f>6. številka.
Ljubljana, v torek 23. marca.
XIX. leto, 1886
Izhaja vsak dan iTetrr, iZimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v strij Bko-iigarsko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 pld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljublj ano brez pošiljanja Ca dom za.   se leto 13 gld., za čfctrt leta 8 glđ. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnua s« p6
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje do/..- le toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fietiristi>pne petit-\rstn po 'i ki., če se oznanih jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi b> nt vračajo. Uredništvo in upra vništvo je v Rudolfa Kirbiaa hiSi, , Gledališka stollvi". Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za L j ubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   ,,   — i,
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
Uprnimi&tvo f,Slov. JV«ro</*7/*.
Govor državnega poslanca Bož. Raiča,
govorjen dne 19.marca 1886 v državnem zboru. (Po Usnopisnem zapisniku )
Lani zadnjega februarja rekel sem v tej zbornici : „Mir se želi med narodi, pa ta mir, da do-naša srečo, blagoslov in zadovoljnost mora se opirati na pravičnost in jednakopravnost vseh narodov v Avstriji. Vsi drugi poskusi so sleparstvo", in v zvršitvi tega načela pokazal bi se spas in moč ce-sarjevine avstrijske.
Naš vzvišeni vladar izjavil se je pri sklepu 9. zasedanja državnega zbora dne 22. aprila 1885 v prestolnem govoru, ka z jednako ljubeznijo svojo cesarsko skrb naklanja vsem svojim narodom, — tore najbrže tudi Slovencem. (Smeh na levici). S previšnjega mesta slišali smo tudi blagohotne besede: „Mir napravite med mojimi narodi". Ta opomin oziral se je v prvej vrsti na visoko ministerstvo, in morebiti nekoliko tudi na narodne zastopnike raznih narodov v Avstriji v tej zbornici. Poslednja ima najvestuejšo dolžnost, dobre, napredek in blagost Avstrije in jenih narodov po-spešujočo zakone stvarjati in sklepati sklepe, kteri merijo na srečo  in blagost  avstrijskih narodov.
Vlada pa ima neopustiv nalog vršiti stvarjene zakone po navedbah in ukazih, kteri se morajo točno z zakoni skladati. — Naše in visokega ministerstva delovanje osnovano je na podlogi državnega osnovnega zakona, čegar natenko spolnitev po vsem obsegu vsi državni uradniki morajo s prisego potrditi. K tem državnim uradnikom štejo se tudi brez dvombe nnnistri, vsaj tudi oni svoja beriva iz državne mošnje našteta dobivajo. (Živahni smeh na levici.) Jegova prevzvišenost gospod ministerski predsednik izrazil se je dne 30. oktobra 1879 tako (čita): ,,Prestolni govor, za kteri tudi ministerstvo mora porok biti, naglašuje posebno tri točke: točna vršitev od previšnjega mesta potrjene ustave, sporazum in pomirba na podlogi ustave s pomočki, kteri so v njej naznačeni, in ravnotežje v državnem gospodarstvu."
Bi li ministerstvo, ktero je priznalo, ka ni strankarsko ministerstvo, točno se držalo ustave po ti jem na p re višnjem mestu in jene zvršitve po vsem ob egu, bi tudi mir — konci zvečine — napravilo. To pa se posebno glede na slovenski jezik ni zgodilo, nego ministerstvo za notranje poslove, izlasti pa ono za pouk, delali ste členu 19. državnega osnovnega zakona navpik nasproti in poslednje še sedaj dela nasproti, to je napake, pogreške in krivice v učništvu, razmere v učiliščih razve posamnih paralelk, neso se v ničemer spremenile. Na naše opravičene pritožbe in tegobe ni se gledalo, odbijali je so, vsaj včasih se jim posmehavali.
Kot poslanec Slovencev priznavam, opiraje se deloma na svoje skušnje, deloma na tesnopisne zapisnike, kteri kažejo poprejšnje delovanje slovenskih poslancev, ka je položaj slovenskih zastopnikov v tej zbornici vladi nasproti neugoden vsaj skoro brez tolažbe, ako se pomisli, ka nas je slovenski narod izvolil in sem poslal zato, da mu priborimo one pravice in dobrote, ktere drugi narodi avstrijski uže dolgo obilno uživajo in v najpolnejšej meri.
Naš narod pametno postopa, ako ta zahtev stavi svojim zastopnikom, ker v istej ali morebiti še razmerno večej meri daruje državi krv in iine-tek, kakor drugi narodi, (Živahno protislovje na levici.) Razmerno! (Ponovljeno protislovje na levici. — Pritrjevanje na desnici ) Vrli tega zahteva slovenski narod pomoč zakonov, kteri še izdaj v mnogih slučajih, kakor se kaže, nemajo veljavnosti, ker nam tudi sedanja vlada, ktero do tega hipa tudi
slovenski poslanci stalno in krepko podpirajo, postavnih in ustavnih blagosti ne samo ne vošči, nego naravnoč na nas' prepad silno in naporno dela. Tore je sila močno glasovati za vhajanje v specijalno razpravo o predloženem državnem proračunu; in samo medlo in bledo upanje, ka bode se visoko ministerstvo popravilo v svojem nadaljem postopanji Slovencem nasproti, navaja me glasovati za sprejem državnega proračuna. Itak moram visoko vlado vzpet opozoriti na stare in nove napake in krivice, ktere Slovence občutljivo vsaj morilno tlače, z namenom, ka bode vlada iste na skorem odpravila. (Ću j te, čujte na levici.)
Visoko ministerstvo nam je uže dajalo obljube, pa jih ni zvršilo, (smeh na levici), marveč dela isto po svojih službenikih na raznarojevanje slovenskega naroda. (Čujte! čujte! na desnici.)
Pred dvema letoma o priliki izročevanja spomenice od strani štajerskih poslancev slovenskin, obečalo se nam je, ka visoka vlada ne bode več nameščala uradnikov nn Slovenskem, kteri neso povse zmožni slovenskega jezika v besedi in pismu. (Čujte! na desnici.) Temu pa ni tako. Pri okrajnih glavarstvih počeščujo nas zvečine groti in baroni (živahna veselost), kteri bo stoprv ali še niti ni premagali slovniških stavkov, po takem slovenščine nezmožni. (Čujte! na desnici.) Jaz sam sem videl in slišal neko razpravo, ktero je imel nek plemeniti poverjenik razozlati s slovenskim posestnikom. Bilo je v Ptuju. Poverjenik ni umel slovenski, a kmet ni nemški in pri tem je tudi kretalstvo malo pomoglo. Tako nas Slovence goslajo vladni uradniki. (Smeh na levici.) — Dopisi slovenskim občinskim uradom dajajo se pravilno v nemškem jeziku (Čujte! na desnici), samo ako včasih gre za dobro vlade ali morebiti po izbor države, mestoma tudi slovenski, pri čemer je opaziti, ka taki dopisi nemajo jezikovnim zakonom primerne oblike, nego se kaze kot jezikovno klobasarjeoje.
