PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
■ Cena 35 lir
Leto XVIII. - Št. 283 (5367)
TRST, sreda 19. decembra 1962
SINOČI «NEURADEN» RAZGOVOR NA BAHAMSKIH OTOKIH
Kennedy in Mac Millan skušata ugladiti številna nesoglasja med obema državama
Ameriško pojasnilo o odsotnosti Deana Ruska - Komentar «Pravde» o zasedanju NATO
NASSAU (Bahamski otoki), 18. — Ameriški predsednik Ken-Bedy in predsednik britanske vlade Mac Millan sta prišla danes v Nassau na Bahamskih otokih, kjer sta imela danes po-i Poldne «privaten» sestanek.
Mac Millana spremlja zunanji minister lord Home. Pri razgovorih bo sodeloval tudi minister za obrambo Thorneycroft.
S Kennedyjem pa je prišel na .razgovore minister za obrambo McNamara, medtem ko je državni tajnik Dean Rusk ostal v Washingtonu zaradi drugih obveznosti.
mnogo koristi od Mac Millanovih nasvetov in prijateljstva, prav tako kakor njegov prednik Eisenho-wer.
V zvezi z odsotnostjo Deana Ruska pri teh razgovorih je predstavnik ameriškega državnega departmaja zaradi raznih govoric o bližnjem Ruskovem političnem zatonu takole obrazložil Ruskovo odsotnost: 1. Rusk pripisuje veliko važnost dvema večerjama, ki ju bo priredil jutri in pojutrišnjem voditeljem tujih diplomatskih predstavništev v prestolnici. 2. Med Ruskovim bivanjem v Parizu je podtajnik Bali lahko pri-je dejal, da je imel pravil nekatere argumente, o ka-
'«■■■iniiiiiiiiiiiiiMtmiiiiiiimuiMimiiiitiiiimiiiiimiiiiiiimniiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiniiimii
Kennedyja je na letališču spre-1*1 Mac Millan, ki je izjavil, da je Prepričan, da so taki sestanki ve-hke važnosti za odnose med obe-•ha državama. Kennedy pa je omejil svoje prejšnje sestanke z Mac Millanom in je dejal, da je imel
Tito odpotoval v
Maršal Tito se sprehaja v predmestju Moskve
terih bodo govorili na Bahamskih otokih. Opazovalci pripominjajo, da je Bali še posebno podkovan v vprašanjih skupnega tržišča, o katerih bosta Kennedy in Mac Millan obširno govorila. 3. Med’ konferenco ministrov NATO v Parizu je imel Rusk že možnost, da se je razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom o velikem številu vprašanj, ki jih bodo obravnavali na Bahamskih otokih.
Na drugi strani pravijo, da je umestno, da zaradi odsotnosti predsednika ostane državni tajnik v Washingtonu v primeru, da bi se nekatera vprašanja, kakor npr. kongoško vprašanje, nenadoma zaostrila. V zvezi s kongoškim vprašanjem so danes sporočili, da je podtajnik McGhee odpotoval danes v Bruselj, kjer bo nadaljeval razgovore z belgijskimi voditelji.
Kakor rečeno, sta imela Kennedy in Mac Millan danes popoldne (ob 22.45 po srednjeevropskem času) prvi «neuraden» razgovor. Predstavniki obeh delegacij so že sporočili, da ne bodo dali nobenih informacij o tem razgovoru. Uradni razgovori se bodo začeli jutri in se bodo končali pojutrišnjem. Med glavnimi vprašanjih, ki so močno vplivali na britansko-ameri-ške odnose, so: ameriški sklep, da revidira svoj program o izdelovanju raketnega izstrelka «Skybolt»; pritisk na Veliko Britanijo, naj o-sredotoči svoje vojaške napore na razvoj konvencionalnih sil ; ameriško nezadovoljstvo zaradi pičlega napredovanja pri pogajanjih med Veliko Britanijo in skupnim tržiščem in končno angleški sum, da je začel Washington revidirati angleško vlogo v mednarodnih vprašanjih.
Kakor kaže sestava obeh delegacij, bosta oba državnika obravnavala tudi druga važna mednarodna vprašanja, kakor n. pr. dogodke v Aziji ter položaj na Srednjem in Daljnem vzhodu.
Kar se tiče indijsko-kitajskega spora, je indijski poslanik v Washingtonu izročil včeraj Kennedyju Nehrujevo pismo, ki vsebuje ocenitev omenjenega spora, ki naj bi služila Kennedyju pri njegovih razgovorih z Mac Millanom.
V zvezi z zadnjim zasedanjem NATO piše današnja «Pravda», da to zavezništvo še dalje nadzorujejo «ekzaltiranci, ki na ves glas zahtevajo odločno stališče in ki se ne ozirajo na politiko miroljubnega sožitja».
List pravi, da bi zasedanje NATO lahko dalo svetu zelo lepo božično darilo, t. j. nenapadalno pogodbo med državami NATO in varšavskega pakta. «Na žalost, dodaja list, so si dežele NATO izbrale drugo darilo za narode Zahodne Evrope: zahtevo po topovski hrani za nove divizije. Voditelji NATO očitno nasprotujejo miroljubnemu sožitju.»
Brezuspešno delo tristranskega pododbora v Ženevi
ŽENEVA, 18. — Na seji tristranskega pododbora za jedrsko razorožitev so danes znova govorili o tako imenovanih črnih škatlah. Voditelj ameriške delegacije je tudi danes zahteval, naj se nujno sestane znanstveni odbor, da ugotovi, ali ti aparati lahko razlikujejo jedrske eksplozije od potresnih sunkov. Znanstveni odbor bi proučil tudi vsa tehnična vprašanja, ki so povezana z namestitvijo teh aparatov. Ameriški delegat je izjavil, da so številni dvomi glede
dejanske učinkovitosti črnih škatel, in je izjavil, da te škatle ne morejo nadomestiti inšpekcij na kraju samem.
Sovjetski delegat Carapkin je odgovoril, da bi sestanek znanstvenikov samo odložil v nedogled sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov. Ponovil je zahtevo, naj se pred 1. januarjem 1983 u-kinejo vsi jedrski poizkusi, kakor je zahtevala skupščina OZN. Angleški in ameriški delegat pa sta tudi danes ponovila, da nasprotujeta moratoriju brez nadzorstva in pripomnila, da bi morebitni sovjetski enostranski sklep v tem smislu «imel samo propagandne namene in ne bi imel nobene praktične vrednosti»
Pododbor je sklenil odložiti svoje delo do Ig. januarja 1963. Oba predsednika bosta morala vsekakor poročati odboru osemnajstih 21. decembra o dosedanjih rezultatih. Odbor bo moral tudi odločiti, ali se odložitev dela pododbora odobri ali ne.
ZDA bodo priznale jemensko republiko?
SANA, 18. — Podpredsednik jemenske republike El Baidani je na tiskovni konferenci izjavil, da bo ameriška vlada priznala jemenski republikanski režim in da sta se o tem sporazumeli obe vladi po enomesečnih pogajanjih. El Bai. dani je prebral uradno izjavo svoje vlade s tem v zvezi ob navzočnosti ameriškega odpravnika poslov v Sani. Izjava pravi med drugim: «Ponovno izjavljamo, da bo jemenska republika spoštovala vse mednarodne obveznosti in tudi pogodbe in sporazume, ki jih je sklenil prejšnji režim. Obvezujemo se spoštovati statut OZN in listino Arabske lige. Pozivamo naše jemenske brate, ki živijo v sosednih deželah, naj se podredijo zakonom in naj spoštujejo seda nji red.»	,	■
V Washingtonu pa je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da «kljub doseženemu napredku» niso ZDA še pri« pravljene priznati jemenske republikanske vlade. Dodal je, da zadevo še proučujejo. Vendar pa so v poučenih krogih mnenja, da bo do priznanja prišlo v kratkem.
Adula poziva na izvajanje U Tantovega načrta
LEOPOLDVILLE, 18. — Voditelj operacij OZN v Kongu Robert Gardiner je odpotoval davi iz Leo-poldvilla v New York. Predstavnik OZN je izjavil, da je tajnik OZN pozval brzojavno Gardinerja v New York na posvetovanja.
V poučenih krogih v Parizu pra. vijo, da je U Tant poslal včeraj pismo vsem državam, od katerih je predsednik kongoške vlade A-dula zahteval, naj ukinejo kupovanje bakra in kobalta v Katan-gi, da bi s tem prisilili Combejevo vlado, da opusti svojo secesioni-stično politiko.
U Tant obvešča prizadete vlade, da je zahteva Adule v skladu z načrtom, ki ga je pripravil sam U Tant, za združitev Konga. Tajnik poziva omenjene vlade, naj
MOSKVA, is. — Predsednik republike maršal Tito je danes skup-*>o z Rankovičem in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi obiskal razstavo dosežkov sovjetskega gospodarstva. V paviljonu Akademi-Ì* znanosti Sovjetske zveze je Pritegnila pozornost predsednika Tita razstava maket sovjetskih •Putnikov in vesoljskih ladij. Tu So za jugoslovanske goste prikazali tudi kratek film o sovjetskih '•Špehih o osvajanju vesolja. Pred-•«dnika Tita so pri obisku muzeja s sovjetske strani spremljali Pamestnik predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze Rudnjev, Pamestnik zunanjega ministra Fir-lubin in druge sovjetske oseb-Posti.
Sovjetska vlada je priredila no-«oj v domu za sprejeme na Le-Pinskih gorah banket v čast predsedniku Titu in njegovi soprogi, ki odhajata nocoj iz Moskve na Pvodnevni obisk v Kijev, od koder H bo predsednik republike z ostarmi člani spremstva vrnil v do-Paovino. S sovjetske strani so bili Pa sprejemu najvišji sovjetski državni in partijski funkcionarji s riruščovom na čelu. Med večerjo *'a si Tito in Hruščov izmenjala Zdravici. Poleg tega je Hruščov Podaril Titu kopijo kovinske krog. le * grbom Sovjetske zveze, ki J* bila izstreljena na Luno. Po v«čerji so za sovjetske goste priredili koncert sovjetskih umetnikov.
Delo zvezne skupščine FLRJ
BEOGRAD, 18. — Odbori zvez-Pe skupščine bodo konec tega ted-Pa pričeli razpravo o predlogu ‘Veznega proračuna in zveznega družbenega načrta za leto 1903 in 0 drugih zakonskih predlogih, ki kodo na dnevnem redu zadnje letošnje seje zvezne skupščine, ki •• h« začela 28. decembra.
.........................
V petek zaključek zasedanja
skupščine Združenih narodov
Obsodba kolonialne vojne v Angoli in Mozambiku - Odloženo glasovanje o neatomskem področju v Latinski Ameriki - Včeraj nov sestanek Stevenson-Kuznjecov - Ameriški vojaki za Kongo?
NEW YORK, 18. Sedemnajsto zasedanje glavne skupščine OZN bo zaključilo svoje delo v petek opolnoči. To je sporočil danes predsednik skupščine Zafrulah Kan, ki je pripomnil, da bo znova sklical zasedanje po božičnih praznikih, če bo potrebno proučiti še druga vprašanja, zelo mogoče je, da bodo marca ali maja sklicali izredno zasedanje skupščine, na katerem bodo razpravljali o finančnem položaju OZN.
Danes je skupščina s 57 glasovi proti 14 in 18 vzdržanimi
odobrila resolucijo, ki obsoja kolonialno vojno, ki jo Portugalska vodi v Angoli, ter poziva države članice OZN, naj ne pomagajo Portugalski pri zatiranju angolskega ljudstva. Resolucija poziva Varnostni svet, naj prouči možnost sankcij proti Portugalski.
Med nasprotnimi glasovi so glasovi ZDA, Velike Britanije in Francije. Med vzdržanimi so Argentina, Brazilija, Japonska, Mehika in Švedska.
Resolucijo so podpisale naslednje države: Kambodža, Etiopija, Gana, Gvineja, Indija, Jugoslavija, Madagaskar, Indonezija, Sirija, Tanganjika in Tunizija.
Po izglasovanju omenjene resolucije je ameriški predstavnik predložil resolucijo, ki predvideva, da se v Angolo in Mozambik pošljejo predstavniki OZN, ki naj proučijo politične, gospodarske in socialne pogoje na teh ozemljih in naj prihodnje leto poročajo skupščini. Ameriška resolucija predvideva, da bi morala portugalska vlada nuditi predstavniko-
ma OZN v Angoli in Mozambiku vso potrebno pomoč. Ameriški predstavnik je izjavil, da je med ameriško in portugalsko vlado prišlo do sporazuma, na podlagi katerega se portugalska vlada ne bo upirala prihodu opazovalcev OZN v Angolo in Mozambik. Ker pa je večina delegacij zahtevala odložitev glasovanja, da resolucijo jjroučijo, so glasovanje o njej odložili na sredo.
