Ter ju popejajte Va tamnu tamnicu, Neka nutri stoji Punih sedam gođin. „Oj vi verne sluge Poslušajte mene. Sto ĆU vam ja reći: Katine košćice Na kupac zberite, Od Kate prašiče Na vetar vrzite." Kad su oni prišli Va crnu tamnicu, Tamnica je svi tla Kano svitlo sunce, Nutri Katarina Ko jedna gospoja Tri krat mi je lipja Ner je prvo bila; Na glavi jej raste Židovska rožica, Na prsih joj mladoj Svitlo snnce sija. „Oj ti Katarino Vazmi mene kralja." „„Nit cu tebe kralja Ni tvojega dara Nego ću vazeti Marijina Sina I hoću poć stati (v) Marijino stanje."" Na to se rasrđi Ta cesar žuđijski. „Oj vi verne sluge! Poshišajte mene, Sto ću vam ja reći: Pojte udelati Jedne tanke kola. Latite vi Katu Ter ju popejajte Pod 'ne tanke kola, Kola će ju trti, Britve će ju rizat." Kada je to bilo, >i * Na to je priletel Jedan anjel z neba, I uhiti Katu .*-•>** Za desnu ručicu, 1 on joj daruje Na nje desni prstić Jedan zlatni prsten I on joj govori: „Oj ti Katarino Do sada si bila Božja službenica. Od sada ćeš biti Božja zaručnica." Zap. J. G. Krasanin. Vila. • ' (Spisal Dav. Terstenjak.) Po narodnih serbskih pesmih in povestih je Vila prevažno bilje, ktero se je pri Serbih do cela udomačilo. Vila ima dvojno strarf— belo — svetlo — prijazno — blagodarno, in pa černo —^ temno — osodno — maščevavno. Po svojih dobrih lastnostih se Vila imenuje: bjela djeva oble­ čena V belo široko oblačilo z lepimi dolgimi lasmi in černimi očmi, ki je posebno junakom prijazna, zna prerokovati (glej Schwi^nk Mylh. der Slawen 255) itd. • • f ^ Domovina Vilam je po narodnih serbskih pesmah večidel pla-, nina, kraji pečevnati, berda (Taloj I, 76 U. 208). *) Razun planin so jim tudi megle in oblaki sfanovališča, in v na­ rodnih serijskih pesmah se večkrat omenja, da Vila oblake nabira (Taloj 4) ild. Pa tudi v belem oblačilu pleše rada po zelenih travni­ kih, koplje se v jezerih, in veli se: povodkinja; iz jezer se vzdi- guje rada v zrak, in iz zraka pošilja morivne strele (Grimm deutsche Myth. 245). Iz tih lastnost se da sklepati, da je Vila osebljena megla in podobna nordiški boginji: Vala, Val v a, Volva. Ker so megle različne, različne so tudi Vile. Megle niso zmi- rom bele in svetle; ne škrope samo rodovitne vlage nebeške na zemljo, temoč one so tudi čeme, nesrečonosne; v njih prebiva blisk in grom, toča in pokončevavna ploha; zalo se očituje tudi Vila kot neprijazna, strup prinašajoča (Taloj 65) gradove podirajoča (burni oblaci) od starišev preklete otroke odnašajoča, katera iz oblakov meče smer- tonosne slrele na ljudi, jih v boj in vbojstva spodbada, in se v kervno osveto (maščevanje) z junaci pobratuje. Enako černo stran imajo tudi nemške Valkyre, ktere so ednake z V a lami (glej Dr. Weinhold die deutschen Frauen str. 60). Kakor jaše nordiška Vala na volku s kačami oberzdancm, tako tudi serbska Vila na jelenu, s kačami oberzdanem. Jelen je symbol ber- zosli; zalo Vila na jelenu jaše in jelena imenuje svojega brata. Vila, na jelenu, s kačami oberzdanem, jahajoča ni druga, kakor berza blisko- nosna megla, zato se veh': ljuta, kleta, in pošilja besnobo in ljutost; ta okolščina nam razlaga vzrok, zakaj se v stari češčini (DaHmil 3) besen človek veli: Vila, primeri serbsko prislovico : „Mo to vilo Vilo", kar pomenja nemirnega, zmešancga, nepokojnega človeka. **) Staročeški glosator Wacerad je Vilo primeril Hekati, kar pri­ čuje, da je dobro poznal bistvo in lastnosti Viline. Tudi Hekata ima belo in černo stran. Hekata je branila vhod kraljevih palač, sedela je v sodbi knezov, branila popotnike na suhem in na vodi, delila zmago vojski (Nat. Com. Myth. I, 3. cap. 14), ravno tako je tudi Vila prijateljica junakom, tovaršica popotnikom. Hekata je bilo bajanica, posebno ljubezni; ona je storila, da so bajevne zelišča rastle iz zemlje, kakor Mandragora (Seneca Hyppolyt. 