Nek duhovnik je prosil, opiraje se na ministerski ukaz od dne 6. avgusta 18G7. okrajnega glavarja v Ptuju, da mu pošilja slovenske dopise, kar bi okrajni glavar moral storiti, pa ni storil. Dopise je nadalje odpravljal v nemškem jeziku, itak bili so odbiti, oziroma vrneni od naslovljenca, s pridejano prošnjo, iste mu pošiljati slovenski. Nasledek je bil, ka je birič (živahna veselost.) v spre-vodstvu občinskega predstojnika prišel v župni hram,
LISTEK.
Selski župnik.
^ Roman.  Spisal Ludovik Ilalevv; poslovenil Vinko.) (Dalje.) Drugo poglavj e.
Oni topničarski poročnik zval se je Ivan Revnaud. Bil je to sin onega zdravnika, ki je počival na pokopališči Longuevalskem. Ko je abbe Konstantin leta 1846. prišel na svojo majhno župnijo, bival je doktor Revnaud, ded Ivanov, v pri-jaznej hišici ob cesti v Souvigny, mej Longueval-skim m Lavardenskim gradom.
Marcel, sin tega doktorja Revnauda, dokončal je tisti čas svoje medicinske študije v Parizu. Bil je zelo priden, zraven pa tudi redke nadarjenosti. Izpit dovršil je sijajno ter sklenil ostati v Parizu ter tam poskusiti svojo srečo Vse mu je obetalo najsrečnejšo in najlepšo bodočnost. . . kar leta 1852. dobi vest, da mu je oče umrl za mrtudom. Potrt
od žalosti hiti Marcel v Longueval, kajti oboževal je svojega očeta. Jeden mesec ostal je pri materi, potem pa je jel govoriti o vrnitvi v Pariz.
„Res je," dejala je ona, „treba je, da od-potuješ."
„Jaz? Ne, oba morava odpotovati. Mislite li, da Vas bom same pustil tukaj V ... Vi pojdete z mano!"
„Jaz naj bi v Parizu živela? Zapustila bi naj kraj, kjer sem bila rojena, kjer sem živela s tvojim očetom, kjer je zatisnil oči? . . . Tega ne morem, milo dete, nikdar ne morem. Odpotuj sam, tam bodeš našel svojo bodočnost. Poznam te, vem, da me ne bodeš pozabil, da me bodeš često obiskal, prav Često."
„Ne, mamica, jaz ostanem tu."
Ostal je . . . Vsi upi, ves ponos minil ga je v jednej minuti in izginil. Samo jedno je še videl: dolžnost, da svoje stare, bolne matere ne sme pustiti same. Uklonil se je tej dolžnosti ter jo mirno izvrševal ... in to ga je osrečevalo. In če prav pre-
mislimo : saj jedina sreča je vender le v spolnovauji svojih dolžnostij.
Marcel se je hitro in z lahka privadil življenja svojega. Nadaljeval je življenje svojega očeta ter na istem mestu zasadil brazdo, kjer je oni pustil. Brez jada in brez mrmranja posvetil se je I tihemu poklicu zdravnika na kmetih. Oče mu je bil ostavil nekaj novcev in nekaj zemlje. A on je živel kolikor mogoče priprosto in polovico svojega življenja dajal je revežem, od katerih ni nikdar jemal niti beliča plače. To je bilo jedino njegovo razkošje.
Na svojem potu našel je brdko deklico, brez imetja, ki je bila osamljena na svetu. Vzel jo je za ženo. To se je zgodilo leta 1855. Naslednje leto pa je doktorju prineslo veliko žalost in veliko veselje: umrla mu je stara mati in rodil se mu je sin Ivan.
Komaj je preteklo šest tednov, odkar je abbe Konstantin na grobu babičinem moral moliti mrtvaške molitve, že jo kumoval pri krstu vnukovTBni.
(Dalje prili.) /
in je posilno dostavo zvršil (veselost), ta prizor se je ponovil, pri čemer je bilo vsakokrat plačati 1 gl 68 kr. (Ponovljena živahna veselost.)   Pritožba na i namesti uštvo  ostala je brezuspešna,   po  .slovenske) i poslovici: „ v rana vrani oči ne izkopa.
Preti kratkim je okrajno sodništvo v Anr.eži j dopis v slovenskem jeziku nerešen vrnolo, akopram j v onem okraji tudi Slovenci žive in župnikovina ! Armež Se tudi Slovence ima.
Dačui urad v Cinureku ni hotel nekemu učitelju na slovensko pobotnico izplatiti mesečne plače, da si Cmureški okraj tudi Slovence obseza Tako se vrši člen 19. in tako postopajo državni uradniki proti Slovencem pod sedanjo vlado.
Dne 18. februarja 1884 izvolil je Ormoški in dne K. aprila istega leta Ptujski okrajni zastop svojega načelnika. Dne 20. maja povprašal sem zbog potrdil* načelnika okrajnega zastopa Ormoškega pri visokem niinisterstvu in odgovor je bil: še nič ni predloženo, pač pa je včera — namreč 19. maja 1884 - previšnje potrjenje Ptujskega načelnika v ministerstvo dospelo. Drugi načelnik priselil se je z Moravskega in ne zna slovenski. Se le po uči-njenem poprašanju in storjenem potiru dospel je spis, glede na načelnika okrajnega zastopa Ormoškega z Spodnje-Štajerskega v ministerstvo. Je li isti v Ptuju pri okrajnem glavarstvu ali pa v Gradci pri c. kr. namestništvu toliko časa počival, ni mi znano, samo toliko vem, ka je prvi načelnik po rodu m mišljenji Slovenec, drugi pa tujec nezmožen slovenščine. Pravo razsodbo o pravičnosti dotičnih političnih uradnikov v Ptuju in Gradci proti Slovencem more si lehko vsak ^am iz tega slučaja zložiti.
Dne 8. maja 1884 stavljena je bila interpelacija (prašanje) na c. kr. ministerstvo za notranje poslove in na vojno ministerstvo, dotikajoča se vedenja orožništva k črnožoltej zastavi, katera je bila sm-ta s hrama zbirališča „Slovenskega politiškega društva" v Slovenjej Bistrici. To vprašanje ostalo je neodgovorjeno.
Leta 1883 hodili  so orožniki neke postaje j Ptujskega okraja — razumeva se po nalogu okraj- \ nega glavarja — v gostilnice in druge hrame ne-kega kraja, v rokah noseči listek s 17imi prašanji, j katera so se tikala vedenja in izjav nekega uči- \ telja. Proti temu učitelju uvedla se je disciplinarna j preiskava in izročila okrajnemu šolskemu nadzor- ( niku,   kteri  ga je poprej zatožil pri deželnem šol- ; skem svetu.   Ta učitelj, kterega prištevam najspo- ! sobnejšim močem učiteljstva na Spodnjem Štajer-skem, moral je sredi polletja preko .'jamice Ptuj- l skega okraja se preseliti,  posebno za to, ker je pomagal na to delati, da  se je sestavil in zvršil znani zaključek okrajne učiteljske skupščine, glaseč se: drugi deželni jezik naj se odpravi iz narodnih učilnic.   Ta učitelj prosil je pri deželnem šolskem svetu za petletno doklado.  Deželni šolski svet mu sedaj iste ne dovolil, akopram  v prestavnem odloku niti s črko ni omenjeno, da bi jegovo vedenje v čemer bilo nekorektno. Lani meseca marca poslal sem dotični spis najvišjej poučnoj upravi, pa nesem dobil k ljubu učinj enemu poprašanju  do tega hipa niti spisa povrnjenega, niti, kakvega odgovora. Tako v ustavnej državi Avstriji.
