pri Celju. Kot gradbeni tehnik dela od 30. 11 1967 v Bengaziju v Libiji. Tako sedem mladih ljudi s celjskega področja dela v dveh afriških deželah: Libiji in Alži- riji. Ker pa so že dalj časa od sotni so poleg rednega dela ver- jetno doživeli tudi več zanimi- vih srečanj s tamkajšnjimi ljud mi, spozknali njihove navade in pokrajino, smo se v uredništvu odločili, da jim pišemo in pro- simo za odgovore, ki jih bomo seveda obja^-ili. Tako bomo po drobne je spoznali tisto, kar v tem zapisu nismo mc^li zajeti. Skope statistične podatke bomo dopolnili z njihovimi odgovori. MLADINKE IN MLADINCI OBIŠČITE KOZJE V DNEH 13. IN 14. IX. KNJIŽICA, KI BO PREŽIVELA SPOMiN NA XIX. HMELJARSKI KONGRES Poslovno združenje STYRIA Celje — Maribor je kot gostitelj nedavneea XIX. kongresa EV- ROPSKEGA HMELJARSKEGA BIROJA nadomestilo stereotipno »kongresno gradivo« z izdajo Ausnega, 96 strani obsegajočega Prigodnega zbornika. Zbornika, Pfavim, ker knjižica, kateri velja ^ zapis, nima podobe vsakda- njega, zgolj propagandnega oz. ffiklamnega kataloga. Je dokaj Njegov sestavljalec JAKA SLO- VAN, publicist in raziskovalec •"iieljarstva, tega »1500 let sta- "Sa gospodarskega, kulturnega * političnega fenomena«, je s ^evajalci v hrvatski, nemški, ^ncoski in angleški jezik (dr. Golias, Viktor Jesenik, ^ilislav Grujič, Janez Gradišnik) na kratko orisal udeležencem XIX. kongresa evropskega hme- ljarskega kongresa v Ljubljani (od 7. do 10. avgusta) razvoj hmeljarstva na Slovenskem pa tudi v Vojvodini, vmes pa pred- stavil štiri sodobne vogelnike našega hmeljarskega gospodar- stva: Poslovno združenje STY- RIA Celje — Maribor, Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu, HME- ZAD Žalec in Kmetijski kombi- nat Žalec. Z zgledno mero okusa je besedilo ponazoril s številni- mi grafikoni, fotoposnetki zgo- dovinskih besedil in ilustracij pa fotoportretov učiteljev, orga- nizatorjev in hmeljarskih stro- kovnjakov od nekdaj do danes in ne nazadnje z reprodukcijami likovnih upodobitev hmeljarske pokrajine in življenja v njej (.Gaspari, Jakac, Pavlovec, La- vrenčič, Didek, Maleš, Jaki). Kot taka je knjižica izdelek strokov- njaka, poslovnega človeka in esteta v eni osebi ter seveda od- raz založnikovega razumevanja za kulturno propagandno sred- stvo. Med sestavki zasluži posebno pozornost uvodni Slokanov čla- nek (str. 1 — 16) KRATEK ORIS HMELJARSTVA NA SLOVEN- SKEM OZEMLJU. Delno nam- reč dopolnjuje njegovo obširno razpravo BERILO O HMELJU, objavljeno v CELJSKEM ZBOR- NIKU 1965. Ta Slokanov oris tudi ni tako kratek, da ne bi v njem opustil zgodovinskih ugo- tovitev, po katerih je »hmeljar- stvo dota starih Slovenov« in da smo pri tem prav Slovenci do- segli enako stopnjo hmeljske kulture, če je nismo drugih celo učili — upoštevaje zgodovinsko resnico, da je leta 822 obdeloval svoj hmeljnik v Griindlu (Hal- lertau. Bavarska) karantanski Slovenec Baaz . .. Temeljitost Slokanovega poznavanja doma- čega in tujega hmeljarstva od- seva iz izbora uporabljene tiije in domače strokovne literature (str. 91 —- 94), med katero sodi v sedmih primerih tudi CELJ- SKI ZBORNIK