... Kupujte yajNE BONDEI Najstarejši iloyenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXVI.—LETO XXVI. Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK). AUGUST 27, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 2(X) OFENZIVA V UKRAJINI SE VAUNAPREJ cete zapadno od Harkova podijo na-' cije proti Dnjepru ruska kolona je pustila za seboj pol- tavo in udarila proti kijevu Sovjetska tralni armada na cenej ti je včeraj zapadno ova nevzdržema nada-s pritiskom na nemške |jevaia ^ ki pru, m umikajo proti Dnje-so včerajšnjega dneva dovaii sektorju' napre- zali so ™ pol; Pokon- posadk, ki so bile Vcev krijejo umik taijioj, so nazaj dva ba- glasi f If zasedli več vasi, se ^es ? poročilo, ki je bilo skvi objavljeno v Mo- številni pro- Zdn • - Hiče^i- ' 1?^ ^ bitki je bilo u sežganih .15 tankov Nti Jasno ava prihodnji cilj ie, di ande je mesto Poltava, ki leži 75 milj južnozapadno na železniškem križišču, ki vodi k Dnjepru. Ena ruska kolona na severu je pustila Poltavo za seboj ter udarila direktno naprej proti Kijevu, glavnemu mestu Ukrajine, o katerem se zdi, da je u-smerjena ruska ofenziva. Akcije na južncin sektorju Rusi poročajo, aa so na južnem sektorju v dolini reke Don-jec čete Rdeče armade ubile 2,000 Nemcev in uničile 48 tankov v bojih južno od Izjuma in jugozapadno od Vorošilovgrada. Rusi so tam zaplenili več vlakov municije in drugega vojnega materijala, katere so Nemci morali zapustiti, ko so bili njih protinapadi vrženi nazaj. v b ke koftia^H cilj rus ^oeringova širokoustnost je usodna za nemško vojno industrijo 13. avg. (ONA) | primanjkuje premoga za koks— k (Jog so prepričani, da | prav kakor tudi v Ukrajini. Po- (16 %°vo predrzno zaupa-i trebno bi bilo transportirati v te " Luftwaffe za nem- industrijske okraje milijone ton jekla postalo •■Jsai je v začetku za- ^ ogromno premoč Luft-mesecih vojne in ° ruhrski okraj ne ''^iviij^o ^o'^be—in povsem je svojemu ba-''^lo zaupal in da so mu ^ industrijski < tov. ^ ^*""0 v razvalinah ^0 je dejstvo, da so *^0 pretekle jeseni ^ v nove tovarne, ne bor!.k ki so doseg- ^ gp letalom, katerih v ^^^j^jo v Angliji, tem- slučajih celo 'loviv fMnogo teh iiia}j °^3,rn leži zdaj v raz- vai; v či- vašemu poroče-danes svoje pre-.^"^iva g ^ sedanja zračna o-% Vfif ni dosegla svo-kljub temu že listkov ^^"^0 ogroža 87 od-/ pridelka koksa v li odstotkov njene SI ' . "^®ljnih dejstev in ^icai% industrija se po premoga—šele tedaj bi postalo mogoče, nadomestiti produkcijo jekla ruhrskega revirja,. Takšna obremenitev nemških vodnih cest in njihovega železniškega sistema pa je nemogoča. Takih transportov njihova prometna sredstva ne morejo obvladati. Razočaranje v Ukrajini Tešinj, okraj, katerega so zasedle poljske čete v trenotku, ko je Hitler po monakovskem "pobotanju" razkosal Cehoslo-vaško, razpolaga z izvrstnim premogom za koks, toda produkcija tam ni bila nikdar zadosti velika, da bi mogla oskrbovati industrijo velikega obsega. Drug industrijski center, kamor so Nemci obračali svoje poželjive oči, je Ukrajina, toda (Dalje na 2. strani) Wellesova usoda v rokah Bele hiše Kakor je bilo poročano že pred dnevi, je državni podtajnik Sumner Welles resnično položil svojo resignacijo. Zvedelo se je, da je Welles o tem v pismu obvestil več svojih prijateljev. Kaj se bo zdaj zgodilo, odvisi od predsednika Roosevelta. Staro nesoglasje Kritičen položaj je nastal vsled dolgo rastočega nesoglasja z državnim tajnikom Cor-dellom Hullom, ki je končno pri-kipelo na višek. Predsednik Roosevelt bo kon-frontiran s položajem, ko se vrne iz konference v Quebecu, in pričakuje se, da bo odločitev moral napraviti v teku prihodnjega tedna. Težka odločitev Za Roosevelta bo odločitev zelo težavna. Sodi se, da je Wel-lesu osebno bolj naklonjen, toda Hull je politično vpliven, in ako bi Wellesovo resignacijo odklonil, bi to pomenilo toliko kakor če bi Hulla pozval, da se umakne. Sodi se, da bo Roosevelt morda skušal Wellesa pregovoriti, da bi šel v Moskvo kot njegov osebni zastopnik, da pomaga u-blažiti več ali manj delikatno razmerje med ameriško in sovjetsko vlado, ampak, če bi Welles tako ponudbo sprejel, ni znano. Morda se bo raje umaknil v privatno življenje, dasirav-no je samo 51 let star in velja za enega najizkušenejših ameriških "kariernih diplomatov." PRVOROJENCEK Družino Mr. in Mrs. Joseph Smuk, 1143 Addison Rd., so o-biskale 25. avgusta vile rojenice in pustile v spomin osem funtov težkega sinčka. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnišnici. Mlada mamica je hči družine Mr. in Mrs. Jim Zdešar, 1020 E. 66 Pl., ki sta s tem prvič postala stara mati in stari oče, Joseph pa je sin Mrs. Agnes Smuk, 1249 E. 67 St., ki je sedaj že četrtič stara mati. Čestitamo ! NOV DRŽAVLJAN Dne 20. avgusta je John Zni-darsich, stanujoč na 995 E 63 St., postal ameriški državljan. Naše čestitke! Možna nacijska obrambna linija tre bo mogla izogniti. za prenos st^ y'^°kih nemških i.. .®'fok( vo- . ?^'^jakov je mese- ja iZya --[h i J ; "Neoporečno rudnikov in tudi ^^®žkih industrijskih ci^OeuJ -Popolnoma nemo- s hai za jeklo, ako ni ^"dnikih,~ki"le- surovine se na- % i, okrgi Ogroženih zahod- '»a vzk jekleno indus-je nemogoče, % tudi v Cehoslo- »naust iiiii-iiHi "fonmess eueope NturnAL ALUCS iceiAut AREA OF TRIANGLE ».000 MILES ^TL/1 frr/c. lENINSRW • MOSCOW INSIANO STAllNGRAO* 00£5sa J£j» ffAf^ce RUM AH t A \ŠOf9i>£AUX BUtC. o- ^ ®"t8TE»Wo'K3Js/f«> PAtK SiflfA / 0D CiPOgS %m€Ti AieXANDRtA CAtA»LAW^ ALCe^tA MOROCCO If SVA KOVA KRIZA MED NACIJI iN ŠVEDI Stockholm protestira proti potapljanju švedskih ribiških ladij v Severnem morju. Kot razvidno iz poročil "Associated Pressa", se švedski srd in danska odpornost hitro bližata točki preloma, ki grozi silno povečati nacijske težave na se vernem koncu Hitlerjeve ropske trdnjave." Nevtralna Švedska, ki je za Nemčijo važen vir zelezne rude, celuloze za izdelovanje papirja in mnogih drugih sirovin, ki jih Nemčija krvavo potrebuje za svoj vojni ustroj, poroča, da so trije nemški rušilci v Severnem morju v bližini Danske napadli in potopili dve švedski ribiški adji. Zračna ofenziva proti Italiji raste Kakor znano, je Švedska nedavno Berlinu sporočila, da se ne bo več dovolilo nemškim vojaškim vlakom voziti skozi deželo za transport vojaštva na Norveško in Finsko, in Berlin, ki je bil nekdaj tako deklaracijo smatral za vzrok, da Švedsko napade, je naznanilo brez protesta vzel na znanje. Na Danskem vre Izgredi in nemiri na Danskem, kamor so naciji pred ne-taj dnevi pdsMf Velftca vojaška ojačenja, čedalje bolj kipijo in vre jo. Stavke in nemiri zavzemajo čedalje večje dimenzije. V Stockholmu vlada mnenje, da je nemška vojaška sila tako raztresena širom evropskega (ontinenta, da naciji ne razpolagajo več z zadostnimi četami, da bi mogli kontrolirati položaj na Danskem, ki je do sedaj veljala za "vzoren protektorat", in vsiliti pokorščino. Vojaški eksperti so mnenja, da bi odstop Italije iz vojne, prisilil Nemce, da bi zapustili Grčijo, Jugoslavijo, Rumunsko in Bolgarijo, vsled česar bi zgubili 600,000 satelitskih čet, in ustvariti bi morali 6,000 milj dolgo obrambno linijo z okrog 5,000,000 mož. Ta linija bi morda vodila i; Narvika na Norveškem v Bordeaux v Franciji, do Ode&e v Ukrajiniji, potem zopet severno do Narvika Nevtralna Švedska in Švica bi prišli v to tri-kotno linijo, toda Švedska je že rilab-ja 1* nieviraina »vtrusii« '»■ ^ i"toii v m> tn-HUiiio iiiiiju, mii JoKem ozemlju 20 avgusta izjavila, da se mora tozadevno gibanje preneliati. Včeraj so tri velike zavezniške zračne armade vrgle silne tone bomb na zrakoplovske b&ze in železniške naprave v Foggiji, 80 milj severovzhodno od Neaplja. Namen zavezniške zračne o-fenzive je oči vidno, Neaplj z uničenjem komunikacijskih zvez popolnoma odrezati od ostale I-talije. V istem času so britski "mušičji bombniki" zopet obiskali Berlin ter vrgli nanj na-daljne bombne pošiljke, poskr-bivši na ta način, da se nadalju-ev- i je uničenje, podvzeto pred tremi dnevi, ko je bilo 1,700 tonov bomb vrženih na nemško prestolnico. Zadnji napadi na Foggijo, katerih so se udeležili britski bombniki in ameriške leteče trdnjave, zaključujejo teden brezprimernega uničenja, ki se ga siplje na južno Italijo. Napadi so izzvali znatno o-pozicijo, toda od bojnih letal, po večini nemških, ki so skušala napad prestreči, so jih Ameri-kanci in Angleži sestrelili najmanj 29. SABOTAŽA NA ČEŠKEM LONDON. 