Dne 21. avgusta 1884 vršila se je volitev deželnega poslanca za mesta in trgovišča. V trgovišči Vojnik zmogli so konservativni Slovenci.   Po do-vršenej volit vi rekel je kot volilec pričujoči kaplan Lednik: Živeli Slovenci!  Na kar orožnik priskoči in ga prek praga ven  sovne  in sicer tako silno, ka je še dotičnik drugi ded čutil v prsih bolečine. Stvar se je izročila sodništvu. Kaplan je bil obsojen,  dkopreui je 7 zapriseženih prič za njega, a samo 5 proti jeinu govorilo.  Pritožil se je. Den je bil odločen jedenkrat na mesec sušeč, potein maj in letos dne 22. februarja bil je dotični kaplan za-tožbe oproščen.   Tore s tem še stvar ni končana. Med tem dobil je ta kaplan župno nadarbo, pa odbit je bil od c. kr. namestništva.   Potem prosil je za drugo župno  nadarbo  in  sicer  za Podsredo, ktero mu je prečastni knezovladika Ljubljanski kot podeljitelj tudi podelil. Pa od 14 julija 1885 prejel je iz Maiibora naslednji dopis (čita): „Na Vašo prošnjo od 4.  aprila 1885  in  na predlog  od 11. aprila  tega leta"   —   namreč   1885,   broj 963 —   „bili   ste   od  njegove knezovladiške milosti, prečastuega vladike Ljubljanskega   kot podeljitelja dne 14. aprila t. I. br. 027 kot župnik za izpraznjeno župo Sv. Ivan v Podsredi sem presentovani in ste s tem pravico dobili na omenjeno Župno nadarbo. Ker pa je vele.'j'avno c. kr. nainestništvo v
Gradci od dne 8. maja t. I." — namreč 1885 —■ „Vaše postavljenje kot župnika v Podsredi iz Vam znanih razlogov odbilo, ne sme se Vaša vstolitev vsled §. H zakona od 1874 letu na dotično župno nadarbo svršiti, in ako bi na podlogi kanoniškega prava itak bili vstoljeni, ne bi se od države |*i znavali za župnika." Iz tega je razvidno, kako težke nasledke imati te dve besedi: „Živeli Slovenci". Pri nas nastopile so take razmere, da ako kdo hoče napredovati, bi moral postati ,,nemškutar". (Koteč prib^
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 23. marca
,,Przeglajdkl misli, da bode Scharscbmidov predlog dolgo časa spal v odseku, potem bode pa pokopan, ali se bode pa sklenil kak Jezikoven zakon. Ako se poslednje zgodi, se nemški jezik ne bode mogel priznati za državnega. Za tako spremembo osnovnih zakonov ne bi glasovali avtonomi-Bti in ne dobila bi se tedaj dvetretjinska večina. Sploh bi se moral zakon, ki pride iz odseka, skleniti z dvetretjinsko večino. Da bi pa avtonomisti pomagali skleniti tak zakon, moral bi se poprej skleniti kak kompromis mej desnico in levico Tu ne gre za državni jezik, ampak le za zakonite določbe o pravicah posamičnih jezikov, v tem zmislu, da se nemščini dovolijo nekatere prednosti, a pri tem bi morali gledati, da bi ne prišli v nasprotje s pravicami vladne eksekutive ali z avtonomnimi pravicami deželnih zborov, kateii jedini imajo pravico reševati v sporazmnljenji z vlado notranje jezikovne zadeve dežel. Ako bi avtonomisti glasovali za jezikoven zakon, moralo hi se jim h kratu zagotoviti, da novi zakon ne bode naperjen proti avtonomiji in narodnim pravicam. Le z istočasnimi novimi jamstvi za sigurnost in trajnost avtonomije bi se mogel skleniti zakon, ki bi bil v prvej vrsti v korist nemškemu je/iku in nemškej narodnosti, Galicija bi le tedaj mogla sodelovati pri sklepanji tacega zakona, ako se jej zopet da, kar je že imela in se jej je po sili vzelo. Njen deželni zbor bi zopet mo ral dobiti pravico voliti državne poslance, njenemu deželnemu odboru bi se morala prepustiti avtonomna uprava srednjih šol, obrtne šole bi se pa morale podrediti deželnemu zboru in deželnemu odboru. Le proti tem pogojem mogla bi Gabcija dovoliti jezikovni zakon Nemcem. Drugim deželam bi se pa morala dovoliti podobna jamstva.
Vnah.je države.
„Novoje Vremja" hudo graja bolgarskega kneza Aleksandra. Ta list misli, da je poslednje knezovo delo naperjeno naravnost proti Rusiji. Knez se je odločno postavil proti Rusiji, toda Rusija bode že imela moč, da ga zmaga. Battenberžana čaka ista osoda, ki je zadela rumunske kneze, ki so se bratili z Napoleonom.
Srbska ministerska kriza se bode rešila še le čez kakih 8 dni j, ker hoče kralj sklicati poprej kronini svet vseh odličnih državnikov in vodij strank. Kakor se kaže, bi kralj še naj raj še videl, da bi ostal Garašanin, ker drugim ne zaupa.
<;rski kralj je obljubil vojnim poveljnikom, ki so bili poklicani v Atene, da pojde k vojski s kraljevičem prestolonaslednikom, ko bi se vojna začela.
FrancoNkej zbornici se je predložil bud-get za 1887. leto. Dohodki so proračun jeni na 3.142,687,867 frankov, in sicer 441.110,032 iz direktnih in 1.879,512,700 iz indirektnih davkov. Stroški so proračunjeni na 3.140,994.820 frankov in sicer 3,015.474,030 za redni 163.508,200 za izredni budget, 1.868.425 za podpore Algircem in 15 milijonov za deželne ceste. Prebitek znaša tedaj 1.69-^.747 frankov.
Včeraj je nemški cesar izpolnil svoje de-vetinosemdeseto leto. Naravno je, da nemški listi proslavljajo ta dan. Hvaležni so cesarju Viljemu, da je je zjedinil v jedno državo. Le jedna stvar moti Nemcem veselje. Drago so morali plačati zje-dinenje. Povišali so se jim davki zaradi visokih potrebšin za vojsko, svoboda se jim pa vedno bolj krati.
