PREDELAVA LESA Pri nas smo po vcjni dvkaj močno sehc-i gozdovc. Ze le-la 1948 jc billa sečnja skoraj za polovico verja fcakor pred vojno leta 1949 pe že za tri tetrtine. Glavni vzrok so bile velifee potrebe p« lesn za SratJnjo in izvoz. Predelava lesa na žagah je rasila še hitreje hakur sečnja. Leta 1950 je biia skoraj dva-krat Vcčja kakor v letu 1933. SeHali in predelovali smo mnogo več lesa, kol dopušra normalen prirast gozdov m je zato nastala nevarnnst, da bi gozilovi začcii prupadati. Zato se je oddlej sefn.ia pola-gotna zmanjševala, s tem pa tudi predelava lesa. Larii )o predlani je bilfi Pflsrkano mani lesa fcakor v leiu 1939. Višjc stopnjd predeluve IZVOZ PBBDiiABEOt m IK UEPflEEBLAfiEOZ 1.BSA Oosedtmji rezultoti htevne pcgoje glcde kako-vi«li in driigih prodajnib po- ?.e več let si prizadevamo, da bi lesno 'ndustri.io uspoH«-bill za »visoko« obdelavo c-sa. Zgradili smo vrsto novib kapacitet za izdelavo lestiiih plošt, montažnih stavb, c«la-loze in papirja. Proizvodnja je dosegla prve pomemhne rexa>ii&te. Tako so lanj 11-de)alj za .2 in pol krut ved raxnih lesn'h plošf kakor pred vojno. V tej koUfini so tudi umetne p-lošfe, bi jib pred vojno sploh niso bdelo-vaOi. lasdelano je bilo 5 krat vef pohištva kakor v letn 1939. (Vcndarle nforamo' opo-loriti. da je pohištvo ve^ino-tr.a «e vedno drago 'a neso-dobiio. Zato so ga na doma-eem tigu do predkratkim prodajali zato, ker paL ol bUo drugafnega, v tujini pa so ga le s težavo plasira)>). Vse to iastavlja gospodar-stvu naslednje vprašanje: po eni strani moraina Stediti gozdove, po drug-i stranl pa je potrchno vedno več lesa za gradnje, rudarstvo, proiz-vodnjo pobištva in drugih >z-delkov za airoko potrošnjo, in zlasti za izvoi, v katerem ima les ze)a pomembno vlogo. Rcšitev leži v višji stapnji izkoriitianja &csne surovine v »visoki« predtlavi lesa, zlasti za izvoz. Ista koKtina obdelancga lesa daje pri iz-tozu mnogo večjo vrednost, kakor fe t?i jo izvažaii v ne-obdelancm stanju. Muramo razen tega še omeniti, da je pri izvozu neohdelanega ali polobdeianega lesa konkuren-ca v zadnjem iasu čedalje7?,0 mo< ncjša. zaradi eesar svetov-ni trg postav^ja vedno l.olj za- Naposlcd se je moino po-večaJa predelava lesa v