Portugalski predstavnik je izjavil, da ostane Portugalska na svojem stališču, da OZN nima pravice vmešavati se v Zadeve Angole in Mozambika. Dodal pa je, da je vlada sklenila «v največji meri sodelovati» s predstavniki OZN in jim bo dovolila, da gredo kamor koli, «zato da pobija obtožbe afriško-azijskih držav in komunistov».
Nato je skupščina s posebno resolucijo opozorila Južno Afriko, da bi vsak poizkus priključitve Bazutolanda, Bečuanalanda in Svazilanda pomenilo napadalno dejanje ter kršitev listine OZN.
Resolucija poziva Veliko Britanijo, ki upravlja ta ozemlja, naj razpiše na teh ozemljih volitve ter naj organizira uatavno kon-
ferenco, da bi določila datum neodvisnosti ozemelj. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zahteva neodvisnost za Njaso
Politični odbor pa je na predlog Urugvaja sklenil odložiti na pri. hodnje leto glasovanje o resoluciji za določitev oneatomskega področja v Latinski Ameriki. Urugvaj je predlagal odložitev, da bodo i-mele prizadete vlade večjo možnost, da se posvetujejo. Predloži-telji resolucije so privolili v odložitev. Politični odbor je s tem izčrpal svoj letošnji spored.
Danes je bil v New Yorku nov sestanek med Stevensonom in Kuz. njecovom v zvezi s Kubo. Sestanek je traial dve uri. Po sestanku se je zvedelo, da ni prišlo do nobenega napredka. Nesoglasja so predvsem v dejstvu, da ameriška vlada odklanja jamstva proti invaziji Kube ter vztraja pri zahtevi po inšpekciji na Rubi.
Predstavnik Združenih narodov je sporočil, da se bo jutri sestala z U Tantom posebna ameriška delegacija, ki jo bo vodil general Louis Truman. Delegacija se bo razgovarjala o dodatnem materialu, ki ga bodo ZDA dobavile na zahtevo U Tanta silam OZN v Kongu. Delegacija bo pozneje odšla v Kongo.
Predstavnik OZN je dodal, da ne more nič povedati glede morebitnega odhoda ameriških vojakov v Kongo. Dodal je, da je sedaj na poti v Kongo 1500 indonezijskih vojakov, ki so že prišli v Tanganjiko.
PO POIZKUSU UDARA V SENEGALU
Mamadu Dia je bil aretiran Sengor prevzel izvršno oblast
Parlament je pooblastil predsednika Sengora, da pripravi revizijo ustave ■ Aretirali so tudi več ministrov in funkcionarjev
DAKAR, 18. '— Po včerajšnjem poizkusu predsednika senegalske vlade, da bi izvršil državni udar, so davi javili, da sta orožništvo in policija stopila na stran predsednika republike Sengora. Narodna skupščina, ki se je sestala pozno popoldne, je brez glasovanja imenovala predsednika Sengora za načelnika izvršilne oblasti. Skupščina je pooblastila predsednika, da pripravi načrt za reformo ustave ob posvetovanju s predsednikom skupščine, z vlado in s posebno komisijo. Načrt bo pozneje predložen ljudstvu v glasovanje.
Zatem je skupščina odvzela bivšemu predsedniku vlade parlamentarno imuniteto. Pozneje je bil bivši predsednik vlade Mamadu Dia aretiran v svojem stanovanju.
Aretirana sta bila tudi bivši minister za razvoj Ibrahim Sar ter bivši minister za komunikacije Joseph Mbaje. Načelnik in ravnatelj policije sta bila odstavljena, ker nista med uporom izvrševala ukazov predsednika republike.
Ze zgodaj zjutraj je radio Dakar oddajal poziv predsednika republike prebivalstvu, naj podpira njegovo akcijo. Radio je sporočil, da sta se orožništvo in policija podredila predsednikovim ukazom.
V	poučenih krogih se govori, da je bil odstavljen tudi načelnik glavnega štaba vojske general Fali in da je njegovo mesto prevzel poveljnik padalcev polkovnik Diallo.
V	zadnjem času je večja skupina poslancev kritizirala predsednika vlade med drugim tudi zaradi njegove politike na gospodarskem področju. Glede tega sta Mamadu Dia in Sengor različnega mnenja. Predsednik republike se zavzema za privatno iniciativo v gospodarstvu, Dia pa se je v zadnjem času zavzemal za zadružno gospodarstvo. Predsednik Sengor je močno naklonjen Franciji.
sodelujejo v smislu zahtev kongoške vlad6.
V	Elisabethvillu je Combe izjavil, da je predlagal U Tantu, naj Velika Britanija, Francija in Belgija ustanovijo mednarodni sklad, ki naj bi nadzoroval morebitno razdelitev dohodkov družbe «U-nion Minière». Dobiček bi se razdelil na dva enaka dela, od katerih bi eden pripadal osrednji vladi, drugi pa katanški vladi.
Combe je dejal, da se mu zdi «mogoča in zaželena» izvedba prve faze U Tantovega načrta za združitev Konga. Ta faza se tiče prav razdelitve dobička rudnikov bakra v Katangi.
Na vprašanje, ali bi bil pripravljen sestati se z Adulo, je Combe odgovoril: «Nihče me ni povabil na sestanek z Adulo, toda če bom povabljen, se bom rad sestal z njim, kjerkoli se bo zdelo mogoče.»
V	Leopoldvillu je Adula danes ponovno obtožil Combeja, da ovira združitev Konga. Dodal je, da faza pogajanj s Combejem pripada sedaj preteklosti, in da je čas, da se začne izvajti U Tantov načrt za združitev Konga.
Zatem je Adula izjavil, da vlada ni še dobila uradno od Combeja nobene ponudbe za razdelitev zne. skov, ki jih plačuje družba «Union Minière» v Katangi.
Nato je Adula pokazal tisku belo knjigo, ki opisuje pogajanja med osrednjo in katanško vlado v zadnjih mesecih. V knjigi so tudi teksti sklenjenih sporazumov in izmenjane korespondence. Na koncu je Adula izjavil, da bo lahko naglo prišlo do rešitve, če se bo U Tantov načrt odločno izvajal.
iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHimiiiti.((iiiiiHunMMiiiiiiiMtiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHninniiiiMMimiiniiiiiniHiniiiiimiiiiiiiiiiiiiuinnHtniiitiiMtiiiHiiMMiiiiim.iiliiimtiMHiiiiiiiiiinHiliHniiiimfjll>iiiia
NEKOLIKO POPUSTILA NAPETOST MED STRANKAMI VLADNE VEČINE
Razgovor Nenni, De Martino-Moro, Fon foni o nesoglasja med KD in PSI glede dežel
Danes seja vodstva PSI in vodstva KPI, jutri se sestanejo avtonomisti v centralnem odboru PSI, hkrati pa bo zasedal centralni odbor KPI D’Ambrosio zahteva, da minister za zdravstvo prepove prodajo mehkega sira v škatlah, ker baje povzroča, zlasti pri otrocih, pojav rahitičnosti
Senegalski predsednik Sengor s svojo ženo
RIM, 18. — Predsednik vlade Famfani in politični tajnik KD Moro sta se danes sestala s tajnikom in namestnikom tajnika PSI Nennijem in De Martinom; v poznih popoldanskih urah pa se je De Martino sestal s tajnikom PRI Reale jem.
Po razgovoru med Realejem in De Martinom so se novinarji obrnili na De Martina in ga vprašali, o čem sta z Nennijem govorila na sestanku s Fanfani-jem in Morom. De Martino jim
je odgovoril, da bi bila neopor-tuna vsakršna indiskrecija glede vsebine teh razgovorov. Na vprašanje nekega novinarja, ali so govorili tudi o deželah, je De Martino dejal, da so govorili o vsem in seveda tudi o deželah; proučili so vse plati tega vprašanja. Na vprašanje, ali je bil ta razgovor v zvezi z bližnjim sestankom tajnikov strank vladne večine, je De Martino dejal, da je bil ta sestanek določen že na prejšnjem sestanku in da so ga potrdili tudi na današnjem sestanku.
Vodstvo PSI ?e bo sestalo jutri dopoldne, da bi proučilo politični položaj; gre za prehodno proučitev v zvezi z bliifnjim zasedanjem centralnega odbora stranke, ki bo upoštevala elemente, ki so se pojavili v teku razgovorov, ki jih je Nenni imel s predstavniki drugih strank, med temi tudi razgovor, ki sta ga Nenni in De Martino imela danes s Fanfanijem in Morom. V četrtek se bodo sestali člani centralnega odbora PSI, ki pripadajo avtonomistični struji; Nenni bo poročal o sedanjih političnih vprašanjih.
Danes se je sestalo tudi tajništvo KPI; vodstvo stranke se bo sestalo v četrtek, v petek pa bo zasedal centralni odbor KPI. Na seji vodstva bo Togliatti obrazložil glavne poteze poročila, ki ga bo podal na zasedanju centralnega odbora, in ki bo obsegalo zaključke nedavnega kongresa stranke v zvezi z notranjim in mednarodnim položajem, hkrati pa bo nakazalo perspektive volilne platforme, s katero se bo KPI predstavila volivcem na prihodnjih političnih volitvah.
Ob udeležbi predsednika vlade Fanfanija se je danes sestalo vodstvo skupine demokristjanskih poslancev in demokristjanski člani parlamentarnih komisij za ustavne zadeve, državni proračun, finance in zaklad, da bi proučili zakonske osnutke, ki zadevajo deželno ureditev. Poročevalci so obrazložili popravke k tem osnutkom, ki jih nameravajo predložiti demokristjanski poslanci, Fan-fani pa je dejal, da bo vlada sprejela vse popravke, ki skušajo izpopolniti te osnutke. Strinjali so se tudi glede tega, da se po odobritvi programskih obvez glede deželnih zakonov razpravlja o predlogu Sealeja glede deželnega volilnega zakona. Kar zadeva rok enega meseca, ki ga imajo na razpolago komisije za proučitev zakonskih osnutkov glede deželne ureditve, še ni jasno, ali ta rok teče od 21. novembra, ko je poslanska zbornica izglasovala nuj-nosten postopek, ali «d 27. no-
vembra, ko so te osnutke dostavili komisijam; prav tako ni jasno, ali so v teh 30 dneh všteti tudi prazniki, ko komisije ne zasedajo,, ali pa je treba računati le delovne dni. Glede tega so se obrnili na predsednika poslanske zbornice Leoneja, ki pa je dejal, da mora to zadevo šele proučiti.
Demokristjanski poslanec D’Ambrosio je vprašal ministra za zdravstvo, kakšne ukrepe namerava sprejeti, da bi prepovedali pro. dajo mehkih vrst sira v škatlah, ki ga zlasti priporočajo za prehrano otrok, ker so znanstvene analize ugotovile v teh vrstah sira določene količine polifosfatov, ki povzročajo, zlasti pri otrocih, pojav rahitičnosti, ker blokirajo kalcij v organizmu. Spričo dejstva, da se uporabljajo polifosfati pri izvajanju vseh vrst takega sira, so okvare, ki jih povzroča pomanjkanje kalcija, bolj nevarne od onih, ki jih povzroča talido-mid.
V zvezi z vprašanjem D’Ambrosia je. zveza industrijcev mlekar-
sko-sirarske stroke izdala sporočilo, v katerem zanika, da bi uporaba polifosfatov v proizvodnji vseh vrst mehkega sira v škatlah mogla povzročiti pojav rahitičnosti, ker da je znanstveno raziskovanje dokazalo, da je prisotnost polifosfatov v teh vrstah sira povsem neškodljiva; raziskovanja nemških znanstvenikov pa da so baje dokazala, da polifosfati učinkujejo celo kot protirahitičen element.
V senatu so odobrili povišanje pokojnin kmetov, spolovinarjev in kolonov, nato pa nadaljevali razpravo o gradbenih zemljiščih; v poslanski zbornici pa se je nadaljevala razprava o enotni obvezni srednji šoli.
Indija-Kitajska
NOVI DELHI, 18. — Cejlonski poslanik v Burmi, ki ima nalogo izročiti indijski in kitajski vladi tajne predloge za rešitev indijsko-kitajskega spora, ki so jih pripravili na konferenci šestih nevezanih držav v Colombu, je odpotoval danes iz Novega Delhija v Peking. Včeraj je izročil predloge Nehruju. V Peking bo prispel v petek.