V nedeljo je bilo v Bruslji več delavskih meetingov, ki so se pa vršili brez vsacega nereda. IfelgiJNka vlada bila je pa storila vse naredbe, da se zabranijo izgredi. V vojašnicah bili so pripravljeni vojaki in meščanska garda je bila oborožena. Govorniki na meetingih so obsojali nasilstva v Liittichu. Odsvetovali so delavcem vsake demonstracije do binkoštnega ponedeljka, kadar se snide v Bruslji velik socijalistski meeting, na katerem se bodo delavci izjavili za splošno volilno pravico. Tedaj se morajo zbrati vsi delavci, ko bi vlada tudi prepovedala meetig. Povod delavskim izgredom v Liittichu bilo je nekda to, da se je vojaška dolžnost revnih delavcev podaljšala od osem na trinajst let, dočim so mnogi drugi stanovi vojaščine oproščeni.
Angleški liberalni listi potrjujejo, da Glad-stone pripravlja dve irski predlogi Prva se tiče agrarnega vprašanja, poslednja pa irske lokalne vlade. Prvo bode Gladstone predložil spodnjej zbor-
I niči 5. aprila. Kakor pišejo „Daily NewsK bode I vlada 120 milijonov funtov zahtevala za razlastitev : zemljišč na Irskem.
Dopisi.
Od Iftrave 21. marca. [Izv. dop.]   V zlati : Pragi izhajajoč časnik „Ćech" poroča iz Držkova ! ob Krkonošah: V tukajšnji v celi okolici obče spo* štovani rodbini Knop-ovi dogodile so se  prve dni tepa meseca   tri   znamenite   slučajnosti,   namreč: Dne 4. t. m. obhajal je 78 letni starček Knop zlato poroko 8 svojo 71 let staro ženko    Na  ravno isti dan obhajal je mlajši sin brata „zlatih" poročencev i gostijo z divno Krkonoškinjo in dva dni pred po-| kopali so tretjega brata,  75 let starega mlinarja ; Knop-a, kateri je nagle smrti umrl. Starček bil je j vedno  krepek in zidane volje.   Osem  dnij pred I smrtjo bahal se še je proti svojim, ko ima že dobro j namazane pete in čižme, da se bode na dvojni go-| stiji lože v plesu „ obrnil".
Na Krkonošah na severnem Češkem živi čvrste \ korenike ljudstvo. Visoka starost tam ni nikaka i redkost.
V Držkovi ob pruski meji živi stara Žižkova, ' katera si je že 94 godov služila in stara Čilova, j ko so lahko baha, da šteje 96 let.
Osemdesetletnikov je tam na množino; na-i svetovati bi tedaj marsikateremu bilo, da se pre : seli po dovršenem 60 lptu na Krkonoše, ker tam j bode še gotovo 30 let užival nad zemeljsko dobroto. ! Iz tega bi se pa tudi celo lahko sklepalo, da so ; nemški kancelar in pa vitez Schmerling z Waser-j jem vred rodom Čehi s Krkonoš, ker le tam se i neumrljivi ljudje rodijo. XX.
Domače stvari.
— (Z Dunaja) se nam piše, da je položaj ! v krogu naših poslancev pretežaven. Sloge ni ni-; kake in niti nade, da bode kmalu. Shodov mej slo-| venskimi poslanci ni nikakib, kamoli v društvu z I Dalmatinci. — Z druge strani pa se nam piše, da j se poslanci „ srčno sovražijo". Pri takih raz-j merah pač ni pričakovati skupnega vspešnega de-I lovanja.
— (Iz ozirov na Slovence,) tako se nam j piše s Štajerskega, poslala sta nam grof Taaffe in j baron KUbeck v Celje, za okraj, ki je čisto sloven-; ski, ki voli slovenske  poslance — glavarja Neto-; 1 i cz k a,  ki slovenskega  jezika ne umeje. Kako ;' bode ta mož mej Slovenci  vodil uradne posle, to i Bog vedi, da pa tak eksperimenta Slovenci ni skladen s postavo, pravico in programom,  kateri podpirajo — Slovenci, to znamo zlasti pri nas na Spodnjem Štajerskem. To znata, uverjeni smo, tudi naša slovenska poslanca Raič in Vošnjak, — ali pa bosta pri svojih slovenskih kolegih na Dunaj i našla toliko slovenskega domoljubja, da bode mogoče združeno povedati grofu Taafteju, da je zopet grešil, da — tako dalje iti ne sme?
— (Zavoljo resnice!) Piše nam naš dr-žavnozborski poročevalec z Dunaja: Poročal sem bil „Slovenskemu Narodu", da je poleg grofa Hoheu-vvarta, prof. Šukljeja tudi knez Windischgratz glasoval za razpravo Scharschmidovega predloga v posebnem odseku.   Zdelo se mi je, da sem čul tako jaz sam v zbornici  in   zanašal sem se tudi na tukajšnje časnike, ki vsi soglasno prinašajo VVindisch-grittza mej glasovalci za odsek.   „Slovenec" pa, ki se dela, kakor da je vzel poseben protektorat nad knezom, zanikuje moje poročilo in brez  potrebe v bele tančice zavija tega poslanca, da je — tu menda tiči zajec — bolj črn poslanec Hren. Da se prepričam, šel sem pogledat v stenografski zapisnik, tedaj v uradno poročilo in  glej — knez "VVindischgratz se resnično nahaja mej tistimi, ki so glasovali za razpravo v odseku. Dokler tedaj knez sam ne prouzroči popravka v stenograf skem zapisniku, tako dolgo ostanem pri svojej trditvi in ne pri tistej, ki bi jo nam rad „Slovenčev" poročevalec natvezal.
— („Pokroktt)je venderle prenehal. Mesto njega izhaja dvakrat na dan „Hlas Naroda". Prva nam došla številka v formatu »Nar. Listov" obsega 14 stranij, ter ima na prvem mestu pesen „Hlas Naroda" od Jaroslava Vrchlickega. Urednik novemu listu je dr. Josip Hubaček. List ima toliko vsebine, da nadkriljuje največje liste Dunajske.
— (Umrl) je v nedeljo ob 4. uri zjutraj gospod Vinko Sevnik, svetnik banskoga stola v Zagrebu v triinšestdesetem letu svoje dobe. Pokojnik bil  je rodom  Slovenec z  Dolenjega Šta-
jerskega ter je kot a\skuhani služboval (1851. 1.) v Celovci, pri mestno del. sodniji v Ljubljani in pri okr. sodniji v Planini. Od 1. 1854 služboval je na Hrvatskem.
— (Novi divizijski poveljnik F. M. L. vitez Kerl) pripeljal se je danes popoludne ob polu dveh v Ljubljano in prevzame jutri poveljništvo 18. divizije.