4149 Theocrit II, 12) in le lastnosti ima tudi Vila. Ona je vedečina (veštica) in vračnica, zato so po nji nastale poznamnjevanja serbske : *) Ker sem Vukove narod, serpske pesmi posodil enemu 8Л'0Ј1 prijateljev, moram tu Tahanine prestave navajati. **) Primeri se češki: vily, närrissh, polsk. vilać, verrückte Streiche machen. \ vilo van, zauberhaft — vilenik, Zauberer — vil o z maj, Zauber­ drache (glej Kollar Slaw. Bobyn. 286). *) Zakaj da je oblačna boginja — vodna žena Indi boginja gatanja in prerokovanja, lepo razlaga učeni Mannhardt (Germ. Myth. 571): Der Gedanke, welcher aus den Wasserfrauen (Wolken) die Vilen und Völen schuf, ist die Vorstellung des plätschernden Regens und lauten Donnerhalls als Rede. **) Zato je Vila tudi boginja zgovor­ nosti, pesem itd., in se ujema z indiško Apa(staroslov: vapa=voda), ktera se v Vedah tudi po gostem veli boginja govora: „vač" (pri­ meri horvatsk. večati, berathen; večni ca, Rathhaus) pesem itd. (glej Rigveda I, 61. 8. in kar o tej primeri piše učeni Kuhn v Zeit­ schrift für vergleich. Sprachforschung 1,462). Indiške Ape tudi niso drugega kakor nebeške vodne žene osebljene vlago- in dežonosne megle. Hekata je pošiljala „phasmata", in je strašila ljudi (Scholiast in Appolon. IlI^ 860), tako tudi Vila. Hekato so radi zvali družico (Theocrit II, 12) tako tudi Vilo — „posestrimo"; Hekata se je prikazovala na razpotjih; zato se je velela: tri via, triodi t is (Steph. Byzant. 7. 18), tako tudi Vila. Appendini (Not. Istor. II) piše, da je Vila bila s cvetjem obra- žena kot bela deva, in v roki deržala okinčan trivogel, da menda izrazuje trojno njeno lastnost, kot boginjo svetlih plodonosnih oblakov na nebu, kot prijazno vračivno bitje na zemlji, in kot neprijazno bitje podzemeljskega sveta, ker iz natore černih burnih megel se je nov moment izobrazil, kakor Mannhardt (1. c. 576) piše: Die schwarze dunkle Gewitterwolke erschien als Bild des Todes. Da se Vila tudi očituje kakor boginja smerti, pričujejo serb- ske narodne pesmi (glej Talvy II, 4. 235, primeri Mannhardt 1. e. 571.) Trivogel je bil pri starih Slovanih navaden symbol kakor Schmid piše (Chron. Zwikaviens. str. 344) „Forma tri angularis nihil insuetum erat apud Slavos, sed in repraesentandis sacris probe observabatur." Vila je postala, kakor nemška Vala, sojenica in rojenica, in trivogel je pri starih narodih služil za symbol ženskega redečega organa. *) Primeri še: serbsko vil i ti, schmeicheln, litevsk. vilo ti, locken, rnsk. viljljat, zu verführen suchen. **) Primeri slov. frazo: Kako lepo dežek govori, žlabra, kak dežek Boga moli. Sumljanje deževo seje starim narodom zdel govor, pesem, in oblačna boginja je celo naravno postala boginja govora, pesem; primeri: horv. kiša žubori. ^ Vilino bistvo in lastnosti je tedaj Wacerad dobro poznal, in ker ima več z Hekato ednacih, jo je tudi prav za prav ž njo primeril, če ravno Hekata nikdar ni bila boginja megel, temoč osebljena luna. V Vili bi tedaj našli boginjo megel — nebeško vodno ženo s prijaznimi lastnostmi: varstva, prijateljstva, vračitve, kot boginjo ga­ tanja, govora, pesem — vse to po njeni beli strani kot rodo­ vitna vlago- in dežonosna megla, — pa tudi z neprijaznimi lastnostmi: uboja, osvete, smerti itd. — vse to po njeni černi strani kot burna blisko- in gromonosna megla. Po svoji beli strani je Vila edno bitje z „belo ženo" Sloven­ cev, „bilo pano" Čehov, z Valo Škandinavcev, in Apo Indov, in kot boginjo megle je Vilo tudi spoznal Mannhardt. *) Za to govo­ rijo tudi njene stanovališča: planine, berda, jezera, travniki zeleni. Ostaje nam še etymologicna razlaga imena Vila, Vala, V a I v a. Ker je Vila boginja megle, zato iščem pomen imena v kore- niki: var, ver, vir. sansk: var. Ta korenika pa ne pomenja samo v slovenščini, temoč tudi še v sanskrščini to, kar nemške besede : ber­ gen, decken, hüllen; ob, enem pa tudi izrazuje pomene schützen, wehren in sorodne. Iz te korenike je tudi sansk. urna, za varna, das Einhüllende, Bedeckende, lilevski: vil na, goth. vulla, staroyisokonemski: wo 11 a, latinsk. villus, tudi vellus, slaroslov. клтл, novoslov. volna, grški, kjer je sansk. glasnik i?