Kardelj o odnosih med Indijo in FLRJ
NOVI DELHI, 18. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je prispel danes na devetdnevni uradni obisk v Indijo. Na letališču v Delhiju so ga pozdravili podpredsednik Indije dr. Zakir Husein, predsednik vlade Nehru, delhijski župan in druge visoke indijske osebnosti. Podpredsednik Kardelj je ob prihodu izrazil novinarjem zadovoljstvo, da mu je bila dana možnost, da je obiskal Indijo, s katero je Jugoslavija vedno imela prijateljske odnose. Kardelj je dejal, da je zelo zainteresiran za indijsko stališče o indlj-sko-kitajskem mejnem sporu, ki zelo zaskrblja jugoslovansko vlado. Kardelj je nadalje dejal, da z velikim zanimanjem pričakuje razgovor^ z uglednimi osebnostmi Indije o vprašanjih medsebojnega sodelovanja med Jugoslavijo in Indijo in o važnih mednarodnih vprašanjih. Dodal je, da imata Jugoslavija in Indija enake poglede na mnoga mednarodna vprašanja.
Uradni krogi in politični opazovalci v Novem Delhiju izražajo mnenje, da je obisk podpredsednika Kardelja izredne važnosti. Razgovori, ki jih bo Kardelj imel z Nehrujem, s predsednikom Indije, s Krišno Menon in z drugimi oseb-
nostmi, bodo po mnenju te' krogov presegali važnost običajnih sestankov državnikov dveh držav.
Protest RTV Jugoslavije
zaradi ustaške oddaje
BEOGRAD. 18. — Upravni odbor jugoslovanske radiotelevizije je poslal protestno brzojavko predsedniku skupnosti radijskih postaj Zvezne republike Nemčije, v kateri ga obvešča, da je upravni odbor jugoslovanske radiotelevizije z ogorčenjem sprejel vest, da je televizijska postaja v Hamburgu organizirala oddajo, v kateri so nastopili ustaši, prijatelji zločincev, ki so izvršili napad na jugoslovansko zastopstvo v Bad-Godes-bergu. Upravni odbor jugoslovan. ske RTV poudarja v brzojavki, da je nad tem ravnanjem tem bolj pretenečen, ker so odnosi sodelovanja radia in televizije Jugoslavije in Zahodne Nemčije doslej bili korektni in plodni.
Kitajsko zunanje ministrstvo je poslalo indijskemu poslaništvu noto, s katero protestira «zaradi ravnanja s Kitajci, ki živijo v Indiji», in zahteva, naj «njihovo preganjanje takoj preneha». Pekinška vlada pravi, da bo repa-triirala vse Kitajce, ki bi se želeli vrniti na Kitajsko, ter zavrača indijski predlog za rešitev vpraša, nja repatriacije na podlagi recipročnosti s posredovanjem Rdečega križa. Kitajska nota trdi, da ni bil na Kitajskem aretiran niti en Indijec.
Pravzaprav je svet trenutno najbolj radoveden, o čem se pogovarjata na Bahamskih otokih Kennedy in Mkc Millan. Njuni razgovori bodo sicer postali uradni žele danes in se bodo nadaljevali uradno tudi jutri, toda ni dvoma, da sta že na včerajšnjem zasebnem sestanku govorila o važnih vprašanjih. Najbrž ne bomo daleč od resnice, če rečemo, da bo-sta obravnavala; 1. pogajanja med Anglijo in EST, s katerimi s« zdi, da je Kennedy nezadovoljen, ker slabo napredujejo; 2. ameriški sklep, s katerim se revidira program o izdelovanju izstrelka. «Skybolt»; 3. v ZDA želijo, da bi Anglija bolj razvijala konvencionalno sile, in 4. angleška vlada sumi, da je ameriška začela revidirati angleško vlogo v mednarodnih vprašanjih sploh.
Medtem je glavna skupščina OZN s 57 glasovi proti 14 in z 18 vzdržanimi odobrila resoluci-
pomagajo pri zatiranju angolskega ljudstva, Varnostni svet pa poziva, naj prouči možnost sankcij proti Portugalski. Precej logično jc, da so proti resoluciji glasovale ZDA, Velika Britanija in Francija, nekoliko čudno pa je, da so se glasovanja vzdržali delegati Švedske, Mehike in Brazilije in da so tako sledili zgledu delegatov Argentine in Japonske. Skupščina je s posebno resolucijo opozorila tudi Južno Afriko, da bi vsak poskus priključitve treh sosednih področij pomenilo napadalno dejavnost in kršitev listine OZN, hkrati pa poziva Veliko Britanijo, ki upravlja ta področja, naj razpiše na nijh volitve ter določi datum njihove neodvisnosti.
Važna je tudi izjava podpredsednika jemenske republike, da bodo ZDA priznale jemenski republikanski režim, čeprav je Washingtonu predstavnik vii jal, da zadevo «še Jkrog Kube pa se
v
.	_____ vlade
dejal, da zadevo «še proučujejo.» Okrog Kube pa se se vedno ne-vlada proti invaziji otoka ter vztraja pri zahtevi • inšpekciji na Kubi.
kaj zapleta, ker ameriška odklanja jamstva
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9, najnižja 4.9, ob li. uri 6.8; zrač-ni tlak 999, stanoviten, vlage 79 odst., veter 2. km vzhodnik, nebo jasno, morje mirro, temperatura morja 9.2.
žaškl dnevnik
Danes, SREDA. 19. decembra
UTO «til
Sonce vz de ob 7. 2 in zatone 16.22. Dolžina dneva 8.40. Lwa vzide ob 0.49 ! z tone ob 12.« Jutri ČETRTAK, 2». decembra
Svetozar
PRVA SEJA NOVEGA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Dr. Franzil ponovno izvoljen za župana Že včeraj izvoljenih tudi 12 odbornikov
Odbor sestavljajo demokristjani in republikanec prof. Cumbat, ki je tudi podžupan ■ Izjave predstavnikov skupin v občinskem svetu
N3 sinočnji prvi' seji novega tr- . občinskem programu komunistič-žaikega občinskega sveta je bil pro- j ne skupine, je svetovalec Calabria ti vsem pričakovanjem že pri dru- I dejal, da komunisti ponovno po-gem glasovanju izvoljen za župana j navijajo svoj predlog, da je treba dosedanji župan demokristjan dr. j priznati slovenskemu prebivalstvu Franzil. Pričakovalo se je, cta na vse pravice tudi v okviru občin.
sinočnji seji ne bo dobil zadostnih glasov in da bo treba čakati šele na četrto sejo, ki je bila že sklicana za petek. Sinoči so v petih glasovanjih izvolili tudi 12 novih odbornikov, in sicer: prof. Comba-tr. (PRI), ki je tudi podžupan, inž. Colauttija, dr. Verzo, dr. Venierja, dr. Atidovasia, dr. Blasino, dr. Gaspara, dr. Babilla, Fantasio, dr. Frodija, dr. Vascotta in dr. Rocca (vsi demokristjani). Prav tako so bili sinočnji izvoljeni tudi trije namestniki odbornikov, in sicer de-mokristjansku svetovalka prof. Basi ani, prof. Benni in Slatti.
Pri prvem glasovanju za župana je bilo prisotnih 54 svetovalcev. Demokristjanski kandidat dr. Franzil je dobil 26 glasov, komunist dr. Pogassi 11 glasov, liberalec dr. Mor-purgo 4 glasove, misovec dr. Tagliaferro 7 glasov, belih glasovnic Je bilo 6. Ker nihče od kandidatov ni dobil absolutne večine od števila prisotnih svetovalcev, so se volitve ponovile.
Pri drugem glasovanju je prišlo do presenečenja. V dvorani je bilo prisotnih samo 51 svetovalcev, ker so trije svetovalci (Wondrich — MSI, Radich — KPI in Tolloy — TU) pred glasovanjem izginili iz dvorane. Tako je bil demokristjan dr. Franzil izvoljen za župana s 26 glasovi, komunist Pogassi je dobil 10 glasov, misocev Tagliaferro 6 glasov, liberalec Morpurgo pa 4 glasove. Omeniti je treba, da je na sinočnji prvi seji občinskega sveta manjkalo že od začetka šest svetovalcev (inž. Visintin, odv. Poilluc-ci, odv. Jona in odv. Senigaglia).
Izvolitev odbornikov pa se je precej zavlekla in je bilo potrebnih
ske uprave, da je treba nuditi slovenski manjšini možnost razvoja na kulturnem, gospodarskem in socialnem področju, kakor tudi o-mogočiti slovenskim svetovalcem, da bodo lahko govorili v svojem materinem jeziku v občinskem svetu. Tudi on je dejal, da bo njegova skupina v opoziciji.
Po nastopu še nekaterih drugih svetovalcev, je spregovoril svetovalec Skupne slovenske liste dr. Simčič, ki je dejal v slovenščini: «Gospod predsednik, gospodje svetovalci! Govorim kot predstavnik
Skupne slovenske liste, ki me je poslala v tržaški občinski svet z nalogo, da na podlagi državne ustave in drugih določil, delujem na tem mestu tako v korist občanov etnične skupine kot v korist vsega prebivalstva.»
Nato je dr. Simčič nadaljeval v italijanščini in pojasnil, da je spre. govoril nekaj besed v slovenščini, da bi še enkrat poudaril načelo, da ima etnična skupina pravico uporabljati svoj jezik tako na sejah kot tudi v vseh ostalih odnosih z upravnimi oblastmi. Govora odv. Simčiča v slovenščini ni nihče motil.
Po izvolitvi je župan obrazložil svetovalcem program odbora, o katerem bomo podrobno poročali jutri.
Izšla je 2. štev.
«Bollettina...»
Izšla je druga številka biltena «bollettino d’informazioni degli sloveni in Italia», ki je, bil že doslej deležen velikega zanimanja v italijanskih krogih. Druga šte% vilka, ki ima enak obseg kot prva, prinaša uradno poročilo in prve komentarje o IX. rednem zasedanju mešanega italijansKo-jugoslo-vanskega odbora za zaščito manjšin, pritožbo repentaborskih občinskih svetovalcev zaradi imenovanja občinskega tajnika, ki ne obvlada slovenščine, odmev na pčvo številko biltena v parlamentu, zahtevo enega izmed svetovalcev občine Rezija, da se za rezijsko dolino ustanovi volilni sedež za izvolitev rezijskega zastopnika v deželni svet nastajajoče dežele Furlanija-Julijska krajina, odlok vladnega komisarja glede nove u-reditve zastopstev slovenske in i-talijanske narodne skupnosti v šolskih patronatih, ukaz goriškega prefekta doberdobski občini, da namesti v tej slovenski občini cestne napise izključno v italijanščini in končno še pregled izvirnih italijanskih del, ki jih je doslej uprizorilo Slovensko gledališče v Trstu z ugotovitvijo^ da Slovensko gledališče doslej ni še nikoli prejelo nobene podpore ne od države ne od občine ali kake javne ustanove.
V VIDMU ZAKLJUČNI SESTANEK 0 KONTINGENTIH
Urei ena so pereča vprašanfa kupčij v okviru Alpe-Adria
Celotna letošnja izmenjava med tržaškim in jugoslovanskim obmejnim področjem bo kljub težavam presegla lansko raven
V ponedeljek so se v Vidmu sestali predstavniki treh trgovinskih zbornic in odgovorni predstavniki oblasti, ki so dokončno uredili vprašanje kontingentov v okviru sejma Alpe-Adria, ki je bil letos spomladi v Ljubljani. Na tak način so dodeljeni vsi kontingenti, ki dosegajo v obeh smereh štiri milijarde lir.
Izvedeli smo, da se tudi kupčije v okviru sejma pričenjajo po daljšem zastoju v redu odvijati in to tudi za nekatere vrste blaga za katere so začetka obstajale resnejše težave zaradi novih omejitvenih ukrepov, ki jih je letos spomladi uvedla Jugoslavija pri uvozu iz katere koli države. Zato pričakujejo, da bodo tudi celotno pereče vprašanje kontingentov in z njimi zvezana vprašanja dokončno urejena, tako da bo uvoz in izvoz v okviru sejma pomenil znatno pridobitev za obmejna področja med Italijo

NEPONOVLJIV VEČER VČERAJ V GREGORČIČEVI DVORANI
Marija Mi jot nam je s svojo pesmijo odkrila doslej neslutene lepote
Med otroškimi pesmicami so pesnitve, ki so redke celo v svetovni književnosti - Včeraj so doživele prvo izvedbo tudi skladbe Ubalda Vrabca na besedilo naše dialektalnc pesnice
kar pet glasovanj, preden je bilo izvoljenih vseh 12.
Sinočnjo prvo sejo je otvoriV in vodil demokristjan dr; Franzil, ki je na volitvah dobil največ preferenčnih glasov. Potem ko je dr. Franzil sporočil, da sta socialistični svetovalec inž. Pečenko in socialdemokratski svetovalec dr. Fo-gher podala ostavko z izjavo, da se hočeta posvetiti predvsem delovanju v pokrajinskem svetu, kjer sta svetovalca, je občinski svet potrdil izvolitev odv. Senigaglie namesto inž. Pečenka za PSI in odv. Puecherja namesto dr. Fogherja za PSDI.