— (F. M. L. baron Reinlander) odpeljal se je danes dopoludne ob 11. uri v Brno na svoje novo mesto. Poslavljat se prišli so vsi častniki tukajšnje garnizije v paradi, na čelu njim general Groller pl. Mildensee in na stotine podčastnikov, deželni predsednik baron Winkler, knezškof dr. Misija, župan G r a s s e 11 i, dvorni sovetnik grof Chorinskv in mnogo drugih dostojanstvenikov in odličnega občinstva. Baron Reinlander bil je vidno ginjen, poslavljal se je jako srčno ter zaklical voja kom domačega pešpolka, ko se je vlak že začel pomikati, prav prijazno slovenski:  „Z Bogom!1
— (Vabilo k javni skušnji), katero priredi  Glasbena Matica  v Ljubljani z gojenci glasbene šole v dan 25. marcija 1886 v re-dutni dvorani popoludne ob 3. uri.   Spored: 1. R. AVagner: Marš in zbor iz »Tanhiiuser8, za 2 kla- I virja (8ročno): J. Dolenec,  O. Dev,  Ana Moos, i Luiza Moos. Gosli I. in II. oddelek. 2. a) J. Steb- \ linski: »Dete spavaj"; b) C. M. Weber: »Andante";
s spremljevanjem klavirja.  Klavir I. in II. oddelek. 3. a) F. Reiser: „Andante", za 2 klavirja (Sročno); M. Bukovnik,  G. Nolli, F. Petrin, V. Ravnikar, b) | A. Diabelli: „Moderato", za klavir (4ročno); S. Do I lenec, S. Verbič. c) J. Ldw:   „Pomladi", za klavir j (4ročno); A. Seliškar, A. Tomšič. 4. „Majnikova pe- | sen", poljska e&rodna pesen, za sopran in alt; na i klavirji spremlja J. Hofoauer. 5. F. Schubert: „Mo- ; ment musical" ; za gosli  violo in klavir (4ročno), i J. Kos, St. Primožič, M. Pucihar, M Straussberger. Klavir III. oddelek.   6. a) G. Martini: „Les Mou- ! tons", Gavotte; za klavir (4ročno);  K. Praprotnik, i M. Prelesnik.  b) F. Chopin:   „Nocturno";  za dva ! klavirja (8ro6no); M. Dolenec, R. Murnik, J. Pleč-nik, A. Svetek. 7. F. Abt: »Poletni čas"; triglasni ženski zbor;  na klavirji spremlja O. Dev.   8. A. ; Fdrster: „Domačinke" ; za 3 gosli dvojno zastopane; na klavirji  (4ročno)  spremljata Marija  Moos, K. Seunig. Klavir III. oddelek.  9. R. Schuman: „Pri- | zori iz otroškega življenja"; za 2 klavirja (4ročno). a) ;Na tujem«; b) „Mal jahač";  c) „Prošnja"; d) j „Važna dogodba"; e) „Pri peči"; f) „ Sreča", M. ! Alešovec, J. Čelešnik, A. Milčinski, P. Razinger, I M. Reichman, E. Ravnikar, B. Tomšič, A. Zajec 10. M. Moszkowski: „Španjski plesi", za 2 klavirja (8ročno), P. Gotzl, R. Klein, A. Praprotnik, M. Stupica. 11. A. Forster: »Samo"; moški zbor s kvartetom. 12. F. Bendel: »Jutranji pozdrav", za gosli s klavirjem ; igra J. Kos, spremlja J. Dolenec. 13. F Schubert: Baletna godba iz »Rozamunde", za 2 klavirja (8ročno); J. Lukman, T. Jeršan, M. Moos, K. Seunig. 14. Dr. B. Ipavec:   »Leži polje ...."; mešani  zbor.   15. G. F. Handel: „Largo", za več goslij in 2 klavirja; solo igra B Vodušek na klavirji spremljata A. Moos, L. Moos. 16. Gounod-Jael: Koncertna transkripcija iz „Faust", za klavir; O. Dev.   17. A. Fdrster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij." Za mešani zbor, samospeve in kvartet.   Soli: F. Rus, M. Hubad,  na klavirji spremlja Luiza Moos.   18. J. Haydn: »Cesarska pesen". Ustopjje dovoljen samo povabljenim gostom, članom „Glasbene Matice" in Narodne Čitalnice. Z ozirom na pokritje troškov te javne skušnje vsprejmo se hvaležno radovoljni doneski pri ustopu.
— (Glas beno-deklamo valska akademija) v telovadnici tukajšnjega učiteljišča se ne bode ponavljala, ker bi kolidovala v četrtek z „Glasbeno Matico", v nedeljo pa s koncertom fllhar-moničnega društva.
— („Slovensko učiteljsko društvo") ima jutri v sredo 24. dan t. m. znaustveno-zabavni večer s predavanjem, h kateremu vse gg. ude in prijatelje tega društva uljudno vabi odbor.
— (Podružnica družbe avstrijskega belega križa v Ljubljani) ima v ponedeljek 5. dan aprila t. 1. ob 6. uri zvečer svoj IV. občni zbor v društvenih prostorih na Bregu št. 6. I. nadstropje. Dnevni red: 1. Naznanila začasnega društvenega vodstva. 2. Računsko poročilo za 1885. 3. Volitev novega odbora. 4. Predlogi.
— (Zeleznični in brzojavni uradniki), ki so še reservisti in ki morejo letos k vajam, smejo letošnje vaje napraviti ali v Pragi pri  3. pijonir-
skem batalijonu, ali na Ptuj i pri 4. pijonirskem batalijona, ali v Krakovu pri 2. batalijonu 1. že-nijskega polka, ali v Budimpešti pri 4. batalijonu 2. ženijskega polka, ali pa v Korneuburgu pri že-lezničnem in brzojavnem polku.
— (Iz okolice Radovljiške) dobili smo včeraj pritožbo, da ni nič živinske kupčije Razen živine pa kmet nema ničesar na prodaj, ker je lanska suša pridelke pokončala. Seno prodaje se po 2 gld. 50 kr. (stari cent), slama do 2 gld. A redko je sejan, kdor ima kaj na prodaj. Kadar pridejo tujci po živino, se bode že na bolje obrnilo. — Snega imamo še zdaj blizu 3 čevlja na debelo.
— (Kmetijsko potno predavanje) ima j tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire S v četrtek 25. t. m. popoludne v S o; a r i j i pod Ljubljano in v nedeljo 28. t. m. dopoludne v Šent-jarneji pri Kostanjevici, popoludne pa v Beli* cerkvi pri Novem mestu.
— (Cesta čez Predel) je že teden dnij zaprta, ker se je nad Rablskim jezerom udri velik i plaz snega. Vrh Predela je snega nad poldrug se-žeuj na debelo.
— (Štajerska hranilnica) znižala je obresti za hipotečna posojila tudi izven Štajerske na 4Vi°/o.
— (Nova skladba) izšla je pod naslovom: »S ti r i velikonočne pesmi in pesem za poroko z dvema napevoma za mešani in moški zbor zložil Ign. Hladnik, Op. 4. V natis „pesmi za poroko" je visokočastito knezoškofijstvo Ljubljansko privolilo dne 3. marca 1886. Čisti dohodek je namenjen „študentovski kuhinji" v Ljubljani. Založil skladatelj. — Tiskali J. Blasnikovi nasledniki. V Ljubljani 1886." Cena 50 kr., po pošti 52 kr. Prodaje „Katoliška bukvama."
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 23. marca. Po govoru ministra Dunajevskega, vsprejetem od desnice z mnogo-krat.no pohvalo in ploskanjem, in po Moravana Začeka govoru konec debate. Sedaj govori levice generalni govornik Herbst.