20. avgusta (ON-A). — Nevtralni popotniki po-ročaju, da Čehoslovaki sabotirajo s posebnim navdušenjem zavoje, namenjene nemškim vojakom na fronti — ker to zelo slabo vpliva na moralo čet. Vlaki, ki vozijo na vzhod iz rajha preko takozvanih protek-toratov, so često oplenjeni, tako da so Nemci obsodili na smrt precej čeških železniških na-stavljencev zaradi obtožbe, da so kradli vojakom namenjene pošiljke. Toda nobena stvar ne ustavi sabotaže. Slične stvari so se dogajale na Češkem leta 1918, pred zaključkom prve sve tovne vojne. RUSIJA, AMERIKA IN ANGLIJA PRIZNALE FRAN-COSKI NARODNI ODBOR Priznanje od strani sovjetske vlade je popolno, ne pa od strani Zed. držav in Anglije washington in london priznali odbor le za upravne in vojaške svrhe Naši fantje-vojaki v sredo je prišel na dopust korporal John Krištof, sin družine Mr. in Mrs. Anton Krištof, 1563 E. 173 St. Tu bo ostal do 5. septembra. Prišel je iz Denning, New Mexico. John je dobro poznan, ker je bil član Kri-štofovega orkestra, in prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo na domu staršev. ★ ★ Pvt. L. J. Mandel, sin Mr. in Mrs. Ludvik Mandel, 920 East 140 St., se nahaja pri vojakih. Prijatelji mu lahko pišejo na sledeči naslov: Pvt. L. J. Mandel, 35050149, 96th General Hospital, Camp Maxey, Texas. ★ ★ K vojakom je odšel John Hribar, najmlajši sin Mr. in Mrs. Joseph Hribar, 803 E. 155 St. Njegov brat Alfons pa je že od 4. januarja v službi Strica Sama. Oba sta bila dolgoletna raz-našalca Enakopravnosti. Snoči so ruska, ameriška in angleška vlada istočasno izrekle priznanje Francoskemu odboru za narodno osvoboditev, čigar sedež se nahaja v Alžiru. Odbor je bil obenem priznan tudi od strani kanadske vlade. Pogojno priznanje 'Zedinjene države. Velika Britanija in Kanada so priznanje kvalificirale z izjavo, da je isto podrejeno "vojaškim potrebam zavezniških poveljnikov." Francoski osvobodilni odbor v Alžiru je imel veliko neprilik, predno se je konstituiral, zlasti z ozirom na vprašanje, kdo naj bi mu stal na čelu. Vršila se je kontroverza med generalom Charles De Gaulle-om, ki je bil na delu od trenotka, ko je padla Francija, in pa med generalom Henri Giraudom, ki je bil ob razsulu Francije zajet od Nemcev in je pozneje ušel ie vojnega ujetništva. De Gaulle in Giraud Za de Gaulle-om so stali levičarsko orijentirani elementi, dočim so konservativni krogi podpirali Girauda. Končno se je kriza premostila na ta način, da je gen. de Gaulle postal načelnik osvobodilnega odbora za politične zadeve, gen. Giraud pa za vojaške. • Naznanilo v Moskvi Moskovski radio poroča, da je sovjetska vlada francoski odbor priznala kot "zastopnika državnih interesov francoske republike." To se smatra za polnomočno Mrs. Roosevelt v Novi Zelandiji NAČRT ZA ZRAČNO ČRTO ALASKA - TOKIO WASHINGTON. — Northwest Airlines firma je vložila prošnjo na tozadevni vladni u-rad, da se ji da pravica do organiziranje zračne proge preko Alaske in Aleutskih otokov v Tokio. Od tam bi zračna črta šla v Šanghaj in Manilo. Razume se, da z delom bi se začelo, kadar bo vojne konec. "VARUJTE MORNARICO!' APEL NA ITALIJANE Radio združenih narodov v Alžiru poziva Italijane, da naj pazijo, da italijanska mornarica ne bo padla v nemške roke. Radijski a-pel se zaključuje z besedn-mi: "Italijani! Ako bi vaša mornarica prišla v nemške roke, tedaj bo vojna zelo podaljšana za vas." Iz Londona se javlja, da je glasom depeše Reuterjeve agencije Mrs. Franklin D. Roosevelt danes dospela v Auckland, Nova Zelandija. (Nova Zelandija je dominij britskega imperija, nahajajoč se južnovzhodnp od Avstralije. Tu se nahaja mnogo ameriških čet). SEJA V ponedeljek 30. avgusta ob 8. uri zvečer se vrši seja centralnega odbora lokalnih podružnic SANS-a, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. NAGLOMA ZBOLEL V sredo zjutraj je rojaku Joe Vidmarju, 1115 E. 68 St., nenadoma prišlo slabo pri delu v Parker Appliance Co. Odpeljan je bil v • Glenville bolnišnico, kjer se še ni zavedel. Obiski niso dovoljeni. Njegov sin se je baš nahajal na 10-dnevnem dopustu, ter te je šele v torek vrnil na svoje službeno mesto. priznanje odbora, dočim se priznanje od strani Amerike in Anglije smatra za pogojno, oziroma odborovo oblast se priznava le v francoskih kolonijalnih teritorijih, ki se dejansko nahajajo pod kontrolo osvobodilnega odbora, ne daje pa se mu pravice govoriti v imenu Francije kot take. Rusija poslala poslanika v Alžir Razlika med akcijo Rusije na eni strani ter Amerike in Anglije na drugi je razvidna iz u-radnega naznanila, ki ga je objavil radio v Moskvi. V tem naznanilu je rečeno, da se odbor priznava kot "voditelja borbe francoskih patrijotov proti hit-lerski tiraniji", in da bo sovjetska vlada z odborom izmenjala polnomočno diplomatsko zastopstvo. Neka vest pravi, da se bivši ruski poslanik v Vichyju, Aleksander Bogomlov, že nahaja na poti v Alžir, da tam zavzame svoje uradno mesto. Amerika in Anglija sta v Alžiru zastopani le po "posebnih repre-zentantih." ' . Francozi, so zadovoljni Francozi so akcijo pozdravili z izrazi popolnega zadovoljstva, in smatra se, da se je pozicija osvobodilnega odbora s tem zelo ojačila. Rene Massigli, odborov komisar za zunanje zadeve je v Alžiru izjavil, da se akcije nima tolmačiti kot "hladen juridičen dokument," "temveč kot živ izraz simpatije in čustva med dvema vladama za francoski narodni odbor." Stavka v tovarni V tovarni Cleveland Hardware and Forging Co. na 79th imeni aretiranih nemk objavljeni Včeraj je urad FBI objavil i-meni dveh Nemk, ki sta bili aretirani v Detroitu v svrho inter-niranja. Ena je 46-letna grofica Marianna von Moltke, žena profesorja jezikov na Wayne univerzi in mati štirih otrok. Druga pa je Mi's. Emma Leonhardt, poročena ženska in hišna gospodinja, na katere domu so se shajali nemški bundovci, med katerimi je bila znana kot "mama." Včeraj je Diesov komite j v Washingtonu dal v javnost poročilo, da so njegove informacije pomagale k aretaciji četvo- ditev Diesovega odbora na. 