Po začetnih formalnostih je prvi spregovoril načelnik demokristjan-ske skupine svetovalec Stopper, ki je poudaril, da mora Krščanska demokracija dati osnovo za sestavo novega občinskega odbora, ker ima v občinskem svetu relativno večino. Nato je obrazložil, kako jn zakaj KD ne more več sodelovati z liberalci, da KD zavrača vsako sodelovanje s skrajno levico in skrajno desnico in da jim je za sedaj nemogoče sprejeti sodelovanje s socialisti, dokler ne bo v PSI odstranjena vsaka nevarnost frontizma in dokler se ne bo ta stranka v Trstu predstavila kot demokratična nacionalna stranka. Zatem je dejal, da njegova skupina predlaga za novega župana dosedanjega župana dr. Franzila.
Za njim je govoril liberalec dr. Morpurgo, ki je polemiziral z demokristjani in izjavil, da bo njegova skupina po toliko letih sodelovanja s KD sedaj prešla v opozicijo. Nato je vodja socialistične skupine Pittoni dejal, da sporazum med KD, PSDI in PRI za sestavo manjšinskega odbora ne zadovoljuje pričakovanj prebivalstva. Ob prvi priložnosti bo moral ta odbor podati ostavko, ali pa bo moral iskati pomoč pri drugih silah, s katerimi sedaj demokristjani odklanjajo sodelovanje. Pittoni je poudaril, da so socialisti po končanih volitvah predlagali sestavo občinskega odbora levega centra, kar pa so demokristjani zavrnili zaradi pritiska njihove desnice. Socialistični svetovalec je zavrnil demokrist-lanske izgovore in obtožbe proti socialistom ter poudaril prispevek PSI v borbi proti fašizmu in v odporniškem gibanju. Nato je dejal, da je, PSI razredna stranka, ki združuje v Trstu italijanske in slovenske delavce. Zato bo PSI vedno in povsod branila koristi slovenske etnične skupine na osnovi republiške ustave in svobodno podpisanih mednarodnih sporazumov.
Potem ko je omenil še nekatere razloge, ki so privedli PSI do tega, da ne more sprejeti sedanje sestave občinskega odbora, je Pittoni dejal, da bo njegova skupina ostala v opoziciji in da se bo še nadalje 'borila za usmeritev na le-v o v občinski upravi.
Komunistični svetovalec Calabria je v začetku ugotovil, da se sedaj dejansko v občinskem svetu ni ničesar spremenilo in da bo novi manjšinski odbor samo nadaljevanje dosedanje demokristjanske politike. Zatem je ugotovil, da KD v Trstu noče sprejeti niti tiste politike levega centra, ki ka-rakterizira sedanjo vlado. Poudaril je, da je ostala še vedno v veljavi diskriminacijska politika pro. ti komunistom, ki se jim odreka sedaj tudi pravica zastopstva v u-pravnih organih javnih ustanov. Petem ko je obširno govoril e
Večer, kakršen je bil včeraj v Gregorčičevi dvorani, lahko označimo kot enkraten: med tržaškimi Slovenci ga prej še ni bilo in ponovil se ne bo več. Ob izidu prve knjige slovenskih tržaških dialektalnih pesmi smo počastili njih avtorico Marijo Mijo topo in dialektalno pesem samo. In kako prav je prišel ta večer v to dobo, ko se od časa do časa tu in tam pojavlja malodušje. Dokazal je, da so naši ljudje še vedno sposobni ustvarjati, se uveljaviti v vsesplošnem slovenskem obsegu — in tudi preko tega okvira — da je torej še, vedno vredno včasih tudi kaj žrtvovati, ko te pokažejo potrebe.
Slovenski klub, ki se mu je posrečilo organizirati že vrsto lepih prireditev, je i iièliko pozornostjo in preračunanostjo določil «večer Marije Mijotorve* prav ob izidu njene knjige Souze jn smeh. Prav zasluga Slovenskega kluba (kar je skoraj sinonim za dr. Hlava-tyja) je, če je bila Marija Mijo-tova ob izidu svoje knjige tudi širšemu občinstvu tako vsestransko predstavljena, kakor do sedaj še ni bil noben tržaški književnik.
Po uvodnih besedah dr. Hlava
Vrabca (skrčen zbor Gallus) zapel pesem «Mariji», ki jo je pesnici v dialektu napisal Milan Lipovec, uglasbil pa Ubald Vrabec.
Predavanje, ki mu je ves čas občinstvo s pazljivostjo sledilo, je imel prof. Ivan Savli. Takoj v začetku je dejal, da so že v prvih pesmih Mijotove, ki so bile časovno in krajevno raztresene, nekateri brž zagledali literarno dragocenost, «Zdaj je pred nami knji. ga njenih, v svetoivanskem govoru pisanih pesmi, svojevrstnih literarnih biserov, ki jim gre v slovenskem pesništvu prav posebno mesto*. Savli je poudaril, da je zbirka Marije Mijotove «nekaj tako svojega, da je ne moremo primerjati z nobeno drugo slovensko knjigo*, pa naj bi šlo za nekdaiije" koroške ljudske pesnike bukovnike ali pa za dialektal-ne pesmi Branka Rudolfa (Zvegla potepuhova). «Narečje sicer ni naj-prikladnejše sredstvo za pesniško izražanje,* je dejal predavatelj. «Vendar pa se da v narečju marsikaj bolj .žmahtno* povedati kakor v književnem jeziku*. Pesmi Marije Mijotove «imajo na prhi videz veliko značilnosti prave narodne poezije, vendar se prav zaradi poudarjene osebne pesniške note v umetniškem pogledu dvi-
gajo nad običajno narodno pesem*.
Prof. Šavli je potem podrobneje analiziral pesmi v novi zbirki, od osebnih pesniških izpovedi do pripovedno opisovalnih iz področja folklore in otroških. V pesmih, «kjer poje o naravi in človeku in kjer riše folklorne prizore, prihaja nezadržno do veljave vsa njena izrazna moč*. Tu imamo plastične slike, vredne čopiča velikega umetnika. Še dragocenejše, je dejal predavatelj, pa so «otroške pesmice in uspavanke. Tovrstne pesnitve ni so redke samo v slonenski književnosti, pač pa mirno lahko rečemo, tudi v vsej svetovni*.
tyja je zbor pod vodstvom Ubalda
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST
Danes se začne 48-urna stavka vseh pristaniških delavtev
Delavci zahtevajo ureditev vseh delov, nih odnosov - Jutri stavka v papirnicah
Danes se po vsej državi prične stavka pristaniških delavcev, ki bo trajala dva dni. Pristaniščniki so že stavkali v oktobru in so dosegli 15 odstotkov poviška plač. Sedaj pa stavkajo z zahtevo, da se dokončno uredijo vsi delovni odnosi v pristaniščih, čemur pa se delodajalci upirajo. Med drugim zahtevajo pristaniški delavci, da se mora vse delo v pristaniščih izročiti pristaniškim družbam, ne pa da razni industrijci sami neposredno skrbe za raztovarjanje in natovarjanje ladij, ki vozijo surovine za njihova podjetja.
Jutri -bodo po vsej državi stav-kali 24 ur delavci, zaposleni v papirnicah. Pri nas pridejo v poštev delavci v papirnici pri Stivami. Razen tega pa ti delavci ne opravljajo več nadurnega dela. Stavka je enotna, ker so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije.
Kratke sindikalne vesti
niikih oblasti in strank ter protestirala proti nameravanemu ukrepu. Predstavniki strank pa so se obrnili na ministra za trgovinsko mornarico Macrellija s prošnjo, naj se Finmare odreče svoji nameri, ker bi bila ukinitev beneškega zastopstva tržaške plovne družbe v veliko škodo Trstu.
Avto povozil žensko
Na ortopedski oddelek so včeraj sprejeli s pridržano prognozo 75-letno Marijo Flego vd. Križman iz Ul. Baiamonti 15, ki jo je v omenjeni ulici povozil z avtom 56-letni Giordano Becci iz Ul. Co-lautti 5. Zenska si je zlomila desno nogo in se je hudo udarila v glavo ter je dobila pretres mož-gan, zaradi česar so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico.
Predavatelj je še povedal, kako je prišlo do nastanka teh nenavadnih pesmi in do zbirke «Souze jn smeh*. Pesniški začetki segajo pri Mariji Mijotovi že v njena mlajša leta, a spočetka sama ni imela posebnega zaupanja. Ko pa je naš list natisnil njene prve pesmi, je pozneje prišlo tudi priznanje Slovenske akademije zna
Vrabec v refrenu «U mire spi jen suoj kuartin, panuače kukr pouh zaspin* tako sijajno izrazil vso umirjeno resignacijo nekdanjega vihraveža, ki so ga leta ukrotila. Za lep užitek — občinstvo je zahtevalo in doseglo tudi ponouitet) — pa gre zahvala tudi lepemu petju solista Marjana Dolenca.
Zbor je zapel še več pesmi ter tako ustvaril prijetno vzdušje, ki se je nadaljevalo še potem, ko se je program večera zaključil.
Ze takoj prvi večer si je mnogo ljudi nabavilo zbirko naše sve-toivanske dialektalne pesnice, nekateri pa so si oskrbeli tudi bibliofilski izvod. Ti izvodi so nu-merirani in jih je le dvajset. Tako je nastopila svojo pot zbirka, 'ki se ponaša tudi z izvirnimi risbami druge Svetoivančenke Tončke Kolarič. Ovitek je knjigi narisal Klavdij Palčič. Uredil pa je zbirko Jože Koren.
in Jugoslavijo.
Po istih uradnih virih je dosegla obmejna izmenjava v okviru avtonomnega tržaškega računa v prvih desetih mesecih štiri milijarde lir, od česar odpade 1 milijarda 600 milijonov na .izvoz na jugoslovanska obmejna področja, 2 milijardi 400 milijonov lir pa uvoz z Jugoslovan skega obmejnega področja.
Pričakujejo, da bodo podatki za november in december znatno u-godnejši in da bo torej celotni promet v okviru tržaškega avtonomnega računa presegel vrednost 5 milijard lir. To je sicer znatno manj kot v istem razdobju lani, ko je bilo doseženih skoro 7 milijard lir. Razlika znaša približno milijardo in pol - dve milijardi lir.
Vendar pa je treba upoštevati tudi realizirane kupčije v okviru sejma Alpe-Adria, od česar odpadeta dve tretjini na tržaško področje. Če prometu avtonomnega računa prištejemo še promet, dosežen v okviru Alpe-Adria, potem lahko pričakujemo, da bo celotna izmenjava dosegla v letošnjem letu (odnosno do 15. januarja, do kadar računajo letni promet) 7 in pol - 8 milijard lir, kar pomeni v okviru sedanjih objektivnih pogojev stvaren napredek, ki dokazuje velik gospodarski pomen obmejne trgovinske izmenjave ne samo za obmejni področji temveč tudi pri naporih za okrepitev splošnih italijansko-jugo-Slovanskih gospodarskih stikov.
Tržaška ladja je nasedla na sipino
V ponedeljek popoldne je blizu otokov Sorel nasedla tovorna ladja «Maria Angela Martinoli», ki je vpisana v tržaškem ladijskem registru in je last pomorske družbe «Martinolich». Moštvo na tej ladji, ki vozi na progah Severna Evro-pa-Amerika, sestavljajo večinoma Tržačani. Ladja je prevažala moko in je nasedla v zapadnem delu Lake Saint Peter blizu omenjenih otokov. Na srečo pa ni bil noben član moštva poškodovan.
Kolesar iz Križa se je pobil po čelu
V noči med ponedeljkom in tor.
Naj bo Mariji Mijotovi včerajšnji večer vsaj skromen izraz p ri-
fosti in umetnosti. Prof. Šavli \ znanja in hvaležnosti, njeni zbir-je posvetil nekaj besed tudi trza-1 pa želimo veliko sreče.
škim pesnikom italijanskega jezika, da je tako še bolj poudaril samostojnost ustvarjanja naše pesnice, ki «se lahko ponaša z globoko zakoreninjenostjo v slovenski ljudski duševnosti, ki izhaja iz narodne pesmi.. .* Na koncu je še dejal, da «bodo bralci nemara občutili to zbirko manj literarno a še bolj prisrčno : nenavadna je, a nekaj presenetljivo lepega, pušeljc iz rožmarina, ro-ženkravta in nageljčka*.