Dunaj 23. marca. Poslanec Hren na-učnemu ministru poudarjal troje šolskih terjatev za koroške Slovence: 1. da se pouk slovenščine za Slovence prične koj v prvem razredu gimnazija v Celovci in v Beljaku 2. da se za Neslovence, ričece se slovenščine, uvede poseben oddelek; 3. da se na učiteljišči v Celovci kandidati za slovenske ljudske šole izprašajo iz slovenščine in se jim postavi učitelj, izprašan za slovenščino. Gautsch izrazil začudenje nad temi nedostatki ter obljubil v vsem tem naglo pomoč.  Isto tako tudi grof Taaffe.
London 23. niaroa. V dolenjej zbornici izjavila je vlada, da z Italijo glede okupacije Massuaha ni nobenega dogovora. Granville je Italiji dal razumeti, da se sporazumi s Turčijo. — Zgradbe za obrambo angleških trgovskih in vojnih pristanišč nadaljujejo se neprestano. Angleška more zavrniti napad najjačje pomorske vlasti, da celo napad dveh zjediuje nih pomorskih vlastij. — Izvestje Reuterjevo: Rusija se ni odtegnila od demonstracije v Su-daškem zalivu. Vlasti so nasproti grškej vladi še vedno soglasne. Knez bolgarski glede vprašanja o njegovem imenovanji generalnim guvernerjem na pet let še ni odjenjal.
Praga 22. marca. Nastala je nevarnost povodnji. V nekaterih krajih blizu Prage polja preplavljena, iz več hiš so se prebivalci umaknili. Rakonice deloma pod vodo.
Ala 22. marca. Mestni zastop v Padovi naznanja zopet tri slučaje kolere s smrtnim izidom.
Poslano.
V obran!
Kaj jo resnica? Sv. Ivan Blugovostnik XVIII. 38.
V dopisu „od nekod" v „Slovenci" št. 59 od 13. marca t. 1. kritikuje se moj v „Slovenskem Narodu" priobeen nekrolog o pokojnem pisatelji La-voslavu Gorenjci-Podgoričanu, župniku Adlešičkem, oziroma oni del, — dasi ni to naznačeno precizno, — ki opisuje življenje in delovanje njegovo za časa bivanja mu v Slavini. - Skrajeraa očita se mi, da „se nesem držal gole resnice, ter da sem čast G. skušal povikševati z nepotrebnim in tudi neresničnim grdenjem družili ljudi." Kako se resnica povekšuje, kako povekšuje čast z grdenjem druzih Ijudij, to je meni do danes ntdouinuo, in najbrže
bode treba, po nemerodajnem mojem mnenji nove filozofske sisteme, ki bode reševati skušala to zagonetko! — Dopisnik  »od nekod"  trdi,   „da so mu razmere v Slavini 1. 1873. do dobrega znane.* Mogoče ! Priznajmo mu to! Ali iz tega še ne gre sklepati, da so znane samo njemu, njemu jedinemu, in v tem slučaji je morda ifl kdo drug vešč tej zadevi. — Jaz sem skoro vse ono leto bival tam na zeleni Pivki, mnogo, mnogo občeval  s pokojnim Gorenjcem, bila sva si iskrena prijatelja, in naslanjajo se na to, smelo trdim, da se mi odnosa j i tedanji še mnogo bolje znani, nego dopisniku »od nekod", kojemu se, vsaj oni čas, še niti sanjalo ni, da mu bode kedaj stan v Slavini. In usojal si bodem poudarjati,  da nemam ni najmanjega povoda, da bi dvomil o verodostojnosti pobracima Gorenjca, iz čegar ust samega znam vso ono zadevo,  iz katero se mi tudi drugi župljani opisovali povsem jednako. In njemu samemu smel bodem, z dovoljenjem dopisnikovim  „od nekod", ali če hoče,  tudi brez njega, vsaj toliko verovati, kakor on sedanjim svojim reporterjem po preteku 12l/a let    In dopisnik »od nekod" me nam osobno pozna, — vsaj sva zajedno bila tam 2 leti in 3 mesece, — ve tudi, da neseni prijatelj lažem in značaja mi vender ne bode zamogel in hotel odrekati, — vsaj  mi je nekdaj sam   napisal jako laskavo nravnostim spričevalo, katero si hranim še danes. — Dopisnik mi sam pritrjuje, da »je bil ranjki gosp. Polde res priden, postrežljiv in jako priljubljen." A kar sem druzega „popisoval ondi,  je deloma pretirano,  deloma neresnično." To imputacijo pa moram odklanjati najodločneje!   A priori je tedaj  pretirano,  uli neresnično, da je b 1 Gorenjec uajpopularneja osoba vse župe,  da je bil prijazen z narodom, potrpežljiv, skromen, darežljiv, blaga duša, — duhovnik v pravem pomenu besede. Dobro, da so ga tudi po oru-zih župah poznali, in mu dajo jednako svedoibo, kakor jaz ! — Pretirano in neresnično je nadalje, da je skrbel on za duševno m telesno blaginjo narodovo; pretirano je, da se je vse trlo okolu njegove spjvednice; neresnično, da so kmetje, kamor koli je prišel, rekali: Naš g. Polde, —- tacega še nesmo imeli; pretirano je, da je izredno podpiral domače slovstvo, da je vedno pisaril ■ Neresnično je, da je  1873 l.  grasirala inalaria po slavinskej župniji, neresnično, da je ondaj bil vedno na nogah, da je neumorno hodil od bolnika do  bolnika. — Le vprašajte po Slavini, po Kočah,  po Žejah in drugod, narod bode že povedal pravo! Ali je morda neresnično, da si je Gorenjec takrat stekel vladino pohvalo?   So ga li za nič in zopet nič pohvalili? — Vidite, kako ste poučeni?! — Kaj je tu neresnice, kaj pretiranega??
Smešno pa je že, da je dopisnik „od nekod" iztrgal iz mojega spisa pojedine stavke, katere potem zavija po svoje. ,,Pišek ni toliko; in ko bi bil g. Polde vedno občeval in piske jedel s prijateljem Harambašo, kdaj bi bil toliko (vse) spovedal, bolnike obiskoval, druga opravila preskrboval, ter toliko pisaril?" kliče patetično dopisnik „od nekod1. To je čudna logika! Dovolite: Sto li morda takrat ked;* j prišli revidirat shramb Gorenjčevih, ker to za tako izvestno znate? Niti jaz nesem bil notri, a tu mojo častno besedo, daje pokojnik tako rekel meni, kakor stoji pisano v nekrologu. Kompetentna, koliko je bilo zaloge, soditi pa je jedino le tedanja služkinja Gorenjčeva, ki mi je samo često omenjala izredne radodarnosti Slavincev napram pokojniku. Vsaj še živi, in če je dopisniku „od nekod" drago, jo lahko poprašava. Videli bodemo potem, kdo pretirava, kdo govori neresnico! — In nadaljni stavki!! Vsaj ste vendar pameten mož, pa tako po otročje! Vsaj vendar ne boste menili, da sva z Gorenjcem kar noč in dan samo piščance obirala, da on vsled tacih lukuličnih gostij, ali celo orgij ni niti svojih dolžnosti spolnovatij zamogel! To je samo Vaša pre-bujna fantazija! Poznate me pa tudi toliko, da nesem nikoli spadal v vrsto parasitov, niti ne spadam danes. Ne mislite vendar, da sem jaz dan na dan tičal pri Gorenjci v kaplaniji, ter objedal in opival ga. Mi dva sva lahko tudi drugače občevala. On je često spotoma zahajal k meni, prišel na železnico ali pošto, kakor Vi sedaj in včasih smo se dobili v kobilarni, — vse kakor imate še dan danes navado tam. Mnogokrat, seveda, sem bil pri njem na domu. — Na tak način sva midva veliko in pogosto občevala.