=e — eptov, lana; — dalje sansk. urana, Bock, po pravem: volnat, der Wollige, tira, ovca, v slo- vanščini po izmeni glasnika v z b \n sicer polsk. bar an, češki in slov. b e r a n, litevski baronas iz varonas, ur o nas, primeri lite v. ur no ti, bedecken. Kakor se je glasnik г» že v sansk. v u razvezal, tako se ravezuje tudi v drugih arjanskih (indoevropskih) jezicih na primer: sansk, vapa, aqua, staroslov. vapa, litevsk. upe, flumen, rusk. Upa, nomen fluminis, sansk. vari, aqua lat. urina, geršk. oupta, avis aquatica, sansk. varu in uru, magnus itd., tako tudi v slaroslovenščini: ur = var, vir, ver, mož, zato imena: Uroš, urno = virilis, urno delati = „po moškem delati". Iz korenike var ima slovanščina besede: vera, claustrum analogično, kakor Burg od bergen po Grimmu, varoš, ein von Ringmauern beschützter, geborgener Ort; — nemščina: wehren, po pravem weren sorodno s slov. varovati: odtod: varuh, varh, *) Mannhardt (germ. Myth. str. 569) piše: Der Name Vala, Valva, Volva entspricht auch dem walachischen Vilva, mit welchem Namen der Walache die Wolkenwelt belebende Geister bezeichnet. Tako tuđi pri Valahih (Rumunjih) je to mythicno bistvo osebljena megla, pa jeli je izvirao rumunjsko? Dvomim, , Pia, der Beschützer; — sanskriščina: vara, Gatte, popravem: Der Be­ deckende, Wehrende, Beschützende; — latinščina vir: — litev- ščina: vyras, mož, staroruščina: vira: ein Gericht von Männern, Schwurgericht, „vira dikaja" = nemškemu Wergeid, kazen v dnar- jih, katera se je mogla plačati za ubitega vira — moža. Iz oblike vira po navadni izmeni glasnika *3 r z glasnikom 1: dobivamo naravnost vila, die bergende, bedeckende, hüllen­ de, kar celo naravno poznamlja lastnost megle. Ali kdor kogar v a rje, vije se ali ga ovije, zato korenika: var (vr) tudi poznamlja pomene: viti, winden, rollen, wälzen, primeri slov: vreti (uro na- vreti) die Uhr aufwinden, kolo, potač za-vreti itd. Vira — Vila — Vala toraj tudi zna pomenjati: das sich Win­ dende, Rollende, Wälzende, kar spet lastnost m e gl e izrazuje. Kdor kogar varuje, brani, ta nasprotnika hoče previti, primeri nemški: winden in überwinden; zato iz korenike vi — lat, vieo, imamo slov: v o j, Uebervvindung, vojska, vojščak, Ueberwinder, **) lužiški: previnoti, überwinden, bolgarski: v iva t, überwinden, sta- roslov.: vitAZ, Ueberwinder. Pripona AZ, ez je slovanska (pri­ meri slov. berglez, lemez itd.) in odgovarja nemškemu, ing, litev- skemu : in g a s. Pomen vre tj a (des Wind en s) je rodil pomene valjanja, — des Rollens, Wälzens, zato iz korenike var je češko: valka, Krieg, starovisokonemški: val (strages); anglosaksonski: war (bel­ lum) kakor iz vi—vojska, voj; primeri letiški: viti, hinwerfen, dalje je iz kerenike: var — nemški: val, smert, Tod, als Folge der Ueberwindung, valplaz, walhöll, walhalla, Todtenhalle, walkyre, Tod- vvählerin, litevsk. Vel o na, Todesgöttin. Vila toraj zapopada sledeče pomene: Die Bedeckende, Hüllende, die sich Windende, Wälzende — sami pomeni, kteri se lastnosti me­ gle prilagajo. Da v slovenščini nahajamo obliko Vila namesto Vala, to ne sme nas motiti, ker se samoglasniki premenjajo'; primeri samo sansk. val, lat. velle, nemšk. Wille, slov. volja, dalje sanskr. vara, latinsko: vir litevsk. vyras in starovisokonemšk. werjtd. , , *) Pott (Etym. Forsch. I, 176) piše: Die vedische Sprache zeigt häufig r, wo die verwandten ein 1 aufweisen, auch im klassischen Sanski-it selbst ist der Wechsel глү18с еп r und 1 häufig. •^*) Voj in boj ni vse edno, poslednje je iz korenike bi, schlagen; zato Vojvoda ni v koreniki = Bojvoda.