Dve mladi Svetoivančanki, Alenka Kravosova in Neda Mijotova, sta potem recitirali pesmi *Svet-jevanske s’menj*, «Pomladanska nuč pr patuoke*,	• Pomladanske
dan se drame* in «Druabcen muo-žek*. To poslednjo je pravzaprav Neda Mijotova zapela, medtem ko je Alenka Kravosova zlasti vžgala s «S’mnjem». Obe sta nastopili v narodni noši.
Potem ko je pesnica spregovorila nekaj besed zahvale, je večer zaključil pevski zbor. Zapel je najprej tri pesmi, katerih besedilo je v novi zbirki. Ubaldu Vrabcu velja še posebno priznanje, da je v razmeroma kratkem času uglasbil te tri in prej omenjeno Lipovčevo pesem ter tudi vse z zborom naštudiral. V vseh treh pesmih na besedilo Marije Mijotove je dal Vrabec glavni delež solistom, ki jih zbor večinoma le spremlja. Na vrsti je bila najprej uspavanka «Druabcen muožek» s solistko Nevo Čokovo, nato «Zap’ščena», kjer je solistični part odpela Anica Ščuko-va, in nazadnje še «Lebjezen čud-stvar*. Občinstvo je pač po-
je
Posebej si pa želimo, da bi bilo še mnogo podobnih večerov, pa čeprav ne bi bili vsi in vedno v Ul. Geppa, temveč tudi kje drugje.
Včeraj je bila na sedežu Nov» delavske zbornice CGIL skupščina članov sindikata trgovinskih uslužbencev. Na njej so razpravljali o ponudbi urada za delo, da bo pred. lagal kompromisno reéitev glede zahtev uslužbencev, ter so sprejeli ustrezne ukrepe.
Danes pa se bodo na uradu za delo pogajali o zahtevi mesarskih pomočnikov za sklenitev nove pogodbe.
Ob 20. uri bo na sedežu društva «Edera» v Ul. delie Zudecche enotna skupščina uslužbencev potroš-nih zadrug.
Protesti proti ukinitvi beneške podružnice Lloyda
Finmare je sklenila, da bo ukinila podružnico Tržaškega Lloyda v Benetkah in jo združila z glavnim sedežem beneške plovne družbe «Adriatica». Gre baje za prvi ukrep izvedbe splošnega načrta preureditve plovnih družb «prvenstveno državnega interesa». Vest o tem ukrepu je zelo neugodno odjeknila med tržaškimi gospodarskimi krogi in zlasti med uslužbenci samega «Tržaškega Lloyda». Zato se je delegacija, sestavljena iz tajnika sindikata uslužbencev plovnih družb SINDAN in članov notranje komisije «Tržaškega Lloyda» »glasila pri rasnih prudstav-
sebno navdušila zadnja, kjer
...................................................niniimniMiMunumiiiiiH
SMRTNA NESREČA VESPISTA
Na bloku v Krvavem potoku se je zaletel v zapornico
Pol ure po prevozu v bolnišnico je podlegel poškodbam
Na mejnem bloku v Krvavem potoku se je včeraj nekoliko pred 18. uro smrtno ponesrečil z vespo 40-letni Luciano Leoni iz Ul. Mach. lig 4, ki je s svojim vozilom verjetno zaradi nepazljivosti treščil z vso silo v zapornico na jugoslovanskem bloku. Revež je pri tem dobil hude notranje poškodbe, zmečkal si je vranico, hudo se je udaril po glavi in dobil pretres možgan ter se je pobil in ranil po levi roki, zaradi česar so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek, toda vse je bilo
zaman in pol ure po sprejemu v bolnišnico je podlegel hudim poškodbam.
Leoni se je pripeljal s precejšnjo brzino s Kozine z vespo z evidenčno tablico TS 24041, pa ni pravočasno ustavil vozila in se je z vso silo zaletel v zapornico na jugoslovanskem bloku, ki je bila takrat zaprta. Uslužbenci na ju goslovanskem bloku so mu takoj priskočili na pomoč in so poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v tržaško bolnišnico.
TRGOVCI, OBRTNIKI in GOSTILNIČARJI!
BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
bosta imeli večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoja božična in novoletna voščila najkasneje do 22. t.m. — Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
kom se je s kolesom ponesrečil 63-letni Just Tretjak iz Križa 263. Okrog 1. ure po polnoči se je peljal iz Nabrežine proti Križu, nenadoma pa se mu je pokvarilo prednje kolo, zaradi česar je zletel na tla.i.p se p,obil po čelu. Na pomoč so mù 'priskočili karabinjerji, ki so poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden.
Nezgoda v avtobusu
Z avtobusom so včeraj dopoldne pripeljali v bolnišnico 22-ietno A-driano Godina iz Ul. Koštalunga 266, ki so jo sprejeli na prvi ki
je z avtobusom proge D in je morala stati, ker so bili vsi sedeži zasedeni. Blizu pokopališča je šofer Bruno Scheriani naglo pritisnil na zavore, da ne bi trčil v drugo vozilo. Zaradi nenadnega sunka so nekateri sopotniki zgubili ravnotežje in potisnili Adriano ob sedež. Pri tem se je pobila po bokih in trebuhu, zaradi česar so jo kar z avtobusom odpeljali v bolnišnico.
S tovornim motociklom se je zaletel v drevo
Slovensko gledališče v Trstu
V petek 21. t. m ob 18. uri v dvorani na stadionu «Prti maj», Vrdelska cesta 7
Boško Trifunovič A»
PR A VLJICA O CARJU IN PASTIRJU
mladinska igra v treh dejanj®
Gledališča X.
GLEDALIŠČE VERDI V petek ob 20.30 za red C ,
»
terju in ložah ter za red B n»
jati im
Stojiščih tretja predstava, --- —» //Triptih» z ist
prvi predstavi.
začeri®
Okrog 8. ure je včeraj 38-letni Santo Guštin iz Koprske ulice 141 vozil tovorni motocikel po Ul. Girardi proti Ul. Rossetti. Na klancu je Guštin zapazil, da zavore ne delujejo, a si ni mogel pomagati. Vozilo je kar drvelo navzdol in je treščilo v drevo v Ul. Rossetti. Pri tem se je Guštin pobil in ranil po čelu in levi ličnici ter je dobil živčni pretres. Avtomobilist, ki je tedaj privozil mimo, mu je priskočil na pomoč in ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni.
nastopajočimi kot pri Dirigira Tristano Illersberg.
Pri blagajni gledališča se prodaja vstopnic.
Izžrebana slika
V občinski umetnostni galeriji so izžrebali listek št. 0.4000, katerega imetnik dobi sliko slikarja Spacala. Po sliko naj gre v sobo št. 124 na tržaškem županstvu.
Himigiii)iiìiaigiiiiigiaiii!Biigi[giiii]i«ii«'i»a»ii»iigì»'
SILVESTROVANJA
KJE? KAKO? KDAJ?
HOTEL FURLAN - REPENTABOR
priredi veliko silvestrovanje s tradicionalno večerjo. Igrata dva orkestra. Cena s prenotacijo 4.000 lir. — Tel. 21360.
AVDITORIJ	...
Danes zvečer ob 21. uri uprizori _ žaško Stalno gledališče trodeja Diega Fabbrija «Jezusov Process; žiser Fulvio Tolusso. Zadnji t predstav. — Rezervacija in Pr vstopnic v Galeriji protti 2, tel. 3*”
Nazionale 16.00 «Le sette folgori J
Assur». Technicolor. Howard
Duffi
Jackie Lane, Arnoldo Foa. Arcobaleno 15.30 «Il sorpasso». vJl .
rio Gassman. Prepovedano mla°> ' Fenice 16.00 «Il falso traditore» **
liatn Holden, Lilli Palmer. Excelsior 16.00 «Due contro tutti-Walter Chiari, Raimondo Vian* • Araldo Tieri.	,
Grattacielo 16.00 «Il visore sulla P*
poris
TecD-
HOTEL TRIGLAV • SEŽANA
priredi kakor vsako leto, tradicionalno silvestrovanje. Igral bo priznan orkester. Bogat menu. Priporočamo pravočasno rezerviranje«
JAMSKA RESTAVRACIJA • POSTOJNA
veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Na Silvestrovo večerja in ples 2.500 din. Novoletni ples 1.1.1963 vstopnina 400 din. Igrata priznana orkestra «BORUT LESJAK» in «POSTOJNSKI FANTJE». Rezerviranje v turistični pisarni in v Jamski restavraciji.
le». Technicolor. Gary Grant,
Day.
Supercinema 16.00 «Gli ostaggi», ni color.	,,,
Alabarda 16.00 «Il g'oco della ver« Robert Hcssein. Prepovedano m««
Filodrammatico 16.00 «Vulcano di Giove». Technicolor. Mdc!ie Gordon.
Aurora 16.30 «Il segugio».
Cristallo 16.30 «I] leone». Tedini®0* lor. William Holden.
Garibaldi 16.30 «Caccia di guerra»-John Saxon.
Capitol 15 30 «I sequestrati d! Alt®0 Sophia Loren, Maximilian Shell, K bert Wagner.
Impero 16.30 «Giubbe nere calze ~ sa». Prepovedano mladini.	,
Massimo 15.30 «Capitan Rlood». Erro Flynn, Olivia De Havilland.
Moderno 16.30 Nemo Carré in Ren* , D’Alberti v reviji «Capricci Per "j gnora». Na platnu «Genitori ih b111 jeans». Prepovedano mladici■	__
Astoria 16.30 «Pic.nic in Africa». Technicolor.
Astra lfT.OO «All’inferno e ritorno»
Vittorio Veneto 15.45 «Lo scerif'0 scalzo». Elvis Presley.	,
Abbazia 15.30 «Il come di Montecn-sto». Technicolor. Louis Jourdan- .
Marconi 16.00 «Leoni al sole» Barvh film. Franca Valeri, Philipp® Roy.
Ideale 16.00 «Il mondo sulle sp'a«^’ Technicolor. Prepovedano mladih!-
rurški oddelek in se zdraviti dober teden
bo morala Peljala se
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiumnimmiiiiHimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiifiHiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pogojna obsodba delavca zaradi smrti delovnega tovariša
Oprostitev šoferja, ker ni bil odgovoren za smrt lambretista, ki se je zaletel v njegov tovornik
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarmi, zapisnikar Strippoli, obramba Morge-ra in Volli) sta se zagovarjala 43-letni Valerio Cucchiani iz Ul. Sottoripa št. 8 ter 53-letni Giovanni Cre-vatin iz naselja Sv. Sergeja št. 1898.
Cttcchianija, ki je bil v trenutku nesreče, pri kateri je izgubil življenje 47-letnl Emilio Zonta iz Milj Stramar 897/B, poslovodja na nekem gradbišču v naselju Sv. Sergeja, so obtožili, da ni ukazal preriniti dobave električnega toka nekemu žerjavu. Prav na tem stroju, in sicer na spodnji ploščadi, je bil v tistem trenutku Zonta, ki je popravljal neki mehanizem. V določenem trenutku je Crevatin, ki je upravljal žerjav, pognal v tek stroj, ker je menil, da je Zonta že sestopil. Temu pa ni bilo tako. Zaradi nenadnega premika stroja, je Zonta zašel med kolesje, ki ga je popolnoma strlo ter povzročilo njegovo takojšnjo smrt.
Do nesreče je prišlo v avgustu lani nekega dne ob 7. uri zjutraj. Spočetka so obtožili prekrška zakona o zaščiti delavcev na delovnih mestih tudi inž. Guglielma Ca-naruttija. Ta pa je plačal 33.335 lir globe v zvezi s prekrškom ter ga je pozneje preiskovalni sodnik o-prostil težje obtožbe sokrivde pri nenamernem umoru, zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodniki so oprostili sedaj Cuc-chianija, ker dejanja ni zagrešil ter so obsodili Crevatina pogojno in
brez vpisa v kazenski Ust na 4 me-, sece zapora.
RESTAVRACIJA ŠKABAR VELIKI REPEN
priporoča silvestrovsko večerjo. Potrebno je rezerviranje.
HOTEL METROPOL - PIRAN
vabi na prijetno silvestrovanje. Ples, silvestrovska večerja 1.500 din. — Ples, silvestrovska večerja z nočnino 2.000 din. — Tridnevni penzion za novoletne praznike, vključeno silvestrovanje, 5.000 din. Sprejemamo rezerviranje v hotelu SIDRO.
HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS REPENTABOR
večerjo
priporoča silvestrovsko — tel. 21331.
HOTEL TRIGLAV • KOPER
Drugega januarja letos nekaj po 20. uri je prišlo na Trbiški cesti v bližini električne postaje Selveg do hude prometne nesreče. Tedaj se je peljal po omenjeni cesti s težkim tovornikom s prikolico 42-letni Ruggero Zanolla iz Tržiča, Ul. Piave 29. Ker je bilo zelo mrzlo, je šofer ustavil vozilo, da bi pokril z zastorom odprtino pred motorjem. Žal je v tistem trenutku privozil za njim z lambreto 41-let-ni Mirko Slama iz begunskega taborišča na Opčinah, ki je treščil v prikolico, si prebil lobanjo in je bil pri priči mrtev.