„Da župniku P. ni bilo treba godrnjati radi maš," o tem Be jaz popolno zlagam z dopisnikom „od nekod", — ali P. je storil to vender-le! Tudi to mi je pravil pokojni Gorenjec, tako kakor sem pisal; in niti tu ne dvomim o njegovem resnicoljubi i, osobito še, ker sem poznal P.....o v značaj. Dopisnik „od nekod1- ni ga nikoli videl v svojem življenji, tedaj tudi nikoli občeval z njim. Zato naj n. pr. popraša v Kočah, ali še bolje, pri gosp. dekanu Postojinskem, kaj je storil P. o priliki neke poroke; malo naj se informirati skuša, kako je po-sojeval ljudem krmo, denar itd., — potem mu ta zadeva ne bode tolikaj nedoumna. — „To so čenče, ki jih je pisavec pobiral po krčmah od hudovoljnih in nevednih ljudij in jih dalje razprodaja za resnico." Roko na srce, dopisnik „od nekod!" 2 leti in 3 mesece bivala sva zajedno, kakor sem omenil gori, tam na Pivki. Kam in koliko sem jaz hodil po vaških krčmah? Vsaj ste na izvoru, najdite, popitajte po slavinskih, Koških ni Matenjskih gostilnah, koliko sem jaz zahajai v nje, s kom sem občeval! Potem
pa preklifite to tendencijozno obrekovanje, če Vam je mari resnica!
Da sta se na pol leta vrstila kapelana v svojem poslovanji, to imate morda doma na papirji, a v istini je bilo drugače. Gorenjec je o nedeljah in praznikih služil mašo po podružnicah ali pa doma, popoludan je pa ipak le imel zopet govor in krščanski nauk; v delavnikih zahajati je moral pogosto dejal bi, skoro vedno, po rilijalah, domov prišedši je moral pa v šolo, — E. je pa ležal. Da, bil je bo-lehen, a to mu še ni dalo nikakega prava, da je z župnikom vred intrigiral, ter ruval proti Gorenjcu,
— naopak hvaležen bi mu bil moral biti, ker je delal zanj, on je pa vsejedno vlekel plačo, — a mesto tega ga je pa črnil. O tem le zopet, dopisnik „od nekod,1' popitajte ljudij, koliko je delal E., kaj in koliko pa Gorenjec zanj, potem pišite! Do zdaj se niste še zamogli informirati, po Rakitniku, na Prestranku, v Kočah, Žejab, Selcih, Nemškej vasi, kjer so podružnice, — to jako dvomim Vi ste namreč moj članek v najugodneiem slučaji čitali stoprav v 10. dan marca. — Vaš dopis pa je izšel v „Slovenci od 13. t. m., — preje itak niste zamogli misliti na te zadeve, — kar sedli ste, pa pisali neresnično svojo kritiko.
Vi konstatujete, da E. nikoli ni imel pri sebi sestre. Dobro! Ona ženska tedaj, ki je bivala pri njem, bila mu je kuharica, in jaz konstatujero, da je bila doma iz Kranja, v katerem mestu se je bil narodi! vladika V. in sestri njegovi. Da je ta osoba hodila v škofijo k Uršiki, da sta si bili prijateljici, to je dognana stvar. Da je vsemogočna bila Uršika, da je ona prestavljala kapelane, to govore celo drugovi Vaši. Hudomušni Miroslav Vilhar je mej druzimi pušicami zložil tudi naslednji epigram, ki sika na delovanje vladikino, oziroma njega servilnost napram svojej sestri:
Kakor mi bo Urška rekla, Tako mi bo beseda tekla!
In ta epigram čital je jedenkrat z druzimi jednakimi vred dr. Costa v Virantovej gostilni pri nekem sokolskem večeru na glas! — Zatorej odbijam tudi ono, kar Vi „kvasite, da ne more biti resnično, ampak hudomušna laž v podporo obrekljivega besedičenja," — tu lahko zdaj sklepate sami:
sestra E.....eva  tedaj ni bila dotična osoba, a
bila mu je kuharica, iz Kranja doma, prijateljica Uršikina. In ta je hodila Gorenjca obrekovat in to-žarit v vladikino palačo. Kje je potem hudomušna laž v podporo obrekljivega besedičenja? Še slabeje, Se grje je, da je to učinjevala služkinja, in da se tako posluša, ter da se jej veruje!       (Konec prih.)
Poslano.
Za mašenje otlila. zoTo
ni t>ol)&ofga, in upll-vncjdcfru. sredstva, kakor
zobna plomba
c. kr. dvornega zdravnika za zobe dr. J. G. POPP-a,
na Dunaji, mesto, Bognergasse št. 2, katero vsakdo sam prav lahko in brez bolečin dene v otli zob, ki se potem trdno sprime z ostanki zoba in dlesnom ter varuje zob proti daljšemu razrušenju. Ceiiu 1 gld. Dobiva se v Ljubljani pri lckarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Birschitz, G. Piccoli; dalje pri trgovcih C. Karinger, Vašo Petričič, Ed. Mahr, P. Lassnik, bratje Krisper. (lr>8— 1)
Tujci!
22. marca.
Pri »upirat  Prik 1 Dunaja. — HanauSka iz Celovca.
— Lampe iz Zagreba. — Munder z Dunaju. — Ožbolt iz Trsta.
Pri Rfallol: Felle, Leonhardt z Dunaja. — Bruner iz Kočevja. — Baruch, Kr;ilowsky z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
22. marca.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-20 mra. 736 82 mn. 738 02 onn.	2 4" C 120' 0 5-2' a	si. szh. si. jz. si. JZ.	obl. obl. ja».	0-00 MN. i
Srednja temperatura 6 5°, za 2m2° nad normalom.
33uL23.aosl2a, "borza
dne 23. marca t. i (Izvirno telegraiično poročilo)
Papirnu renta..........
Srebrna renta..........
Zlata renta..... .....
5°/0' marčna renta........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.....,
London      . . .......
Srebro.......
Napol.
C. kr. cekini       , ... NemSke marke
4°/0 državne srečke iz 1. 18B4 250 gld. Državne srečke iz I. 1*64 100 jjd.
Ogrska zlata renta 4 .
„   papirna renta 6 . 6*/0 štjerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava r/g. srečke 6 100 gld.