med leti 1951— 1965. Ta, preko sto naslovov ob- segajoči izbor literature je bil med kongresom razstavljen v ljubljanski Narodni univerzitetni knjižnici. Bila je prva tovrstna razstava na svetu in hkrati za- metek bodoče popolnejše bibli- ografije. Ocem kulturno-političnega po- mena te knjižnice v prid velja podatek, da je od 500 izvodov njene naklade okroglo 250 izvo dov v evropskih strokovnih knji žnicah . . Za post scriptum še to: Na razstavi strokovne hterature, opremljene z likovnimi deli na temo hmeljarstva, se je zbudila ideja o hmeljarskem muzeju. Ta Slokanova knjižica pa je legiti macija dejavnikov v naši sredi, ki bi idejo lahko in z veseljem uresničili. GUSTAV GROBELNIK V naslednji številki bomo ob- javili odlomke ispod peresa Ja- ke Slokana v publikaciji »XIX. kongres Evropskega hmeljarske- ga biroja« v Ljubljani. 10. september 1969 STRAN 13 FOTO VESTI z mlinom in silosem je kolektiv Merxa v Celju po- stavil temelje bodoči živilski industriji, ki bo poleg teh obratov združevala še tovarno kruha. Mlin (na levi) in silos (na desni) bodo danes izročili v po- skusno obratovanje. Foto: M. B. Pod spominsko ploščo, ki je bila nedavno odkrita, na hiši v kateri je bi]. ^ slovenska gimnazija na Muzejskem trgu v Celju so se v soboto z])rali š« ' prvi maturanti s Franjem Mravljakom, profesorjem, ki je bil prvi rai Posnetek prikazuje zbrane v trenutku, ko jih bo mojster Pelikan ovek Foto: J ^ 605 metrov dolga sedežnica na Medvednjak dolgo nared. Poleg sedežnice sta še dve vlečnic tri pokrivajo 20 hektarov lepih smučišč za vse smučarjev. ^_ Foto: Dela na bencinski črpalki v Mozirju kar hitro napredujejo. Graditelji so naleteli na močvirna tla in se bodo zato dela malo zavlekla. Po predvidevanjih bi morala biti otvoritev 1. septembra. Poleg te gradi Petrol še tri črpalke na območju Celja, v Žalcu, Ljubnem in v Celju na Teharski cesti. V avgustu pa so že otvorili novo črpalko na Mariborski cesti. Foto: S. Šrot Besedo ima: TONI ] HERCFELER z dopusta sem prišel popolnoma nelikviden, tej nelikvidnosti pa s« je zjdaj pridružila še nesi)eonost. Outim namreč nekoliko povečan pritisk in se kar bojim, da to ni morda kakšen politični pritisk. Bo že, kar pač bo, se to- lažim, navsezadnje je tre. ba biti potrpežljiv. Tako kot recimo občan, ki si z lastnimi žulji gradi hi- šo nekje na periferiji. Po. mislite, da bi si čim več prihranil, je pričel izdelo- vati opeko kar sam, iz nekakšnega pepela, zdaj pa .se pritožuje, da je ce- lo pepela zananjkalo! Kak- šna sreča, da je blizu zi- ma! Ali ne bi kazalo mor. da razmišljati o postavi- tvi kakšne tovarne pepe- la? Kot ugotavljam, se je šolsko leto že pričelo. To vidim zlasti po tem, da 1 so naši lokali zopet zaži- veli in da se po mestu sprehaja vedno več mini kril in mini fantov s ci- garetami v ustih. Zadnjič sem bil priča tudi zanimivemu pojavu na našem trgu, se pravi v naši trgovini. Ker ne razumem, kako enostavno se lahko pri nas, ki ima- mo, kot znano, stabilne cene, nekai podraži. Po- slovodkinja v neki celjski samopostrežni trgovini je kratkomalo prišla k pro- dajalki v delikatesnem od- delku in rekla: »Tole ce- no bomo pa sneli in na- pisali novo. Kranjska in posebna klobasa sta se podražili za toliko tn to- liko procentov ...