Tako se je Zanolla znašel pred sodniki (predsednik Boschini, tožilec De Franco, zastopnik zasebne stranke Ferrerò, Obramba Ferluga). Obtožnica je trdila, da je Zanolla ustavil tovornik tik pred nekim prostorom, kjer bi ga lahko parkiral brez skrbi. Obtoženec pa je dokazal, da ni šlo v tistem primeru za parkirno mesto, temveč samo za prostor, ki Je služil za skladišče peska. V teh pogojih bi svojega vozila sploh ne mogel parkirati. Z druge strani pa je obtoženec poudaril, da je imel prižgane vse luči, ki jih je prihajajoči motorist brez dvoma opazil. Spričo tega so ga sodniki oprostili vsake obtožbe. Naihuje je prizadeta pri tem Sla-mova družina, saj je ponesrečenec zapustil vdovo s petimi otroki.
prireja veselo silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato ve-
čerjo in rezerviranje 1.500. din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje 1000 din, konsumaci-ja 1000 din. — Silvestrovanje v obratu RI2ANA z večerjo in plesom 1000 din. — Rezerviranje sprejema recepcija hotela, tel. 21650.
HOTEL CENTRAL - PORTOROŽ
prireja tradicionalno silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridite, prijetno Vam bo.
HOTEL GALEB - KOPER
priredi veliko silvestrovanje v hotelu in kavarni «LOŽA». Rezerviranja z vstopnino in menujem 1.500 din. Glasba - ples • srečolov.
HOTEL PALAČE - PORTOROŽ
za veselo in prijetno silvestrovanje bodo igrali trij» priznani or kestri. Vstopnina in rezerviranja 1.000 — 2.000 din. Silvestrovski menu po naročilu.
KINO ROSANORA - BOUUNEC
predvaja danes 19. t. m. ob 19.30 uri film:
sSENZA DOMANI)
(Brez prihodnosti) Igrajo: GEORGE NADER
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju
no vabi na filmski večer, ki bo v v~ tek 21. decembra 1962 ob 20.30 v d'rtf tveoih prostorih, Via dl Servola Domačin Aljoša Žerjal bo prikazov^
svoje posnetke v barvah s Bosni In Dalmaciji, prostori
po potrebi ogrevani.
* * *
Prosvetno društvo «Valentin v nik» v Dolini bo v soboto 22. bra ob 21. uri počastilo 50-letn prosvetnega udejstvovanja svoj®* zvestega pevca Ivana Strajna. P°,p^_ slavi bo družabna prireditev v 0®““, tvenih prostorih. Vabljeni vsi in prijatejji društva.
člahl
Včeraj-danes
Korzp Italia 14; Commerciale 26.
Croce Azzurra.
Razna obvestila
Ju/iena

predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. url Metro film: LA TRAGEDIA DI UN UOMO CHE NASCONDE IL SUO PASSATO!
Il fango della periferia
(Blato v predmestju)
Igrajo: JOHN CASSAVETS in SIDNEY POITIER
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 19. t. m. ob 19.311 uri ruski film:
LA LETTERA NON SPEDITA
(Pismo, ki ni bilo nikoli poslano)
Igrajo: T. SAMOILOVA in V. LIVANOV
Prosvetno društvo Barkovije. Tudi letos prireja društvo v svojih prosto, rih v Ul. Cerreto 12 za člane In pri. jatelje silvestrovanje. Tisti, ki bi radi bili v prijetni domači družbi za konec leta, naj se vpišejo v času, ker Je število miz omejeno. Vpisujejo se lahko vsak večer po 20. url v društvenih prostorih.
V nedeljo 23. decembra t.l. ob 16. uri priredi katinarska osnovna šola božično prireditev. Ob tej priliki in v voščilo staršem tn dobrodošlim gostom za vesel božič m srečno novo leto bodo učenci izvajati pester spored. — Vabijo učenci)
ZAHVALA
Franceta Kukanje
ROJSTVA, SMRTI IN POR°K*L
Dne 18. decembra 1962 se Je v X stu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 7 0„r\ UMRLI SO: 68-letna Maria D®* por. Degrassl, 58-letnl Francesco B. zo, 64-letnl Domenico Deodato, S2j> na Sofia Božeglav, 68-letna mina Pause por. Stradella, Giuseppe Sottero. 83-letna ARhlh Toso.
NOČNA SLUŽBA LEKARN »
Cipolla, ul. Belpoggio 4, Godina _ nea, Ul Ginnastica 6; Alila
na, Ul. dell’tstrla 43 Pizzul-CI«"^
Iskrena zahvala darovalcem
Nabrežina, 19.12.1962.
Vsem sorodnikom, prlJatdljtem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v starosti 87 let zapustila naša ar»* ga mama, tašča in nona
JOŽEFA LUPINO vd. ZIDARIČ
Pogreb drage pokojnice bo jutri, hiše žalosti na domače pokopališče.
v četrtek, ob
15. uri i*
Sempolaj, 19. dec. 1962.
Žalujoči sinovi, snahe in vnuki
I
i
Toplo se zahvaljujemo vsem. so z nami sočustvovali ob Ì2811 našega dragega
cvet-
ja in vsem, ki so na kateri * način počastili pokojnika.
DRUŽINA KUKANJ
ZDA IN GOSPODARSTVO LATINSKE AMERIKE
Docela nekoristen instrument
Naloga obeh bivših predsednikov, Kubička in Cantar ga - Dvomi in nezaupanje nacionalne burzaazije
V začetku oprezne kritične pripombe glede dela «Zveze za napredek», so se postopno spremene v odkrite in ostre kritike. Prišlo je do pravcatega napada omenjeno ustanovo, kar je imelo svoj odmev tudi v ZDA. Washington se je odločil, da v svoje ambiciozne načrte glede Pomoči južnim sosedom vnese Potrebno vitalnost, se pravi, da 1% s, področja načrtovanja prene-Se na teren realnosti. Ta naloga ‘Poživitve» je bila poverjena bivšima predsednikoma Brazilije in Kolumbije, Kubičku in Camargu.
Kennedy se je odločil za to,
Ker so dosedanji uspehi «Zveze •a napredek» razočarali. Nobena •istih osnovnih socialno-gospodar-ikih reform, ki so bile predvidene seveda na osnovi severnoameriških kriterijev — ni bila Uresničena. Vse, kar je bilo od Programa, sprejetega na konferenci v Punta del Este avgusta lanskega leta, praktično storjenega, je določeno število šol, bol-Uišnic, ljudskih hiš ter komunalah naprav. Torej, kaplja v morju latinskoameriških potreb.
Temu se ni čuditi. Domača oligarhija nikakor ni pripravljena jaglasovati zakone proti lastnim Interesom. Severnoameriški kapital pa po drugi strani noče indu-••rializacije in tudi ne ekonom-8Kega razvoja kontinenta, ki je doslej bil proizvodnik surovin.
Saj bi to zmanjšalo njegove dotoke. In ti ljudje so ne samo dobri zavezniki, marveč predstav-Ijajo ti in takšni njihovi interesi v bistvu tudi osnovo severnoameriške politike v Latinski Ameriki.
Pobudniki «Zveze za napredek» s° svečano obljubovali stabilizacijo. «demokratizacijo» in izboljšanje pogojev na «zelenem kontnemu». Prišlo je do nasprotnega: stanje se je poslabšalo, pri-š!o je do kriz, kot še nikoil pogrej, do vojaških vstaj, da bi se Onranil «status quo».
«Zveza za napredek» je zašla v s!epo ulico. Predstavniki vznemirjene nacionalne buržoazije pa •daj zahtevajo njeno temeljito reformo. «Zveza», pravijo le-ti, mo-ra nujno preusmeriti svojo delo: s programa socialne pomoči,
Uaj nemudoma preide k načrtu gospodarskega razvoja s pomočjo industrializacije in vsestranske modernizacije poljedelstva. Posebno je, pristavljajo, nadalje,' sPrejeti kot dejstvo podržavljene temeljnih gospodarskih panog v Mehiki in velika državna ter mešana podjetja v Braziliji. •Zveza za napredek», še pravijo,
** mora otresti ameriškega vpli-va in si mora osvojiti latinskoameriške značilnosti. Zakaj, če bi Zl>A še naprej nadaljevale s svojo dosedanjo politiko, bodo kma-*** imele pred sabo nekakšno Ku-“0 v povečanem merilu.
Toda, predstavniki nacionalne “Oržoazije vedo tudi to, da je takšen način obravnavanja problemov za ZDA nesprejemljiv, faradi tega se z dokajšnjim ne-*aUpanjem in dvomi gleda tudi ma «posebno nalogo Kubička in s-amarga». Qba predstavljata bur-‘Oazijo, ki v gospodarskem razvodu vidi rešitev pred morebitnimi *°eialnimi eksplozijami.
Kubiček je poznan kot pobudnik «Panameriške operacije», progama pomoči na osnovi latinskoameriških koncepcij, kateri bi
moral «zelenemu kontinentu» zagotoviti odpravo zaostalosti ter mdustrijski polet. Kubiček še da-smatra stabilizacijo cen za fbrovine kot osnovno vprašanje, ga je treba rešiti: «Dokler ne Pride do sporazuma o stabilizaciji teh proizvodov na tržišču bo «Zveza» samo na pa-Pirju. Brazilija je med 1. 1954 j® 1962 izgubila zaradi padca cen .ave okrog 500 milijonov dolar-i*v. Kljub investicijam tujega Kapitala in pomoči, ki jo premama, se Brazilija nahaja v čudnem položaju bolnika, ki v eno *oko prejema transfuzijo krvi, ** druge pa mu ta kri odteka.» Vprašanje pa je, v kakšni me-
"""'mini...
Marsovci sredi Milana
MlILAiN, 18. — Nočni paznik K'rancesco Rizzi, star 36 let, se 1* davi javil na policiji v spremati svojega načelnika Maria Po-"hlzitesa in dežurnemu uslužben-«la kvesturi povedal čudno "godbo o marsovcih in letečjh
Krožnikih.
. Rizzi je — kot pravi — minu-lo noč ob 2,20 odšel v skladišče •okstilnega podjetja Cascami se-*a, da bi tu, kot po navadi, na-kontrolne ure. Iz skladišča je ®dšel na dvorišče podjetja, od ko-~er se je slišal čuden šum, nekakšno dolgo piskanje. Ko je pogledal skozi vrata, je obstal:
*Na dvorišču — je povedal "a tri metre od tal je bil leteč "rožnik s premerom kakih 5 metrov. Bil je kovinske barve. Na *°rnjem delu sem videl dve raz-Svetljeni odprtini. Obstal sem kot Paraliziran. V nekem trenutku je ena izmed odprtin odprla •m iz nje je zlezlo čudno bitje, vi-*°ko približno en meter in oblečeno v svetlikajočo se srebrno •uto s kovinsko kapo temne bar-Ve na glavi. Mali človek mi je dal nekaj znakov z roko. Nato se je vrnil v leteči krožnik, ki se je nekaj sekund pozneje razpršil v
ri bodo ta Kubičkova stališča prišla do izraza v washingtonskih načrtih glede pomoči južnim sosedom. «Jornal do Brasil» pravi s tem v zvezi:	«Pobudnik Pan-
ameriške operacije se ne sme kompromitirati z neko povsem formalno akcijo, ki bi ne imela praktičnih učinkov».
Usoda «Zveze za napredek» je potemtakem v rokah Kemnedy-jeve vlade. Sicer pa je tudi zamisel, da se za poživitev «Zveze» uporabita oba bivša predsednika, prišla iz Washingtona. Toda mnogi vidijo v tem samo namen, da se kritizira OAD, kateri bi bilo treba dati ustrezno mesto v «Zvezi za napredek», nikakor pa ne znak, da je vlada ZDA resnično pripravljena stopiti nasproti latinsko-ameriškim zahtevam glede reforme programa pomoči, najmanj pa brazilskim. Brazilska vlada zahteva od Washingtona, da popolnoma spremeni kriterije in mehanizem «Zveze», nadalje, da se preide s finansiranja posameznih načrtov na globalno finančno pomoč,
Zaradi vsega tega akcija za poživitev «Zveze na napredek» ni vzbudila nekega večjega navduše-nja ali optimizma.
KRSTNA PREDSTAVA V LJUBLJANSKEM MESTNEM GLEDALIŠČE
Kole Čašula:
«Socialistična Eva»
Zbirka pesmi «Souze jn smeh» Marije Mijotove v izložbi Tržaške knjigami v Ulici sv. Frančiška št.