'smes- Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej porawno osišče in vse, kar ono predstavlja! St. je včeraj prenehalo z delom i špijonov v Detroitu, nakar 500 mož, ki so člani unije, ki jg FBI odgovoril, da je tr-pripada A. F. of L. Stavka od unije ni bila avtorizirana. Delo je bilo ustayljeno, ker je vladni odbor zavrgel 5-centno mezdno zvišanje in,pa radi pritožb, da Sin ranjen v vojni je preveč priganjanja pri delu. Frances Blatnik, 15831 Trafalgar Ave., je prejela obvestilo, da je bil njen gin, štabni saržent Robert Blatnik, že drugič ranjen. Prvič je bil ranjen v Afriki, sedaj pa na Siciliji. Prejel je odlikovanje "Modrega srca". Njegova soproga se nahaja v Bostonu, Mass. Upamo, da bo tudi to pot srečno prebolel dobljene poškodbe I DRUŠTVO "ZAVEDNI SOSE-I DJE" Nocoj ob 7:30 uri se v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., vrši redna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ, na katero so vabljeni vsi člani in članice. ^TRAN 2. EN AK . A V N O S T 27. avgusta, 19^^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 ^^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by KHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHINO CO. 8331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# . SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: j(Po raznaialca v Cleveland in po poitl izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)______—-—$6.50 for Hall Year — (Za pol leta)____________________________3.50 Wot 8 Months — (Za 3 mesece)_____________2.00 NEMČIJA NA ROBU PREPADA By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poiti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)__ Por Hall Year — (Za pol leta)---- Pw S Months — (Za 3 mesece)_ ..»7.50 _ 4.00 - 2J25 Napisal Donald Bell For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Bvropo, Južno Ameriko in druge InnwHTiikft drtere): Foe One Year — (Za celo leto)____ For HaU Year — (Za pol ieta) ---------------------------- _$».D0 _ 4.50 Entered a* Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Clev^and, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. IZJAVA KONFERENCE V QUEBECU Po zaključku konference med predsednikom Roose-veltom in premierjern Churchillom je bila v touek 24. avgusta v Quebecu podana naslednja skupna izjava: ''Anglo-ameriška konferenca, ki je bila otvorjena v Quebecu 11. avgusta pod gostoljubnim pokroviteljstvom' kanadske vlade, je sedaj zaključila s svojim delom. ''Proučilo se je vse polje svetovnih operacij v luči mnogih jako povoljnih dogodkov, ki so se odigrali izza sestanka predsednika in premier ja v Washingtonu koncem maja in podvzete so bile potrebne odločitve za na-predovalne akcije mornarice, armade in zračnih sil obeh narodov. "Z ozirom na to, da so te sile pomešane v stalni akciji proti sovražniku v mnogih delih zemeljske oble, je nujno potrebno, da se na vrhuncu vojnega vodstva ohrani popolna enotnost glede smotrov in sredstev. "Potrebne bodo nadaljne konference, morda po krajših premorih kot poprej, medtem ko se vojni napor Ze-dinjenih držav in Britske družbe narodov in injperija proti sovražniku razširi in poglobi. ^ "Ne bilo bi na korist bojnih čet, ako bi se naznanilo sklepe, ki so bili napravljeni. Le ti morejo postati očitni le v akciji. "Vendar je mogoče izjaviti, da so se vojaške razprave štabnih načelnikov tikale večji del vojne proti Japonski in kako nuditi učirfkovito pomoč Kitajski. Mr. T. V. Soong, zastopajoč generalisima Čiang Kajšeka, je bil eden izmed udeležencev razprav. Na tem polju, kakor na evropskem, sta bila predsednik in premijer v stanu sprejeti in odobriti soglasna priporočila skupnih štabnih načelnikov. Sporazum je bil tudi dosežen glede političnih vprašanj, ki izhajajo ali se porajajo iz vojaških operacij. "Sklenjeno je bilo, obdržavati nadaljfio konferenco pred koncem leta med britskimi in ameriškimi oblastmi, poleg kateregakoli trostranskega sestanka, katerega bi bilo mogoče aranžirati s Sovjetsko Rusijo. Sovjetski vladi se bo preskrbelo polna poročila, v kolikor se tičejo vojne proti Nemčiji in Italiji." "Tekom posvetovanja je bilo razmotrivano vprašanje odnošajev s Francoskim odborom za osvoboditev, in razume se, da bo še ta teden več vlad podalo tozadevno posebno naznanilo." GLAS ITALIJANSKEGA ANTI-FAŠISTA Nicola Chiaromonte, italijanski pisatelj, ki je leta 1934 zapustil Italijo in je bil do leta 1941 aktiven z italijansko anti-fašistično skupino "Guistizia e Liberta" v Parizu, sedaj pa biva v Ameriki kot političen begunec, je po padcu Mussolinija napisal članek, ki ga je objavila revija "The New Republic." Ta članek se deloma glasi: "O tej revoluciji ne vemo veliko, ampak to-le se lahko reče: Ljudstvo, in ne kralj ali Badoglio, je vrglo Mussolinija; ljudstvo, in ne kralj ali Badoglio, zahteva "mir in svobodo"; kralju in Badogliju gre edino za to, kako bi čim ceneje utekla italijanskemu ljudstvu, zaveznikom, kakor tudi nacijem. Italijanom ponujata konec fašistične f&sade, zaveznikom "pogojno" podajo, in nacijem lojalnost "dane besede." Rada bi vse potegnila, v nadi, da rešita vsakega nekoliko: nekoliko oblasti, nekoliko imperija, nekoliko njune neobstoječe časti, nekoliko njune države. Italijanskemu ljudstvo je p rok leto malo mar za te reči. Kar se tiče 'kontinuitete' italijanske države, ki je bila rojena leta 1870, ni sam Mazzini, apostol italijanskega edinstva, nikoli priznal njjene legitimnosti. "To je situacija, glede katere so zavezniški voditelji rekli, da jim ne prija 'anarhija in kaos.' Samo njim je znano, kako daleč so pripravljeni iti na tej črti. Ampak revoluciji se ali pomaga ali pa se jo zatre. V sedanji situaciji pomeni zatiranje revolucije zatiranje miru, kajti "Vprašanje življenja in smrti" — to je naslov na prvi strani lista "Das Schwarze Korps" z dne 10. junija 1943. Ta list je uradno glasilo Himmlerjevih SS čet, ki so v najožjem stiku z organizacijo Gestape. Ta pa natančno ve, kaj se godi v različnih slojih nemškega naroda. "bas Schwarze Korps" objavlja pod tem naslovom pismo vojaka domov, iz katerega navajamo nekatere stavke; "... Pripravljati se moram na to, da ne bom presenečen, ako nas bo ta borba tako izčrpala, da nam bo šlo še slabše, nego leta 1939, ko smo začeli . . Neposredna smrtna grožnja, ki visi nad nami, je tako strahotna, da bomo morali izražati brezmejno hvalo iz dna srca u-sodi in fuehrerju, ako bomo le uspeli, da jo odvrnemo ..." Uredništvo tega lista, ki menda zares dobesedno pojmuje naslov članka, pravi, da to pismo ne izraža le naziranja vojakov na fronti, temveč tudi misli vseh Nemcev doma. List zaključuje s pozivom, naslovljenem vojakom na fronti, kjer pravi: "... Ako bo usoda zahtevala, bomo korakali bosi do zmage. Pozabili bomo na obrise naših mest in bomo živeli prav kakor živite vi. In, če bi bila zmaga odvisna od tega, smo pripravljeni omejiti vso nemško kulturo na ono, kar vi nosite v svojih srcih ..." Iz teh značilnih stavkov vidimo, da v Nemčiji zdaj nikdo več ne zaupa v zmago. Taka zmaga kot ta, o kateri govori "Das Schwarze Korps" v navedenih besedah, je pač bolj podobna porazu kot zgiagi. Zdi se i}am, da je to morda prvo ih najbolj jasno priznanje Nemce\' samih, da so poraženi. Pomisliti je treba, da je ta številka lista "Das Schwarze Korps" izšla pred dvema mesecema. Takrat še ni bilo invazije na Siciliji. Mussolini je še ura-doval. Hamburg ni bil porušen. In kampanja podmornic še ni bila popolnoma poražena. Tudi nemška ofenziva pri Kursku se še ni bila zrušila. Rusi še niso bili začeli napadati ih Orel je veljal za nepremagljivo utrdbo. Harkov ni bil niti v nevarnosti. In kljub temu so odkrito priznavali nemški poraz v časopisu, katerega more povsod v raj-hu kupiti kdor hoče za 15 pfeni-gov. To so ona dejstva, na katera je treba pomisliti, ako hočemo razumeti igro nemške strategije in politike v bodočih