PROBLEMI, KI JIH JE TREBA REšEVATI, DA BI SE ZADRUGE HITREJE RAŽVIJALE
Naj naitejemo samo nekaj najvažnejših problemov. na katere je treba opozoriti, in to ne samo opozoriti, temTeč jjh je tteba tudi reševati. da bi se zadruge hi-treje razvijale.
Dejali smo, cfa so zadruge zapleten me-banizem. Z zadrugami je potrebno orga-aizirati veliko. tržno kmetijsko praizvod-njo. Zadruga lahko zmore to le ob kotn-binaciji uporabe vseh tistih sredste?, kd zagotovijo kmetijsko proizvodnjo na višji stopnjii: zapleteoa in sodobna proizvod-na otodja (mehaaizacija), strokovni ka-der. umetna gttojila, sortna semena, ple-menska živinoireja itd. Tudi ob predpo-stavki, da /e »'se to žadrugi na voljo, ne bo mogla iztisniti nazadnjaških prouTod-nii siediter iz kmetijsfTa. če ne bo ime-la takega kadra, ki bo do kraja razumel, kaj želitno doseči z modernim proizvod-nim OTodjem.
Ni torej dovolj imeti sodobija proizvod-na srflstva in vse druaro. kar k njim spa-da. Je še en zelo delikaten problem, ob&tflja zasebni lastnik s svojo parcelo ja z vsemd svojimi lastaosfroi, pa čepiaT bi to bil lastnik. ki je pod vplivom sodobne proizvodDJe. Ne smemo namreč pozabiti, da tiči moč sodbbnih proizvodDih sred-stev razen drugega tudi v spretnošti. s katero uporabljarao ta orodja. Za<o se kot klj-učni problem postavlja tudi problem kadra. ki je do kraja socialistifno usmer-jen, ki bo razumel naSo politično usme-
riter in bo ob raziuneFanju fe usmeritTe za&l uporabljati vsa proizvodna sredstva za. porast ia razvo] socialističftih odnoša-jev v proizvodnji. Iz proizv<xfi\ip ne bo-mo izrinili zaosialih orodij, kolikor si ne bodo utrla pot sodobna proizvodna orod-ja, ziasti pa ne, če ne bo njihova uporaba tako zastavljeDa, da bodo krepila iisteg-a, ki bo uvajal ta orodja v proizvodnjo. Iz tega iivira poireba po takih kadrib. Ta problem je naša skupščina ob(felala kot ključni problem, ki ga je treba hitro reševati.
Ce problera kadrov pravilno rešimo. tedaj bo mogoče rešeTati tudi problem praviine upornbe tistih sreditev, ki jiii djaties že imamo.
Sredsfva, ki jih že »mamo, je ireba eim bolj koncentrirati, in to na tistib toč-kah, kjer bomo dosegli najhitrejše in naj-večje rezulfafe. V Sirino moramo iti po gospodarskih možnostih. a ne samo po neki j>olilični zamisli. Razen premajhne spretnosti je ena izmed orir za učinko-vitejžo uporabo sredstev, tadi njihova raz-tresenost na celi frooti.
Folititno prernalo zrel kader v zadrn-gab. ze-lo pogosto podleže raznim demago-.5kijii pojmovanjeni. Iz tega iavirajo tudi pojavi. da se usiuge s stroji opravljajo pod gospodarskimi cenami. da se pridel-ki plaiajo prideloralcu nad gospodarski-mi cenami. da t nekaterih zadrugab ne-upravičeno   delijo   ^isok   >ristorno<   Itd.
Taka praksa Todd zadtngo r položaj ne-r&ntabilnega poslovanja, kar sploh Jii mo-goče prejiasaii, niti dovoliti, ker je taka praksa idejuo nasprotoa aašemu pojmo-vanju. Tjaio &mo na skupščio,i tudi rekli, ita je treba zadruge očistiti taikih kaJrov, kii mislijo gradifii svojo kariero na d«ma-gogiji v škodo družbenih sredstev.