S to «vedro igro iz sodobnega življenja» se jet na slovenskem poklicnem odru ' prvič pojavil makedonski avtor, predstavnik najmlajše izmed južnoslovanskih literatur, ki je zaživela svoj ne-' ovirani razvoj šele po osvoboditvi. Kar me je že pri branju te igre presenetilo, je živ, igriv in domiseln dialog, pa tudi zgradba sama je solidno izvedena, tako da bi človek sodil, da je mlada makedonska literatura v nekaterih predstavnikih preskočila začetniške razvojne faze, za katere so potrebovale druge literature vsaj svoje dobro stoletje. Zgodba te vedre igrice ni tipično makedonska; mogla bi se vršiti v katerem koli mestu Jugoslavije ali katere druge sorodne socialistične dežele.
Inženir Mirko bi rad prišel do modernega trisobnega stanovanja v stabbi, ki jo dograjuje njegovo podjetje, a nima do njega pravice, ker je samski. Zato išče dekle, ki bi bilo proti plačilu pripravljeno stopiti z njim v fiktivni zakon; fiktivni pa zato, ker se Mirko še ne mara odpovedati svoji samski svobodi, Študentka Irena je pripravljena skleniti z njim tako pogodbo, v kateri pristane tudi
WJ1IIM lil lUMIIIIIIIIIIIIIIIIIM IIIIMIIM llllllll II lllimillllllll||llM|||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllinillllllHII|l|l|llll|'l,lllll'lllllllll||,l|i"ll"l"""l,sul|,,l,,l'll'll,,,*ll||lll|,,l|llll|l,l,,l|,|ll,,,l,,l"l,i,I1IIIiri"ll,lllll,',,l,,lll'i|,l|l"",ll|l,l,",lm,,II,ln,""l*M,la,,,IIIIMIU",HII,<14'
KJE SE NAJVEČ BERE IN KJE JE IZBIRA NAJVEČJA
Največ knjig tiskajo v Sovjetski zvezi Italija na 17. mestu
Države evropskega Severa so v razmerju na njih prebivalstvo na vrhu lestvice - Združene države imajo majhno izbiro
V zadnjih letih se je tudi pri nas začela o praznikih uveljavljati plemenita navada, da si ljudje med seboj namesto razne šare poklanjajo raje knjige. S tem nočemo reči, da je ta navada postala že splošna, vendar se vedno bolj širi in ljudje, ki se s . tiskom ukvarjajo, menijo, da je tudi to eden izmed elementdv, ki so privedli do tega, da tudi v Italiji doživljamo nekakšen knjižni «boom». Navada poklanjanja knjige se je rodila in se začela uveljavljati najprej na evropskem severu in z leti je počasi pririnila tudi do nas Ker pa je nastala na severu, je njena posledica vidna v podatkih, ki nam dokazujejo, kako so severnoevropske države na področju knjižnega trga daleč pred mnogimi drugimi državami sicer zelo napredne Evrope. Nočemo trditi, da je samo ta navada privedla v severnih evropskih državah do izredno živega knjižnega trga, toda njen blagodejni vpliv se vendarle čuti tako na evropskem severu, kot v zadnjih letih tudi pri nas. Organizacija združenih narodov izdaja razne statistične biltene in iz enega teh bomo navedli nekaj številk, Vsekakor se največ knjig tiska v Sovjetski zvezi. Tu so v letu 1961 izdali kar 76.064 knjižnih del. Na drugem mestu je Velika Britanija s 23.783 deli. Ce upoštevamo število prebivalstva in odnos tega do števila «naslovov», vidimo, da je Velika Britanija na boljšem, toda knjižna dela ali «naslovi» v izvirniku ali v prevodu so tista, ki v določeni dobi nastanejo> in morejo nastati, kajti umska ustvarjalnost ima svoje recimo materialne meje, zato nosi glede tega vsekakor prvenstvo Sovjetska zveza. Takoj za Veliko Britanijo pride Japonska, kjer je v letu 1961 izšlo 23.682 del. Le malo na slabšem je Zahodna Nemčija, kjer so v istem letu tiskali 21.103 dela, dočim so ZDA zelo daleč za gornjimi štirimi državami, saj so v ZDA leta 1961 tiskali komaj 15.012 del Za Združenimi državami pride na vrsto Francija z 11-872 deli, za njo takoj Indija z 10.741, nato Češkoslovaška s 7930, Holandska s 7893, Poljska s 7305 in končno Italija s 7297 tiskanimi deli.
Španija, ki sledi po vrstnem redu Italiji, je v letu 1961 tiskala 6085 del, Švedska 5825, Vzhodna Nemčija 5631, Brazilija 4911, Švica 4899, Belgija 3645, Danska 3531, Norveška 3256 in končno Izrael 1576.
Gornje številke bi bile ne koliko v nasprotju s tem, kar smo rekli v začetku, kajti severnoevropske države, kot na primer Švedsko, Dansko in Norveško, srečamo šele proti koncu lestvice. Toda to je le na videz, kajti v poštev moramo jemati seveda do neke meje — tudi število prebivalstva. Zato bomo navedli spet nekaj številk, ki nam bodo pokazale, da so te severnjaške države dejansko mnogo pred vsemi drugimi. Ce namreč vzamemo število del, ki so bila tiskana v letu 1961, in ga primerjamo s številom prebivalcev, vidimo, da je na prvem mestu Norveška, kajti na Norveškem je bilo v letu 1961 na en milijon prebivalcev tiskanih kar 911 del. Za Norveško pride na vrsto Švica, kjer je bilo na milijon prebivalcev tiskanih 898 del, na tretjem mestu pa je Švedska s 779 deli na milijon prebivalcev.
Tudi četrto mesto si lastijo severnjaki, kajti na Danskem je bilo na milijon prebivalcev tiskanih 773 del. Na petem mestu je Izrael, kjer so na milijon prebivalcev lani tiskali 724 del, na šestem mestu je spet severna Evropa s Holandsko s 691 deli na milijon prebivalcev, na sedmem je Češkoslovaška s 579, na osmem Anglija s 454, na devetem Belgija s 399, na desetem Zahodna Nemčija s 397 in na enajsto mesto pride Sovjetska zveza s 358 tiskanimi deli na milijon prebivalcev. Vzhodna Nemčija pride k oj za Sovjetsko zvezo s 347 deli na milijon prebivalcev, za njo pride na vrsto Francija z 295, nato daljna Japonska z 253 in nato Poljska z 247 ter Španija z 201 in šele nato pride Italija s 142 deli na milijon prebivalcev. V tolažbo glede tako nizke stopnje naj nam bo dejstvo, da so izredno bogate ZDA še za Italijo, kajti za ZDA, ki so na tej lestvici na 18. matu, velja, da so leta 1961 natisnili komaj
84 knjižnih del ali «naslovov» na milijon prebivalcev
Ob tem naštevanju je pa vendarle treba nekaj dodati. Podatki, s katerimi razpolagamo, nam ne govorijo o nakladah. Razumljivo je, da založbe ne morejo izhajati z izredno nizkimi nakladami, kajti v tem primeru mora biti knjiga izredno draga in ne gre več v promet. To dejstvo nam posredno nakazuje, da so tudi naklade v severnih evropskih državah ustrezne s knjižnim trgom, to je z možnostjo prodaje v okviru števila prebivalstva teh dežel, z druge strani pa nam dejstva povedo, da imajo v nekaterih državah izredno velike naklade, kot na primer v ZDA, kjer gredo nekatere knjige — bestsellerji — v milijonske naklade. Vendar pa drži, da ameriški bralec, kot tudi bralec nekaterih držav, ki spadajo med bogate, nima kdo ve kakšne izbire. Vsaj v primerjavi z državami Severne Evrope
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
Če vi j ar j i-modelarj i iz vse Jugoslavije
Od 12. do 20. januarja prihodnje leto bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču velika sejemska prireditev «Moda 1963», na kateri bo razstavljalo okrog 120 podjetij iz vse države. Zelo dobro bodo zastopani proizvajalci težke in lahke konfekcije (20 podjetij), prav tako pa tovarne usnjene obutve (19), tekstilnega blaga, usnja, usnjene galanterije in drugih modnih izdelkov. Ze davno so za ta sejem razprodani vsi razstavni prostori, sodelovali pa bodo res samo najkvalitetnejši jugoslovanski proizvajalci. Sejem bo vsak dan dvakrat spremljala modna revija, na kateri bo več kot 10Q manekenov pokazalo gledalcem modne novosti za leto 1963.
Posebna zanimivost tega sejma pa bo tekmovanje modelarjev čevljarske stroke, ki se ga bodo udeležili čevljarji-mode-larji iz najbolj znanih jugoslovanskih tovarn. Za najboljše modele, ki jih bo ocenila posebna zvezna strokovna komisija, so razpisane lepe denarne na-
ljev bo nagrajen samo po en model — najboljši, vsega pa bo podeljenih 16 nagrad po 100.000 dinarjev. Za to tekmovanje, ki bo letos na modnem sejmu prvič in bo postalo tradicionalno, vlada veliko zanimanje tako med modelarji kot v tovarnah. Vsekakor bo to tekmovanje precej spodbudno za modelarje, nič manj pa tudi za podjetja. Vsaka tovarna bo prav gotovo ponosna na to, da bo imela v svojih vrstah čim več nagrajenih modelarjev.
Razen tega pa si bodo nagrajeni modeli čevljev, potem ko bodo šli v serijsko proizvodnjo, nedvomno hitro utrli pot tudi med kupce, kar je isto kot dober posel za podjetje. Vsekakor bo zanimivo, kako se bodo na tem tekmovanju odrezali modelarji srbske tovarne «Košta-na» iz Vranja, ki si je v zadnjem času s svojimi modernimi čevlji pridobila velik ugled v Jugoslaviji, saj so se strokovnjaki iz te tovarne v znatni meri vzorovali in naslonili na modo in okus italijanskega tržišča.
P—n
Človeški sluh še vedno precej nepojasnjen
Sodobna tehnika komunikacij, predvsem v okviru radijske in telegrafske službe, se skuša čim globlje spoznati z lastnostmi in bistvi človekovega sluha, da bi ta spoznanja mogla izkoristiti. In obratno: fiziologi in biologi proučujejo metode te tehnike, da bi z njimi mogli pomagati ljudem z defektnim slušnim organom. Posebno pomembno je proučevanje poti ali kanalov, po katerih se v organih človekovega sluha zvočna občutja širijo od bobenčka do centralnega živčnega sistema do možganske skorje.
Dosedanja raziskovanja opravičujejo trditev, po kateri slušni organi tvorijo zvočna občutja po matematičnih pravilih.
Slušni organi spreminjajo občutek zvoka — ki je fizikalen pojav — najprej v «ustrezne» živčne struje. Ti procesi živčevja so elektrokemične prirode, hkrati pa imajo značaj impulza. Razvijajo se z brzinami od kakih 100 metrov v sekundi, morejo si pa drug drugemu slediti tudi stokrat v sekundi.
Proces «posredovanja» posameznega zvočnega občutja še ni pojasnjen. Vendar se že ve, da gre za določeno medsebojno povezovanje živčnih poti ali kanalov po načelu «enostranskega zaviranja», ki da človekovemu ušesu omogoča razlikovati višine zvokov. Tehniki bi to imenovali «kodifikacija kraja in frekvence».
Razen tega je znanost odkrila, da pri delovanju šumov s široko zvočno ali valovno mrežo na človekovo uho prihaja do medsebojnega sodelovanja milijonov živčnih celic, do sodelovanja, ki se določa po načelih verjetnostnega računa.
Človekov sluh izredno točno loči časovno redosledje zvočne intenzivnosti ali zvočnih intenzivnosti, podobnih impulzom. Brez te sposobnosti bi človek ne mogel iz glasnega zvočnega «o-zadja», recimo iz ropota uličnega prometa, razbrati posameznih še posebno ne šibkejših zvočnih signalov. Poizkusi so pokazali, da slušni organi te signale razlikujejo prav tako po nekakšnih matematičnih zakonih.
To razlikovanje med posameznimi zvoki ima posebno važen pomen v govornem sporazumevanju. To, čemur pravimo «govor», je po tolmačenju sodobnih fiziologov, zelo zapleten zvočni pojav, ki se ne da razložiti in obdelati samo s pomočjo nekih fizikalno tehničnih zakonov ali tolmačenj. To se je opazilo že pri dosedanjih poizkusih, kako izdelati pisalni
grade. V vsaki kategoriji čev-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
račun od kolegov. Vaša želja po po-
OVEN (od 21. 3. do 20, 4.) Dobre zamisli vam bodo omogočile, da boste presenetili svoje nasprotnike. Ve. selje nekega prijatelja bo na vas zelo ugodno vplivalo. Zdravje dobro.