mesecih. Ludendorff je rekel leta 1918 — ako je vaša vojna iz-^ gubljena, položite orožje na tla. Toda to pot je stvar drugačna. Vojna gre naprej v cilju, da se pridobi — kakor je rekel general Dietmar na radiu — na času. Dodal je, da čas sam na sebi nima nobene vrednosti in da ga je treba še pravilno uporabiti. General Dietmar je tudi povedal, kako je mogoče kupiti čas. Dejal je, da ga je treba plačati z ozemljem, oziroma da to izrazimo z drugimi besedami, treba se je počasi umikati in se postopoma ustaviti na novih obrambnih pozicijah, ter tako polagoma ustvariti razmere, v katerih bi mogli italijanska in nemška vlada začeti z nami pogajanja. Tu seveda dobimo vtis, da si Dietmar oporeka — čim dalje proderejo zavezniške armade, tem bolj jasno in očividno postaja, 'da je Nemčija poražena, in tem manj imajo zavezniki povoda, da Nemčiji nudijo ugodnejše pogoje. Toda s časom se slabša le vojaška situacija Nemčije — priznati je treba, da je v političnem pogledu morda narobe. To je pač, povsem očividno, ona karta, na katero igrajo sedanji nemški vladarji. Nemški propagandisti so že čisto odkrito povedali, da se zanašajo mnogo na ameriške volitve leta 1944. Oni upajo, da bo prišel na krmilo predsednik, ki ne bo zahteval brezpogojne predaje. Ta karta je seveda dvomljive vrednosti. Toda Nemci ne stavijo nanjo vsega. Svoje umikanje na vojaškem polju bodo izkoriščali kot politično orožje. Pričakuje se, da bodo nemške armade na Ruskem kmalu prisiljene, da se umaknejo precej daleč nazaj. V tem slučaju se odpre Nerhcem dvoje upanj: Prvo je, da bodo vplivni krogi na Angleškem in v Ameriki prisostvovali prodiranju ruskih Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 W. 26th St., Chicago, 111. Klic za vašo moralno podporo Ko je začel Slovenski ameriški narodni svet delovati v smislu resolucij, sprejetih na Slovenskem narodnem kongresu lani v Clevelandu, se je obrnil do slovenskih Amerikancev s prošnjo, naj mu pomagajo v prvi vrsti z denarnimi prispevki, da bo mogel vršiti svoje prepotreb-no delo. Naši ljudje so se širom po tej deželi in izven nje radi odzvali tistemu klicu; ustanavljali so naše podružnice in jih še ustanavljajo ter redno pošiljajo denarne darove, ki znašajo sedaj že kaj čedno vsoto— kakih dvajset tisoč dolarjev v okroglim številkah. Sedaj pa je čas, ko bo treba tudi njihove moralne podpore. Dr. Ivan Čok se je obrnil do naše organizacije s pismoip, v katerem opozarja na važnost sedanjega mednarodnega položaja ter pravi, da terjajo tiste razmere našo skrajno pazljivost in takojšnji skupni nastop. Po njegovem mnenju ni nova laška vlada po padcu Benita Mussolinija in njegovih pribočnikov vprašala nas in naših zaveznikov za mir ali vsaj za pre- čet s skrbjo. Strah pred boljše- ker zahtevamo brezpo- vizmom v Evropi je bil že od nekdaj najvažnejše orožje nemške zunanje politike. Vsi Hitlerjevi uspehi v mednarodni politiki prav do Monakovega so bili doseženi s pomočjo boljše-viškega strašila. Nemci se ne bodo zadovoljili s tem, da strašijo zahodni svet z Rdečo armado, temveč bodo kmalu tudi začeli povdarjati poročila o naraščajoči komunistični nevarnosti v vseh zasedenih deželah, v ma-rijonetnih državah na Balkanu in tudi celo v Nemčiji sami. Nemci bodo sami ustvarjali komunistične zarote in poskusili postaviti zahodni svet pred neprijetno alternativo pobotanja ali pa izbruha boljševiške revolucije v vse;^ Evropi. Drugo upanje pa je to, da bi umik iz Rusije morda prinesel neko malo možnost za pomiritev z Rusijo. Stalinovi govori in proglas moskovskega nemškega narodnega ^komiteja, so v tem pogledu obudili nekatera upanja. Ako bi Rusija zadostila vsem svojim teritorijalnim potrebam, bi vsled pomanjkanja druge fronte v Franciji nastalo za Ruse naslednje vprašanje: ali nadaljevati boj, da se prisili Nemčijo predati se brezpogojno zahodnim velesilam ali pa prepustiti to čisto vojaško nalogo onim silam, ki bodo edine imele od tega korist — velesilam na zapadu! Nemci se vsekakor zanašajo na to, da bo nekje, na neki točki, vojaški pritisk na vzhodu ponehal. Od zdaj naprej moramo računati s tem, da bodo Nemci v političnem pogledjii poskusili nekaj velikega. Danes'je zanje vse izgubljeno in zaradi tega imajo tudi možnost poskusiti karkoli. Za vse one, ki imajo v današnji Nemčiji količkaj odločilno me-sedo, je to zares — vprašanje življenja in smrti. edini ljudje, ki se hočejo nehati boriti za nacije, in so iskieni glede tega, so oni ljudje, ki zahtevajo revolucijo. "Edino, kar mOie reči v tem momentu anti-fašistični begunec, je to, da goreče upa, da bodo Italijani sposobni plačati dolg narodom, katerim so storili krivico — Etijop-cem, Špancem, Fi^ncozom, Grkom, Angležem, Jugoslovanom in Amerikaneem — s tem, da se bodo postavili v prednjo vrsto borcev za osvoboditev Evrope. Upam, da se ne bodo pobotali za nič manj." gojno predajo laške dežele, in Badoglio, ki je načelnik tiste vlade, nadaljuje vojno proti nam in našim zaveznikom z namenom, do bi izsilil iz nas boljše pogoje za izstop Italije iz vojne. Italija se potemtakem ne bo predala brezpogojno, nego pogojno, meni dr. Cok. Kakšni pa so tisti laški pogoji, ni znano javnosti. Na vsak način bo eden izmed njih nerazdeljivost celinske Italije. Ta nerazdeljivost laške oblasti pa pomeni, da imajo ostati meje med Jugoslavijo in Italijo take, kakršne so bile pred vojno. Naše pravične zahteve so s tem v nevarnosti, misli pisec omenjenega pisma. V nevarnosti je Trst, Gorica, Vipava, Postojna in ves drugi slovenski svet, ki je bil pred vojno pod I-talijo. Zato je naš skupni nastop nujno potreben. Treba je opozoriti Belo hišo, državni vladni oddelek in vojni urad v Washingtonu, ravno tako tudi g. Churchilla, ki se baš sedaj mudi na konferenci z našim predsednikom Rooseveltom v Quebecu, ali pa angleško veleposlaništvo v Washingtonu na naše pravične zahteve. Kako naj se to zgodi najiz-datneje ? Po Cokovem nasvetu naj bi organizacije in posamezniki poslali brzojavke na pznačena mesta ter poudarili v njih krivico, storjeno po prvi svetovni se strinjajo z Adamičevimi in Čokovimi predlogi glede naše moralne podpore in našega skupnega nastopa za pravice naših bratov in sester na Primorskem ter pozivajo našo organizacijo, naj stori vse potrebno, a se tak skupen nastop tudi izvede nemudoma. BUjeten Združenega odbora Kakor smo že zadnjič omenili, je sklenil Združeni odbor slovenskih, srbskih in hrvaških A-merikancev, da bo izdajal svoj biljeten, publikacijo, v kateri bo pred vsem skrbel za pošteno propagando naše pravične stvari, ter ga pošiljal tudi vsem članom in članicam naših podružnic. Ker pa bo treba za sestavo članskih imenikov prejkone več tednov, a delo mora iti naprej, se bo tisti biljeten za sedaj pošiljal podružničnim tajništvom v primernem številu izvodov. Tajniki in tajnice se prosijo, naj prejete biljetine razdelijo med članstvo in če jim še kaj ostane, tudi med druge ljudi. Ko bodo urejeni članski imeniki, bodo člani in članice prejemali biljeten vsak na svoj dom. ŠKRAT Matija: "Ali tebi sploh kakšna pametna v glavo? Jaka: "O, seveda, žganje moje glave takoj prime • ■ • Vera: "Dušan, kako bi živeti brez mene?" Dušan: "Znatno ceneje Zaročenec; "Odpri Vf rai 1^ Vera (se preoblači v ^ njeni sobi). "Ne morem prosti!" Zaročenec: "Tako r&o spet enkrat videl." v#' ...