Zemlj. obč. avBtr. 4 ' V    zlati zaBt. listi Prior, oblig. E izabetino zapad, železnic;' Prior. obli^. Ferdinandove suv. železnice Kredit ur srečke 100 tfld.
Rudolfovc srečko 1" Akcije an^lo-avstr. banke 180 Tramin\vay- iiii.št velj. 170  'Id. a. v
85 gld. 25			kr.
85		40	
114		40	
101		85	
875		—	
299	_	50	_
12-	n	80	
9	t	99	n
5	n	92	
61	9	65	
129	%	50	r
170		50	■
103	m	55	a
98		20	a
T 04		—	
116	B	75	9
126		26	
118		—	n
107		60	n
17*1		60	n
20	_	25	n
116 203	■	BO 25	
Potiti od presrčne žalosti objavljaujo tužno vest o smrti nađega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, goBpoda
OTONA PAPEŽA,
poStnega administratorja in fužinskega uradnika,
kateri je daneo 22. marca t. 1. ob 2. uri zjutraj, po kratki in težki bolezni, _'7 let star, v Gospodu zaspal.
Pozemeljski ostanki dražega pokojnika bodo se 24. marca t. 1. ob 9. uri dopoludne položili K večnemu počitku.
Pokojnik se priporoča pobožnemu spominu.
Na Jesenicah, dne 22. marca 1886.
Fran Ksav. Papež,
fužinski in železniški zdravnik, oče.
Marija, Klementina, Ludovika,
sestre. (187)
Zahvala.
Za izkazano sočutje mej boleznijo in ob smrti nase nepozabljive hčere, oziroma sestre, gospodične
MARIJE PROHINAR,
za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekajo prečastiti duhovščini, prijateljem in znanci m. dariteljem prekrasnih vencev, slavni narodni čitalnici in pevskemu društvu „Liri", kateri dve društvi sti se s svojima zastavama pogreba udeležili, zadnjemu tudi za ginljive nagrobuice, najtoplejšo zahvalo
(186) žalujoči ostali.
V Kamniku, dne 20. marca 1886.
Posestvo s hišo
(179-2)
jo pod dobrimi pogoji iz proste roke na prodaj. — Več o tem se izve Kolodvorske ulice it. 12 v IJubiJaui.
I Posestvo v Dornbergu
' pri Orox*ioi, obstoječe iz več liid in «£i-mit<>v.
proda se iz proste roke.
Lastnica stanuje sedaj jeden mesec v Dornbergu, potem pa zini r oni v Velikih Lašičnh. (188—1)
Usnjarija (Rothgarberei)
z vso pripravo se <laje takoj v najem.
Natančneje pod naslovom: Fran Kaatelio v Rudolf o vem. (189—1)
Sto tisoč prav lepih, tri leta starin, in neka} tisoč
toorovčeviH sadik
prodajam podpisani iz svoje drevesnice, tisoč po *Z gld.
50 kr. — Prijatelji pogozdovanja I ne zaurulite alatega časa in prilike, ki so Vam ponuja. (185—1)
A MHii:.! UOV4\   Col pri Vipavi.
Komija
z dobrimi spričali vsprejme takoj v prodajalnice z mršanim blagoni (176—2)
Ivan ITI aj ar on v Borovnici.
Podpisani naznanim s tem, da vsem, kateri bi na moje ime kakšen dolg naredili, — podpisani ni plačnik.
(is:—2)       Hlha Plaiiln&ek,
podvzetnik in mestjan v Ptuj i (Pettnu).
{Med v satov ji [
Garantiran pitanec
v škatljah po 5 Ko., Ko. po «<» kr., Skatlja 30 kr., se pošilja po pošti proti predplačilu ah povzetji. "V 61ca.fl h na. debelo eeueje.
i   OROSLAV DOLENEC,
I v LJubljani, Gledališke ulice. £
4
4 4 4
A
4 4 4 4 4
Kri čistilne irooljice 5]
so se vselej sijajno osvedočile pri Bubasanji človeškega telesa, glavobola, navalu krti, otrpuenlh udih. skažencin želodci, po« manjkanju slasti do Jedi j, jetrni li lu obi-stuih bolesnih, in prenegitjo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 skuti jami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj so s pošto ne raz pošitfa. — Prodaja (650—21)
»LEKARNA TRNKOCZY"
pflr~ zraven rotovia ▼ LJubljani.
■i Razpošilja se vsak dan   po poŠti. ■■ p
Velika partija MJ8***M8)
o m a h k <> v mmkmm
(po <j—4 metre, v vseh barvah, za polno niožko obleko, pošilja po poštnem povzetji, oHtanck po O gl«
Ntorcli v Dr mi.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci jtroti po&iljatvi marke za 10 kr.
liosolvirno mil®
izumljeno in napravljeno od Frana Pichler-ja, t, k. živ. nad/itravuika t avsl.-oger. Mjski, se je za dobro pokazalo pri vseh vnanjih poškodovanjih
konj In ft-aveil.
Večkrat odlikovano s častiluimi spričevali, zahvaluimi in prizualnimi pismi živinozdravnikov, kmetijskih društev in zavodov ter umogohrnjnih posestnikov. — V Ljubljani prodajajo: Mihael Kastner, Viljem Mayr, Josip Selila le r. (136 5)
aUaaaHaVaVHaHK
Uiifirli so v IjtiB-
16. marca: Gregor zamejec, delavec, 66 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo.
17. marca: Makso Papež, odvetnikov sin, l1/, letu, Gospodske ulico št. 14, za bož-jastjo. — Tine Dane, tesar, 53 let, Dunajska ceBta št. 85, za jetiko. — Lenka Kurnik, paz-nikova hči, 7 let, na Zabjaku št. 11, za davico.
18. marca: Marija Anfosv, učtteljica francoščine, 81 let, Pred škofijo št. 2, za oslablje-njem moči.
19. marca: Baltazar Glavač, mestni ubog, 86 let, Kar-lovska cesta št. 7, za starostjo.
20. maroa: Friderika Bab-nik, učenka, 10 let, Stari trg št. 18, za kroničnim katarom v črevesu. — Alojzij Vrtnik, črevljarjev sin, 2 leti, Stari trg
st. 18, za božjastjo.
21. marca: Peter Pavliu, sin izdelovalca dežiiikov, 1 mes., Pred konjušnico št. 7, za bozjastjb. — Neža Starin, hišna posestnica 46 let, Ilovca št. 14, za kroničnim plučnitn
' katarom. - Marija Tome, gostija, 87 let, Gradišče št. 12, za starostjo.
V dezelnej bolnici: 17. marca: Urša Milavec, gostija, 56 let,  za kroničnim vnetjj m sa]iiiika.
rebanje ZC prihodnji UBeseo.
inesem SREČKE
in)
Glavni dobitek v gotovini \{,:t' \
10.000  5000 g"^,f 20% ||4788 Si:1:
•Kincseir^i-srečlce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
Buđlmpesf  . MTaii/nrrguNM' O. ri42—12
I«>latelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".