« Vse je šlo brez ra2iburjanja, saj če se nekaj podraži, je to vendar čisto raztnnljivo. Ni pa sei\"eda razumljivo, če se kaj poceni. Takrat je to prvovrsten državni dogodek. Mladina se pripravlja na proslavo v Kozjem. Če. prav bodo dali zanjo 28 krat manj denarja, kot so ga dali za velenjisko pro. , slavo, obljubljajo, da pro- ] gram gotovo ne bo 28 hmt slabžU . ^ CEMU PESEK V_OČJ? Star je nekaj čez dvajset let, z odsluženo voja-- ščino, brez poklica. Imel je dobro službo, tako da^ mu ni pravzaprav ničesar manjkalo doma. Njemu pa\ se je zdel kos kruha, kt si ga je zaslužit pri nas, i pretenak in odšel je v tujino^ v Nemčijo, z upa-- njem, da bo tam zaslužek lažji in boljši. Nekaj] mesecev m bilo o njem ničesar slišati, potem pa se je ponosno pripeljal domov v rdečem Volksivag- nu z nemško registracijo. Povsod se je razkazoval,] prevažal dekleta $ »svojima avtomobilom, zapravljal denar in nasploh igral bogataša. Oče ga je ponosno < omenjal v vsakem pogovoru in rad je dejal: ; »Ja, On je na konju. Vedel je, da pri nas ne bo; nikamor prišel^ pa je raje odšel. Vsak se ne zna tako znajti, če bi tudi jaz imel takšne možnosti.. .!«\ Kmalu je odšel nazaj v NeTnčijo m spet ni bil6\ glasil o njem. Potem pa je vrnil domov njegov prt-l jatelj, ki je tudi delal v tujim. Zanimivo pa je bilo^ to, da se on ni prevažal z novim avtomobilom, nt"] zapravljal denarja in ni bil prav mč podoben bo-] gatašu. In ljudje so kaj kmalu začeli govoriti, dal bi bilo zanj mnogo bolje, če bi ostal doma. On na \ to m rekel sicer ničesar, doma pa tudi ni ostal. j Zgodilo pa se je, da je ta drugi »inozemec« kram- \ Ijal s prijateljem. Ta mu je omenil tudi »bogataša«,\ ki je bil na obisku pred njim. In ^^domačin« se je\ nemalo čudil njegovemu odgovoru: ' »Misliš^ da je res vse tako kot skuša prikazati. \ Vem, da avtomobil ni njegov, ampak sposojen, vem;^ da zasluži zelo slabo. Prve mesece je bilo morda \ malo bolje, ker pa je podpisal pogodbo za dve leti,] mu zdaj dajo vlače le toliko, kot je njim všeč. Ved. no je doma, sedi v sobi in premišljuje o lepih letih,\ ki bi jih lahko preživel doma Ce hoče kaj prihra-\ niti. Si mora odtrgati od ust, na zabavo ne sme niti; pomisliti. Doma je bil navajen iti v kino. restavra-^ cijo, na izlet. »Gori« vsega tega ni. Tudi moj zaslu- žek ni tako bajen kot sem si prej predstavljal, če- .prav zaslužim precej več kot on. Pa kljub temu nei igram bogataša, ker mi to plača ne dopušča.« ; »Zakaj pa potem nisi ostal dma?« J »EJiostavno, ker nisem vedel, kako je v resnici \ v tujini, človek mora pač vsako Šolo plačati. Ker\ sem se odločil, bom tudi vzdržal. Povem ti pa, da ^ bi mnogo raje bil doma^ živel kot človek, ki si lah-\ ko privošči vsaj spodobno kosilo. Tako pa ob vsa-', kem obisku nesem v Nemčijo malice za mesec dni,, da prihranim kakšen dinar oziroma marko. Tuj kruh ni vedno slajši kot domač.« I. S. 36 NOVI lEONlh - ^ aištvo id aprava ^ ! CJregorčičeva 5 poštm j daJ 161 Ureju.je urf