Če me pa že želiš tako^ videti, glej skozi ključa' Ko je Čmerika neko noc^ pozno prikolovratil iz domov, je videl v svoji g'" sti doma kar dve ženi. je mož tako prestrašil, da čisto odrekel alkoholu. Naše gibanje Od 12. do 19. avgusta so se nam prijavile sledeče nove podružnice; Štev. 85 SANS, New York, N. Y., nastala iz podr. št. 85 SŽZ; štev 86 SANS, Elizabeth, N. J., nastala iz dr. štev. 540 SNPJ; štev. 87 SANS Brooklyn, N. Y., nastala iz dr. štev. 557 IWO; št. 88 SANS, Brooklyn, N. Y., nastala iz dr. štev. 57 KSPJ; štev. 89 SANS, Pueblo, Colo., nastala iz slov. pevskega društva "Prešerna". Ta organizacija je dne 19. avgusta štela 89 podružnic. V istem času so nam poslale prispevke sledeče podružnice: Štev. 3 SANS, Pittsburgh, Pa., $55.00 (v ta znesek je prispevalo dr. štev. 50 KSKJ $50.00 in njegov tajnik Math Pavlako-vich pa $5.00; štev. 33 SANS, Bridgeport, O., $37.00 ($5.00 od tega zneska je namenjenih za slovenske vojne ujetnike v Indian!) ; štev. 62 SANS, Crivitz, Wis.,$30.00; štev. 80 SANS, White Valley, Pa., $60.00; štev. 89 SANS, Pueblo, Colo., $25.00. Postojanka štev. 33 JPO-SS, Braddock, Pa., nam je podarila $200 in po predsedniku KSKJ Johnu Germu sta prispevala iz Puebla Mrs. Martin Morin $1.00 in John Jenko pa $5.00. Društvo Amerikanska Slovenka štev. J.0 JPZ Sloge iz She-boygana, Wis., je nam v svojem pismu želelo kar najlepše uspehe v teh pre}X)trebnih naporih vojni na podlagi nesrečnega' ter pridejajo ček za $25.00 naši tajnega londonskega pakta z | organizaciji v podporo, dne 26. aprila 1915, nadalje dej- stvo, da se zavezniki niso držali načel, izraženih v znamenitih 14 točkah Wilsonovih, potem to, da zahteva osvoboditev vseh 700,000 Slovencev in Hrvatov, Shodi. seje, sestanki in prireditve Podružnica št. 2 SANS, Chicago, 111., bo imela dne 28. avgusta ob osmih zvečer svojo ki so pod Italijo, z vsemi drugi- mesečno sejo v prostorih na mi Jugoslovani vred, nadalje'1638 N. Halsted St. ter poleg neutaljivo dejstvo, da ustreza ta drugega ukrepala tudi glede zahteva v polni mei i načelu, po' svoje veselice, ki jo misli prire-katerem se je osvobodila injditi dne 20. novembra ravno združila Italija sama, potem, tamkaj. borbo primorskih Slovencev in; Po seji bo imelo članstvo lepo Hrvatov proti fašizmu pred to' domačo zabavo po gorenjski na Gospodinja: "Kateri je tisti, ki prihaja vsak k vam?" J Kuharica: "Vsak vece ^ beden ne pride vsak vecef' ^ Gospodinja: "Saj ® dim,..." Kuharica: "No, seved^' večer pride drug vojak ■' vSi Ječar (jetniku): "VaS^' vas je prišla obiskat." Jetnik: "Katera pa?' , Ječar (hud): "Ne šali menoj!" Jetnik: gOl "Oprostite, ^ ječar, jaz sem vendar z&P radi mnogoženstva . • • {f Goeringova širokous*^^.^ usodna za nemško ^ industrijo (Nadaljevanje s 1 str®' ni) leto -- tudi ta jih je razočarala- ^ jf zaloge premoga za W ha jajo vse v kotlini reke skozi katero zdaj že poteka bojna fronta. -moga za koks iz premog^.gg| okoli Donoa pa je vsa ^ procentna železna ruda j nikov distrikta Krivoj Nemce brez vsake ^. jp Nepraktično bi bilo neizvedljivo, prenašati v ^ iz Tešinja v Ukraji''®^ |;il' razdalje od približno metrov. Premalo delovnih Transportna vpraša^J^^^ su vojne seveda niso P odvisna od denarja, vojnemu prometu sO meje v okvirju delavskih moči, razp oW transportnih sredstev, treba uporabljati. f Postalo, je zdaj Nemci ne bodo mogl' ^ j0|: problema, pred katereg^^^t, | postavila zračna t grozi ruhrskemu vojno in sedaj pa naposled se- j vadi. Poleg druge zabave bo tu-! - porazdelitev veda tudi Atlantsko pismo. j di lepo petje. Pel bo naš znani i ^^®^rije v oddaljen jjc Nadaljna navodila o tem bo-^ tenorist Tomaž Cukale in more-ste prejeli iz SANS-ovega ura- biti tudi Majda Novak. Oba pa da, ko pride čas za to. | bo spremljala Ksenija Novak Združena slovenska društva v na klavir, če bo vse v redu. Nevv^ Yorku se prav dobro zave- Tisti in tiste, ki lih srbijo pete uu, (la oo lamKitj ^ ,, dajo nujnosti in. potrebe taltega in se radi malo zasučejo, bi ni-' moniko. Vv uuatiijtJ V uuudijv- . j> I kateri so trdili nekate^^^^ da bo odpravila nevai*" nih napadov, se je P® , izvedljiva. Tisti in tiste, ki lih srbijo pete' do, da bo tamkaj s f skupnega nastopa, pa so nam kakor ne smeli zamuditi te seje Dne 21. avgusta se •' dne 19. avgusta poslala brzo- in domače zabave po njej. Kajti tu v Chicagu peta javko, v kateri je povedano, da Joe Gomilar je dal častno bese- izvržcvalnega odbora. " Iv,'! ;■ 27- avgusta, 1943 ENAEOPRXVNOaX ^ojna ustvarja vzore za velike zračne poti v enem poročilu o vseh fazah Velikanskega zračnega preno-katerega je objavil Urad za ojne Informacije, se pravi, da mračni prenos, ki so ga ustvarile vojska in mornarica in ki delu-J® v vojnih razmerah, sedaj iz-nekaj sto prekooceanskih vsak teden, sedaj ustvarja za razvoj zračnega prome-po celem svetu za civilne po- po vojni. Razne vrste potniških letal in mbniki so bili prenarejeni ali ^ popravljeni, in pobarvani z °jno barvo, sedaj služijo za acm prenos v vojni komandi pomorskem zrakoplovstvu. ^ etala, ki jih vozijo precejš-civilni piloti ali pa piloti iz-^ in pomorskih šo- vsa ^ ^^tanje, sedaj letijo na ni ti polja, kjer se Združe-^rodi borijo proti Osišču. sam° O.W.I. je sedaj ^"&koplovna komanda za os večja nego vse druge Yoi vf ^'■ganizacije, civilne in lem ^ obstojale po ce- no. f^upaj, pred to voj- gg poročilu se tudi pravi, da '^®likega povečanja su f prenosa v vojnem ča-razvijajo promet, tu l^aerodromi po celem sve-- »bodo po vojni uporabljeni «\^ne potrebe. • I- pravi, da sledeča pripomba nekega pilota Prenosne komande najboljše pokazuje široki obseg zračnega prometa: "Moje perilo, je v Indiji ...in ga ne morem dobiti pred prihodnjim tednom nazaj." Vojni in pomorski zrakoplov-ni promet sedaj iznaša okrog par sto letov črez Atlantik na teden, in ta številka zmeraj raste. Ko je pred kratkim neko letalo priletelo iz Avstralije v Kalifornijo v rekordnem času od 33 ur in 27 minut, je dokazano, da je brzina glavno načelo Prenosne zr,ične komande. Zdravila, krvno plazmo in potrebščine, ki se nujno rabijo sedaj letala hitro raznašajo kamor je treba. Pred kratkim je bila cela bolnišnica prenešena na letalu v Alasko. Letala prometne komande ngsijo vsake vrste tovor, ki je potreben v vojnem naporu. Nekaj krat so črez velike količine vode nosili tanke in avtomobile. Pred kratkim je ena vrsta in-I sektov z Fidji otokov preneše-i na v letalih v Honduras, da bi I tam uničili insekte, ki napadajo koren hmelja, ki se zelo ceni za vojne potrebe. Letala, ki se vračajo s fronte peljejo nazaj ljudi. Kakšen krat so prenarejena v leteče bolnišnice za ranjene. In pred prav kratkim časom letala so se vračala z letov, kjer Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. so nosila tovor, napolnjena za poljskimi delavci z bahamskih otokov. Od prilike 2,500.000 izučenih delavcev dela letala sedaj. 0)VI pravi, da se skoraj vse tvornice morejo popolnoma spremeniti za izdelavo civilnih letal. V poročilu se pravi da civilna aeronautična uprava "trezno misli da bodo Zedinjene di>-žave v letu 1950 imele 500,000 civilnih, tovornih in vojnih letal v aktivni porabi". O. W. I. pravi' da se pričakuje, da bo 1945 leta mnogo letal za prenos od 100,000 do 200,-000 funt nosilo tovore od 15 ton z brzino od 250 milj na u-ro na razdaljo kot od New Yorka do Chicaga. Tudi se pričakuje, da bo leta 1946 70 od sto potniškega potovanja, ki sedaj obremenjuje pulmane na železnicah, prevzelo zrakoplovstvo — kar bi znašalo okrog 20,000,000 potnikov na leto. Na koncu tega let&, bo v Ze-dinjenih državah zraven nekaj cisto vojnih, okrog 865 glavnih aerodromov, dokler jih je leta 1940 bilo manj kot 100. Vsi aerodromi imajo tlakovana vzletišča 3,500 ali še več čevljev dolga, na katerih morejo stati največja letala. In zraven teh velikih aerodromov imajo Zedinjene države tudi več kot 2,000 manjših. yiGTORY rfMSk ^'NtTBD mom STATES i! I WAR v MWBONDS AND ^STAMPS / :: \yIDETI bi morali, kako hite vojaki proti telefonu, zlasti med 7 in 10 zvečer. Po ducat jih stoji v vrsti in čakajo na telefon. Slišali bi radi kako besedo od doma, ali da bi sporočali povišanje, ali napravili sestanek za konec tedna. Bell Sistem stori vse v svoji moči, da omogoči te telefonske klice. Toda zdaj ni skoro nobene prilike, da bi vzpostavila nove linije, ker mora iti baker in drug material za vojno. Ako imate sina v armadi, ali pa če ga nimate, ali ne bi hoteli dati prostor pri telefonu vojaku s- tem, da ne boste klicali med 7 in 10 zvečer? THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY ( MLADA BREDA - POVEST SPISAE t)R. IVAM' PREGELJ (Nadaljevanje) Tedaj je Anž^ premagal samega sebe in svojo radovednost, rekoč: "če je, ne uide, saj ni ptič, in tudi ne uteče, saj ni voda." In prišlec res ni ne zletel, ne utekel, temveč Anže ga je našel v izbi na Peči pri hlebu kruha in zdaj je videl} da je res njegov oče, nekam izpremenjen in nekam zanemarjen, sicer pa ves in pravi njegov oče. Pozdravila sta se in umolknila. "No, ali si nimata ničesar povedati?" je vprašala Marja^ niča. "Moški je postal!" je dejal oče. Tedaj se je oglasil Anže. "Aii ste prišli z doma?" "Z doma!" "Kaj pa Peter?" "Služi!" , "Pa France?" "Se uči za krojača!" "Pa vi?" "Tako! Saj vidiš, slab sem< za delo nisem več, pa nikogar nimam."* "Prej ste nas pa podili oče," je dejal Anže, "zdaj pa tožite, da ste sami!" "Kdo vas je podil?" je dejal 'oče skoro jokajoče. "Doma je kiša: Tam jo imate, pa delajte po moji smrti kakor hočete." ■ "Kako pa, da stie prišli?" je vprašal sedaj Anže. Z nekako Memirnostjo je gledal očetu v obraz. Tako čudno se je bil iz-premenil oče. Anžetu se je vzbujalo rahlo sočutje do njega. "Ali ste bolni?" je pristavil hitro za prVim Vprašanjem; "Tisto ne, Anže," je odvrnil oče. "Pa ne bom dolgo, ne; pa sem rekel; ga morda ne bom niti videl več. Pa sem prišel, Anže,. vidiš, na obisk. Lepo si zrasel, lepo!" Marjanica je dejala: . "Razkaži malo očetu Peč, da bo videl, kje služiš!" "Saj I res, oče! Ali greste?" je vprašal Anže. Mož je vstal, šele sedaj je videl Anže popolnoma, kako silno se je bil postaral oče, in zaman je iskal vzroka. Peljal gh je v hlev, razkazal mu živino, potem pa dejal, ko je oče samo vzdihoval: "Kaj bi radi; oče?" Oče se mu je približal in za-šepetal: "Ti! Tako sem slab. En kozarček žganja bi mi naredil prav dobro." Nato ga je fant odvedel nazaj v hišo in izmoledoval od Marjanice ono že znano nam steklenico. Z vidnim veseljem je gledal, kako tekne očetu. Toda, ko je bil oče nalil že v tretje, in so se mu, začele nekako oči svetiti, je rekel Anže: "Pa kruha niste niti prigriznili!" "Ne gre!" je dejal oče in z enim očesom motril temnozele-no steklenico, katero je k sreči Marjanica zdaj odnesla. "Ali ne pijete preveč, oče?" je vprašal Anže. "Saj nimam," je odvrnil mož in pogledal fanta skoro užaljeno. Tedaj je vstopila Katra. ^ "Ta je!" je zašepetal Anže, oče pa je začel preponižno pozdravljati in zahvaljevati Katro, češ, da .ji ne bo nikoli pozabil tega, kar je storila dobrega njegovemu sinu. Anže sicer do zdaj ni vedel o nikakih dobrotah. Medtem pa je začel oče nekako meti, da gotovo Katra skrbi, da ne pojde Anže praznih rok s Peč|i. "Tisto naj gleda pa sam. Pri nas ne zadržujemo plačila hlapcem!" je odvrnila Katra, in pristavila : "Kaj vam ne da nič? Ne daš fiič očetu?" Tedaj je oblil Anžeta sram, in skoro hud je bil na očeta, češ, da govori prvič tako p rili z- Ijivo, ko ni treba; drugič, ker vsemu pritrdi. Gledal je, kako bi se izmuznil iz sobe. In to se mu je posrečilo, ko je Katra zadovoljna z možem, ki ji je laskal, odšla in mu prinesla novo steklenico žganja. In govorila je prijazno ž njim. Zunaj ob hlevu pa je čakal na očeta Anže in si grizel prste. In sram ga je bilo, sram. Pa sam ni skoro vedel, zakaj. Tako se je zgodilo, da se je Anžetu izpremenilo veseljfe v žalost, in z nekako nestrpnostjo je čakal, da odide oče. Nekaj čudnega in novega mu je šlo skozi misli. Do sedaj Anže ni vedel, da se more sin sramovati očeta. In vendar se je to njemu zgodilo danes, in Anže je bil raditega dvakratno žalosten.Le-žalo je očitanje na njem, da ga je sram očeta. In par skrivnih solz je obrisal in šel v hlev in poiskal za diljp prihranjeni denar in razvil iz robca cekin. Dvajset krajcarjev je bil dal Tomažu, da ga je zamenjal za papir. Sedaj pa je vzel ta cekin in se vrnil iz hleva. In prav tedaj je prišel oče iz hiše. "Zdaj pa grem, Anže, zdaj, ko sem te videl. Pa priden bodi, dobro in skrbno gospodinjo imaš," je rekel in za nekaj hipov pristavil: "Lej, Anže, in ni treba, da bi vse zapravil. Če nimaš kam deti, saj imaš mene!" Tedaj je izvlekel Anže cekin in ga izpustil očetu v roko. (Dalje prihodnjid) ZAVESE Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrovat ZESk r Domači mali oglasnik AVTOMOBILSKA POSTREŽBA ELYRIA AUTO REPAIR AND WIELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PROOAJAMO TUDI NO\lS WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE Seveda, nihče ne pusti na tla električnega likalnika nalašč, toda tak pripetljaj- skoro gotovo pokvari termostat in grelni sistem v njem. ■ V teh dneh, ko je doma toliko več likanja, bi ne mogli biti brez električnega likalnika in ako se mu kaj prigodi, bi imeli dosti sitnosti, da bi ga nadomestili. Zatorej posebno pazite na ta nenadomestljivi pripomoček. Torej glede likalnih vtaknite' žico od likalnika v stik v steno, NE k svetilki ali kakemu drugemu predmetu. Ne segrejte likalnika preveč: ne imejte ga odprtega,- ako morate iti proe od likalne deske. Naj bo dno likalnika vedno čisto. Podrgnite ga po papirju, po katerem ste potresli nekaj soli, ali ga nalahno nadrgnite z voskom. Kadtfa- napravite stik ali izvlečete žico, primite za plug. Pazite tudi dobro na vrvico, ker je—KAVČUK. Kar se tiče likalnika Likajte obleke z gumbi, zaponkami in drugim trdim materialom tako, da bo obrnjena na notranji valjček, s tem se prfepreči drgnenje čevlja. Naj bo čevelj, vedno čist. Drgnite ga z vlažnim suknom. kadar je mrzel. Kadar ni v rabi, ga odstranite od valja. RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-]e. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 CVETLIČARNE Slovenska cvetličarna S^elercit Jf loriStsi 15302 Waterloo Rd. E. 61st St Gatage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro. IVanhoe 0195 GASOLIN STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Official OPA Tire hispection Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazan.ie avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. RAZNO lOl 10E30I locac tJOSTILNA Frank Mihčic Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEndcrson 7740 THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy Kavčnik in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo KO ZA2ELITE KOZAREC dobre piw, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:3Q ure zjutraj RUDY BOZEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! OGLAŠAJTE V- 1 "ENAKOPRAVNOSTI 8trar & ENAKOPRAVNOST !U PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK (Nadaljevanje) "Tega mi ne bo verjel nihče," je premišljal Švejk, "da se more kdo imenovati, kakor tile Tatar ji: Muhlahalej Adbrah-manov — Bejmurat Allahali — Džeredže Čerdedže — Davlatba-lej Nordagalejev itd. Pri nas imamo vendarle lepša imena, kakor tisti župnik v Židohoušti, ki se je imenoval Obed." In zopet je stopal dalje med vrstami ujetnikov, ki so drug za drugim kričali svoja imena in priimke: "Džindralej Hanemalej — Ba-bamulej Mirzahali itd." "Pazi, da se ne ugrizneš v jezik!" je dejal Švejk vsakemu z dobrodušnim nasmehom. Ko je bil končno po groznem trpljenju s seznamom gotov, je sklenil, da poizkusi še enkrat in pojasni tolmaču naredniku, da je postal žrtev zmote in kolikokrat je že po foti, ko so ga gnali med ujetniki, zaman klical po pravičnosti. Ali narednik, ki že prej ni bil povsem trezen, je izgubil medtem popolnoma razsodnost. Imel je pred seboj razgrnjeno stran inseratov nekih nemških»novin in je prepeval inserate po napevu Aadeckega marša; prepeval pa je tise in tiše ter je končno utihnil ter se nepremično zagledal v papir. Tako je dal Švejku priliko, da mu je natanko popisal svojo nesrečo od ribnika v Felstynu doslej. ' Toda narednik je medtem že davno zaspal in Švejk je govoril popolnoma zaman. Ko je Švejk pristopil k njemu in se doteknil njegove rame, je narednik padel s stola na tla, kjer je mirno spal dalje. "Ne zamerite, gospod feld-vebl!" je dejal Švejk, salutiral in odšel iz pisarne. Zgodaj zjutraj je vojno gradbeno poveljništvo izpremenilo dispozicije ter odredilo, da se skupina ujetnikov, v kateri je bil Švejk, odpravi naravnost do Premysla k obnavljanju proge Premysl—Lubaczow- Vse je torej ostalo pri starem, in Švejk je nadaljeval svojo Odisejo med ruskimi ujetniki, ki so jih madjarske patrole v urnem tempu gnale naprej. V neki vasi, kjer je bil oddih, so se srečali na trgu z oddelkom trena. Pred skupino vozov je stal častnik in gledal ujetnike. Švejk je skočil iz vrste, se postavil pred častnika in vzkliknil: "Herr Leutnant, ich melde eghorsamst . . Več ni mogel povedati, ker takoj sta bila tu dva madjarska vojaka, ki sta ga z udarci s pestmi porinila med ujetnike. Častnik je vrgel za njim čik cigarete, ki pa ga je pobral drug ujetnik in pušil dalje. Potem je častnik razlagal poleg stoječemu korporalu, da so na Ruskem nemški kolonisti, l^i so pač tudi morali na vojno. Nato se ni na vsi poti do Premysla Švejku ponudila nobena priližnost, da bi se komu pritožil, pa je prav za prav or-donanc 11. marškompanije 91. polka. Šele v Premyslu so ujetnikom dali nekoliko črnih pomij iz čiste cikorije in kos suhega koruznega kruha. Potem jih je prevzemal major Wolf, takratni vladar nad ujetniki, ki so popravljali utrdbe Premysla in okolice. Wolf je bil temeljit človek. e i ® i Imel je pri sebi cel štab tolmačev, ki so izbirali izmed ujetnikov specijaliste za gradbena dela po njih sposobnosti in prejšnji izobrazbi. Major je imel fiksno idejo, da ruski ujetniki prikrivajo svojo omiko, ker pripetilo se je, da so na njegovo vprašanje: "Ali znaš graditi železnico?" odgovarjali vsi ujetniki stereotipno: "Ničesar ne znam . . . ničesar ne vem ... še nikoli nisem slišal a tem . . . zmerom sem živel častno in pošteno." Ko so torej stali razvrščeni pred majorjem in vsem njegovim štabom, je najprej vprašal, kdo zna nemški: Švejk je takoj stopil iz vrste in povedal, da zna. Major, očividno vesel, je Švejka takoj vprašal, ali ni in-ženjer. "Pokorno javljam, gospod major," je odvrnil Švejk, "da nisem inženjer, ampak ordo-nance 11. marškompanije 91. regimenta. Padel sem v naše ujetništvo. To se je zgodilo takole, gospod major , . ." "Kaj?" je zakričal Wolf. "Pokorno javljam, gospod major, da je bila reč takale..." "Vi ste Čeh!" je tulil major, "i ste se-preoblekli v rusko uniformo!" "Pokorno javljam, gospod major, da je to popolna resnica. Pt-av vesel sem, da je gospod major takoj spoznal moj položaj. Morda se naši že kje bojujejo in jaz bi takole brez koristi zamudil vso vojno. Naj vam torej, gospod major, to vse razložim po vrsti!" "Dovolj!" je rekel Wolf in poklical dva vojaka s poveljem, naj tegale moža takoj odvedeta na glavno stražnico, in sam je počasi z nekim stotnikom ko-račil za Švejkom ter zamahoval z rokami. V vsakem njegovem stavku je bilo kaj o "čeških psih." Srečen je bil, da se je njegovi bistroumnosti posrečilo, zasačiti takega ptiča veleizda-jalca in vohuna. Že nekaj mesecev so dobivali poveljniki vojaških oddelkov reservate, da je ugotovljeno, kako nekateri u-begli češki vojaki, pozabivši na svojo prisego, stopajo v vrsto ruske vojske in služijo sovražniku, ki so mu zlasti koristni kot ogleduhi. Avstrijsko notranje ministrstvo je tavalo še po temi, kolikor se je tikalo ugotovitve, da imajo češki ubežniki na ruski strani že prave bojne organizacije. Nič gotovega še ni vedelo o revolučnih organizacijah v tujini, in šele v septembru na liniji Sokal—Milijatin—Bubnovo so prejeli poveljniki bataljonov zaupne vesti, da je bivši avstrijski profesor Masaryk pobegnil za mejo, kjer vodi propagando proti Avstriji. Neki tepček pri diviziji je reservat dopolnil še z ukazom: "Kdor ga ujame, naj ga nemudoma predvede divizijskemu štabu!" I Major Wolf takrat še ni imel niti pojma o tem, kaj vse pripravljajo češki ubežniki Avstriji; vedel je lQ o ubežnikih špi-jonih, izmed katerih mu je zdaj eden tako izlahka padel v past. Ker je bil nekoliko ničemuren človek, si je predstavljal, da prejme za svojo pozornost, previdnost in talent z višjega mesta pohvalo. Sklenil je, da Švejka na glavni zasliši in ga da nato takoj obesiti. Stotnik, ki ga je spremljal mu je ugovarjal, da nima te pravice, češ, da se Švejka sme obesiti le na temelju sodbe vojnega sodišča. "Ne, obešen bo brez sodbe!" je sikal Wolf. Švejk je slišal ves ta razgovor, a ni rekel svojima spremljevalcema nič drugega nego: "V neki krčmi v Libni smo se enkrat prepirali med seboj, kaj naj storimo z nekim klobučarjem Vašakom, ki nam je pri zabavi zmerom delal zgago. Ali naj ga vržemo ven takoj, ko stopi skozi vrata, ali pa naj ga vržemo šele, ko si naroči pivo, ga plača in izpije, ali pa naj ga obrcamo, ko začne plesati. Krčmar je predlagal, naj ga pustimo na miru tako dolgo, da kaj zapije in zaje; šele ko bo vse v redu plačal, pa naj ga naženemo. Dolgo smo se prička-li. In veste, kaj nam je storil ta lump? Sploh ni prišel! Kaj pravite na to?" Vojaka Tirolca pa sta odgovorila : "Nix bohmisch." "Verstehen sie deutsch?" je vprašal Švejk mirno. "Jawohl," sta odgovorila oba, na kar je dejal Švejk: "To je dobro, se vsaj med svojimi ne izgubita." Med takimi prijateljskimi pogovori so prišli na glavno stražnico, kjer je major Wolf nadaljeval debato s stotnikom o. Švejkovi usodi, Švejk pa je sedel skromno zadaj na klopi. Končno se je major Wolf vendarle vdal stotnikovemu nazoru, da bo ta človek visel šele po daljši proceduri, ki se ji pravi prijazno: pravna pot. Švejka so torej z eskorto odpravili na poveljništvo posadke, kjer so podpisali zapisnik, ki ga je sestavil major Wolf, da se je Švejk kot člen avstrijske armade samovoljno in brez pritiska preoblekel v rusko uniformo in bil za fronto po vojfiem orožništvu aretiran, ko so se Rusi umeknili. To vse je bilo resnica, in Švejk ni mogel ugovarjati. Ko pa je hotel zapisnik popolniti z opazko, ki bi bila morda situacijo razjasnila, je zakričal major: "Jezik za zobe! Tega vas nisem vprašal. Stvar je pisto jasna." Nato so ga odvedli v luknjo, kjer je bilo prej skladišče za riž in obenem penzionat za miši. Po tleh je bil še povsod raztresen riž, in miši se niso prav nič bale Švejka, nego so veselo tekale okoli in paberkovale zrnca. Toda noč je prebil Švejk popolnoma mimo, ker miši so imele svoj nočni program, ki so ga izvajale v sosednem skladišču za vojaške plašče in čepice. Glodale so jih z veliko spretnostjo in brez vsake nevarnosti,, kajti šele leto nato se je spomnila intendantura in je uvedla v vojna skladišča erarne mačke brez pravice na pokojnino, a z naslovom: K. u. k. Militarmagazin-katze. To mačje dostojanstvo je bilo le obnovitev stare institucije, ki je bila opuščena po vojni leta 1866. Z jutranjo kavo pa so vtek-nili k Švejku v luknjo človeka v ruski furažci in ruskem vojaškem plašču. Ta mož je go-vqril češki s poljskim naglasom. Bil je eden izmed tistih nič-vrednežev, ki so služili pri ar- Vaš MONCRIEF fornez prenovljen z pristnimi MONCRIEF deli Daje večletno poglugo brez sitnosti Obiščite vašega MONCRIEF prodajalca The HENRY FURNACE CO. Medina, Ohio i ARENA OD 2. DO 12. SEPT Pop. 6., 11., 12. sept. HArURIO IN mt NKW . ........»«"* •«*•« f; OIMC Cene: 1.85, 1.65, 1.35, .85 madnem zboru v kontrašpiona-ži pod poveljništvom, ki je bilo v Premyslu. Bil je člen vojfiške tajne policije a se ni baš potrudil, da bi našel rafiniran prehod za špioniranje na Švejku. Začel je docela enostavno: "V lepo svinjarijo sem zaga-zil s sVojp neprevidnostjo. Služil sem pri 28. regimentu in sem takoj stopil v službo Rusov in sem se dal neumno zajeti. Priglasil sem se Rusom, da poj-dem na forpatrolo . . . Služil sem v šesti ki jevski diviziji . . . Pri katerem ruskem regimentu si služil ti, kamerad? Tak se mi zdi, da sva se nekje na Ruskem že morala videti. V Kijevu sem poznal mnogo Cehov, ki so šli z nami na fronto, ko smo prestopili v rusko vojsko. Zdaj pa se ne morem spomniti njih imen in odkod so bili; morda se domisliš ti koga, s komer si bil tam. Rad bi vedel, kdo je tam od našega 28. regimenta." Mali oglasi MOŠKI 18 do 60 let STROJNI OPERATORJI in UČENCI Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. , ZAVAROVALNINO za hiše, pohištvo In avtomobile vam preskrbi MIHALJEVIC BBOS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohlitvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta. Proda se hiša za 2 družini, 8 sob, na E. 47 St. Cena $310«. Hiša za 4 družine, zidano poslopje, 2 trgovini, Superior Ave. in E. 65 St. Cena $10,300. 1377-79 E. 65 St.—hiša za 2 družini; stanovanje zgoraj prazno. 10 sob in štiri garaže. E. 82 St.—Za eno družino, 8 sob, garaža. Cena $4200. E. SI St. Trgovina in stanovanje. Se proda, da se uredi zapuščino. Za podrobAosti se zglasite pri J. TISOVIC 1366 Marquette Ave. blizu St. Clair in East 55th St. IŠČE SE takoj 10 mož SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO Plača 70c na uro Dnevno delo Morate prinesti izkazilo državljanstva The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. Employment urad odprt od 8-5 od ponedeljka do petka 9-3 ob sobotah HIŠNE Izkušnja ni potrebna Tedenska plača Proste ob nedeljah Ugodne delavske razmere Zglasite se pri hišniku Hotel Westlake Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVK. POKLIČITE: ENdicott07l8 Mali oglasi FANTJE IN MOŽJE! v naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 East 185th St. IŠČE Sg MOŠKE za delo v mlekarni; izurjeni ali ne-izurjeni. UNIJSKA PLAČA. STALNO DELO HILLSIDE DAIRY Warrensville Center Rd. vogal Mayfield Rd., Cleveland Heights, O. FA. 9100 Proda se dve hiši na eni loti; po 6 sob vsaka, ter vsaka za eno družino. Nahaja se blizu cerkva, šol in transportacije. Proda se po zelo zmerni ceni. Zglasite se na 15304-06 Lucknow Ave. CORE MAKERS COREROOM TEŽAKI DELAVCI PRI FORNEZIH POPRAVLJACI FORNEZEV MAGNESIUM LIVARSKI MOLDERJI SAND MOLDERJI SPLOŠNI TOVARNIŠKI TEŽAKI Sprejme se nedržavljane Dobra plača od ure in 'overtime' Monarch Aluminum Mfg. Co. 9301 DETROIT AVE. DEKLETA 18 do 45 let \ obrambna industrija Izkušnja ni potrebna Plača oH ure Državljanstva se ne zahteva The Geo. Worthington Co, 802 West St. Clair Ave. PRODA SE 2 novi zidani hiši — bungalow; na 21221 Arbor Ave. in 1391 E. 222 St., od Euclid Ave. Se lahko takoj selite. Morate dobiti dovoljenje od War Housing Center. — Podrobnosti dobite pri JOHN ROBICH BUILDING CONTRACTOR 18650 Meredith Ave. KEnmore 5152 Išče se eno ali dve sobi, kjer bi tudi lahko imel kuhinjo. — Vpraša se pri John Turk, 1471 E. 65 St. HIŠA NAPRODAJ Proda se hiša, ki se jo lahko preuredi za eno ali dve družini; vse udobnosti, dve kopalnice. Proda se poceni, ker odide lastnik na farmo. Ogledate si lahko vsak dan od desete ure zjutraj naprej, na 1179 E. 173 St. Stanovanje s 5 sobami se odda .v najem družini brez otrok. Najemnina $23 na mesec. Vpraša se na 7002 Becker Ct., med E. 70 in E. 71 St., Suite I. Prileten moški dobi delo, da bi delal okrog hiše in pomagal pri čiščenju v gostilni. Dobra plača, stanovanje in hrana. Kogar zanima naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" SPREJME SE TAKOJ DRAW PRESS OPERATORJE Izkušnja ni potrebna Ml BOMO VAS NAUČILI Plača ob začetku 70c na uro in ugodna plaČa za "piece work" poleg "overtime" Dnevno delo 100% vojno delo Morate prinesti izkazilo državljanstva Intervuj: 8 do 5 od ponedeljka do petka 9 do 3 ob sobotah The Bishop & Babcock Mfg. Co« 1285 EAST 49th ST. Mali oglasi Lepa prilika Proda se ali zamenja farmo, obsegajočo 42 Va akra, v Middle-field, O. — Hiša s 5 sobami; 20 akrov gozda, 12 akrov vinograda — Vprašajte pri JOSEPH DEZELAN, 6032 Glass Ave. Opremljeno sobo za eno ali dve dekleti se odda v najem. — Vpraša se na 1051 Addison Rd., Suite 3. mmik za ASSEMBLY PUNCH PRESS OPERATO. RICE STROJNE OPERATORICE K (Plača od ure) 100% OBRAMBNO DELO Plača ob začetku 70c na uro in ugodna plača od kosa ter "overtime." DNEVNO DELO POTREBNO JE IZKAZILO DRŽAVLJANSTVA Intervuj: 8. do 5. od pone deljka do petka; 9. do 3. ob sobotah The Bishop ^ Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. HIŠNIK IZKUŠNJA NI POTREBNA TEDENSKA PLAČA PROST OB NEDELJAH Ugodno delavsko razmerje Zglasite se pri oskrbniku Hotel Westlake TEŽAKI za SPREJEMNI ODDELEK ODDAJNI ODDELEK STAVBINSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA ZUNAJ Plača od ure THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave. CH. 837'6—8377 Ob večerih: ME. 4767 Mali oglasi PrijateFs Lekarna ST. CLAIR AVE. VOGAl E. ^ PRESCRIPTION SPECIAUO ENdicott 4312 . _ Zastonj pripeljemo ŽENSKE STROJNE OPERATOBi^ m UČENKE Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. MOŠKE IN Z se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČBT# Moški 771/20 na Ženske 62 %c na ur" Morate imeti izkazilo ^ Ijanstva in prestati zdra^ preiskavo. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFI^ 1256 W. 74 St. National Co., Inc. SOUND SYSTEM INDOOR OR Posebni popust za dr B. J. Radio Servif® 1363 E. 45 St. — HE"* Gramofonske slovenske, hrvatske, vseh vrst. Naša trgovin® g |)i< prta vsaki dan od 12- " zvečer. Zaprta je veS ponedeljkih in sredah* ^ NORTHEAST SERVICE CO- Jerry Bohii*^ 819 E. POMOČNIKI POMETAčI NOČNO DEL.0 Plača ob začetku P® deset dolarjev za sede ni tednik. ^ BUNELL MACHlNf-TOOL 1601 E. TOVARNIŠKO 100% obrambna , Izkušnja ni grtf* Plača na uro, poleg ' ° ' Zahteva se "Avaij® Statement" The Draper E. 91 St. in 1 blok južno od Uni""