BIK «M 21. 4. do 20. 5.) Posvetite več pozornosti nekaterim nadrobnostim svojega načrta. Nepredviden dogodek vas bo prepričal o iskrenosti nekega prijatelja. Nervoznost.
DVOJČKA (Od 21. 5. do 22. 6.) Ne bojte se nekoliko spremeniti svoj poslovni program. Naučite se spoznava, ti resnične prijatelje. Zdravje dobro.
RAK (od 23. 6. do 22.. 7.) Ne dovolite, da bi se tudi vas oprijel pesimizem kolegov. Neko sporočilo bo odpravilo vse težave. Zdravje izvrstno.
LEV (Od 23. 7. do 22. 8.) Dejanja veljajo več od nepotrebnih besed, bodite realistični. Gledati bost« v bo-
dočnost vedro in brez skrbi. Pazite na zdravje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Okoliščine bodo zahtevale vso vašo prisebnost. Manjši nesporazum v družini bo kmalu odpravljen. Zdravje zelo dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite modri in previdni pri izbiri svojih sodelavcev. Nekdo vam bo nekaj zaupal, na osnovi česar vam bo bolj razumljivo vedenje nekega družinskega člana. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Upoštevajte kritike, izrečem« na vaš
polni neodvisnosti povzroča trpljenje drage osebe. Zdravje izvrstno.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pazite, da bi vas nekatere zaupanja nevredne osebe ne uspele v nečem prepričati. Danes lahko uresničite svoje najbolj drzne čustvene načrte.
KOZOROG (od 21, 12. do 20. 1.) Postavili boste solidne temelje za va. šo bodočnost. Sprejmite ustrezne u-krepe v prid svoje družine.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Manjši nesporazum s predstojniki. Ne dovolite, da bi vas kdo izsiljeval. Zdravje žeto dobro.
RUBI (od 20. 2. do 20. 3.) Posveti, te vso svojo pozornost nekemu poslu, ki vam zagotavlja takojšen rezultat. Ne povečujte nekega v resnici majhnega vprašanja. Zdravje dobro.
stroj, ki bi pisal brez tipk, to se pravi neposredno pod vplivom izgovorjene besede.
Pri govoru imajo odločilno vlogo nevrofiziološko . kemične funkcije na področjih, ki so daieč za slušnim bobenčkom. Kratki impulzi samoglasnikov (50 do 30Q milisekund) in soglasnikov (katerih trajanje znaša najmanj 10 milisekund) se ločijo po frekventnih kanalih in se nato «predelujejo» z nujno «počasnostjo».
Brez te «počasnosti», ki je ne smemo razumeti mehanično, pač pa bolj kot «dobo računanja», podobno kot pri «obdelovanju» podatkov v elektronskih možganih, bi človek ne mogel poslušati glasbe.
2e lanskoletni Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino Bekesy je s svojimi raziskovanji dokazal, da dejanski «doživljaj govora» temelji na piskavih glasovih, «doživljaj glasbe» pa na šumih in «motnjah», torej na «vsoti» nečistih tonov. Neka simfonija, ki bi bila sestavljena samo od fizikalno čistih zvokov, bi bila za sluh neznosna. Izrazito muzikalen človek more razbrati zvok neposredno, nemuzikalnemu človeku pa primanjkuje nekaj živčnih poti, oziroma kanalov, ki bi mu omogočili precizno občutje in ustrezno temu «seštevanje» zvokov.
na pogoj, da se potem, ko bi bil cilj s stanovanjem dosežen, zopet loči od Mirka. A pri tem ima navihanka drugačne namene. Morda je ena izmed slabosti dela v tem, da gledalec vse prezgodaj pogodi, kako se bo stvar iztekla, namreč s happy endom. Ima pa zgodba nekaj prav po-, sretenih obratov, zlasti poterti, ko je treba inženirju najti razlog za ločitev, ko se pravzaprav še ne zaveda, da je že zdavnaj zaljubljen v Ireno. Pri tem so v «vedri igri» marsikatere osti zoper razne slabosti družbenega življenja, ki zbujajo pri gledalcih smeh in sprostitev. V tem pogledu je igra aktualna in v dobrem smislu simpatična.
Ne bi si upal trditi, da je etični (ali neetični) problem zavajanja inženirjevega direktorja in kolegov s fiktivnestjo zakona v zmoto, kaj prida izostren. Vendar to tudi ni v lahkotnem žanru, v kakršnem je napisana komedija, ravno neobhodno potrebno. Saj rezultat, se pravi resnični zakon namesto fiktivnega, ta etični (ali neetični) problem mimogrede razčisti. Oba protagonista, Mirko in Irena, sta psihološko posrečeno okarakterizira-na, čeprav se na koncu zavemo, da pravzaprav nimata nobene prave biografije. Lahkotna sta kot peresci, taka stopita na oder in taka tudi z njega odideta. Dobro so se avtorju posrečili nekateri obstranski tipi, kot na primer advokat, ki ga je pri nas po posrečeni domislici režiserja igrala ženska. Dalje Mirkov direktor in sekretar celice, Natakar in Fant («poklicni prešuštnik» v pravdah za ločitev zakona).
Režiser Jože Tiran, ki Je dal igri razveseljivo lahkoten pote ;, je pokazal tudi iznajdljivost, tako na primer z vrinki dveh novih obrazov za ilustrativno podkrepitev ločitvene mrzlice pri advokatu. Okusno in igri primerno sceno je izvedel Marko Maher.
Ce obema protagonistoma, Mirku in Ireni, ni bila ipra makedonskega avtorja pisana ravno na kožo, pa jima moramo priznati, da sta vložila v igro vervo in lahkotnost. Vera Perona je bila odrezavo, nasproti vse preveč va. se zaverovanemu Mirku superiorno dekle in Franček Drofenik je bil njen dobro vigrani partner. Imeniten tip je postavila Ruša Bojčeva kot advokat, naš Julij Guštin, ki je zdaj angažiran v Mestnem gledališču v Ljubljani, je pjdal izklesan lik Sekreturja, Franjo Kumer je bil tipičen Direktor, zelo posrečen je bil Angel Arčon kot Natakar in izvrstno pogoden tip Fanta — Franek Trefalt. Dve dobro tipizirani obrobni figuri — Meta Pugljeva in Franci Prus.
Predstava je naletela z dobro igro in duhovitim dialogom z raznimi ne prehudimi aktualnimi bodicami na živo odobravanje — še en dokaz, da ima gledališče poleg umetniške tudi svojo socialno in celo sanitarno funkcijo. Makedonski avtor, ki se je prikazal ob koncu predstave na odru, je tel spontane aplavze, ki so gotovo veljali tudi režiserju m
igralcem, ki so se pogumno lotili prve uprizoritve doslej pri Slovencih še neznanega avtorja.
VLADIMIR BARTOL
Aškerčeva proslava v Dijaškem domu
«Dne 7. junija 1912 je, odmaknjen od javnosti, umrl eden največjih slovenskih epskih pesnikov. Tedanja slovenska javnost ga ni dotiolj cenila, temveč zavrgla. Zato je Anton Aškerc živel kot samotar.
Ob priliki petdesete ob letnice njegove smrti se spodobi, da se mu vsaj malo oddolžimo za njegovo veliko delo...»
Tako je v soboto zvečer začel svoj komemorativni govor dijak Vlado Klemše ob Aškerčevi proslavi, ki so jo priredili gojenci Slovenskega dijaškega doma.
Te besede so zvenele kot opravičilo, ker smo vsi pozabili na A-ikerca, ki mu . mi obmorski Slovenci dolgujemo še posebno hvalo za njegove «Jadranske bisere», ki jih je zbral med ribiči v naših portičih od barkovljanskega do devinskega.
Izčrpnemu prikazu Aškerčevega življenja in aela je sledilo deklamiranje treh Aškerčevih liričnih pesmi. V njegovo bistveno poezijo, v epiko nas je uvedla živahna m šegava recitacija «Mejnik» t> tržaškem narečju, Kakor ga je svobodno prepesnil pod imenom «Tjermen» naš znani humorist Mi-kula Letič.
Ideološko izpoved Aškerčeve poezije nam je prikazala naslednja skupina recitatorjev. Tu je pesmi «Moja muza» sledila budnica «Mi vstajamo», nato «V kata oin-bah», pa revolucionarna «Bajram-ska legenda» in kot zadnja v tem delu znana, a vendar vedno lepa socialna pesem «Anka».
Višek je dosegel večer ob zadnji točki sporeda, ko so pmadev-ni domski gojenci u-irizorili dramatizirano «Staro pravdo», Iz znanega Aškerčevega ciklusa so izbrali štiri balade («Zna.uenje na nebu», «Tlaka», «Boj prt Brežicah» in «Kronanje v Zagrebu») in jih povezali v celoto z »me «o u-strezno glasbo. Splošna prizadevnost, nekaj izrazitih talentov, u-činkovita zvočna spremljava in primerni Tu ni efekti so prispevali, da je e S tara pravdat vzbudila v poslušalcih odgovarjajoče občutje, kar je naibnljši dokaz, da te bilo delo zares dobro pripravljeno in občuteno podano
Gojencem «D ;ir hrgà doma ore za prisrčen fcuJ'jUWti večer naie i-skreuo priznanje. '
Bogati
Turiiič&ni
TURIN, 18 — Preb va’stvo Turina bo imelo za božične in novoletne praznike kar 28 milijard lir na račun tako 'menovane trinajste plače. Ce upoštevamo Turin in podeželje, ie tu 470.000 oseb. ki bodo dobile trina'sto plačo, ki v povprečju znaša 69.000 lir.
Mnoga podjetja in ustanove so že izplačale trinajsto plačo ali sn dale vsaj nekaj na račun, tako da so posamezniki že začeli z nakupi na njen račun. Trgovine, predvsem one iz mestnega središča, so v zadnjih dneh zabeležile izredno velik promet, še večji kot lansko leto.
Da bi se preprečile razne kraje, ki so ob takih gnečah v navadi, je policija razpostavila posebno službo, ki pazi hkrati tako na varnost trgovin, kot tudi na cene, kajti znano je, da trgovci ob takih priložnostih kaj radi dvignejo cene.
^7
SH3
!«p!»
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glas. ba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodobne popevke; 17.00: Ansambel Carlo Pacchiorl; 17.20: Pesem ln ples; 18.00: Z zborovskih natečajev «Antonio Illersberg»; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Julijski in furlanski skladatelji; 19.00:	Higiena in zdravje;
19.15: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Sport; 20.30: «Primer Ohopmarin», radijska drama, nato Prijetni spornimi; 22.00: Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja; 28.30:	Havajski
odmevi.
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Domači in furlanski skladatelji; 13.35: «Drage popevke»; 14.00: Tretje dejanje Donizettijeve opere «Don Pasquale»; 14.35: Doba Jazza.
SREDA, 19. DECEMBRA 1962
ljevanje Omnibusa; 12.00: Pesmi; 13.30; Mikrofon za dva; 14.55: Vreme n* ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Uspeli motivi; 15.46: Ital. pesmi ln plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Simfonični koncert; 17.25; Koncert operne glasbe; 18.25: Dobavna pisma- 18.40: Neapeljska antologija; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.05: Poli. tlčna tribuna; 22.15: Violinist Hen-ryk Szering in pianist Eugenio Bagnoli.
II. program
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL- 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RiL; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe do željah; 13.40: Plošče; 14.00: Pesmi Iz Hrvatskega Zagorja; 14.30: Za oddih ln razvedrijo; 15.30: Koroški akademski oktet; 16.00:	Otroški kotiček; 16.30:
Simfonični koncert; 17.40; Pojo Ma-risa Colomber, Martin Dean In Ga-by Novak; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester jerry Mengo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Armando Trovajoll; 22.40: Srečanje s Pavlo Uršič-Petrič; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
8.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30; Bola; 11.00: Nada-
800: Jutranja glasba; 8.35: Poje Milva; 8.50: Današnji ritmi; 9.35: Varietejski program; 10,35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05; Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Melodije in romance; 15.15: Plošče; 15.35: Pisan popoldanski spored; 16.35: Za vas izbrani motivi-: 17.35: Mata ljudska enciklopedija-, 17.45: Glasba iz Oinecltti; 18.35: Bnotnt razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.50:	Simfonična
glasba; 20.35: Srečanje Rlm-Pariz: 21 j00:	«Can zon issi ma sera»; 21.45:
Večerna glasba; 22.10: Jazzovski kotiček.
III. program
18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Znanstvena ali humanistična šola; 19.00: Webernove «Ueder»; 19.15: Francoska kultura; 19.30: Vsakove-čerol koncert; 20.30: Revija revij; 20.40:	Na programu Franz Liszt;
21.20; Spomin n« Augusta Genino; 21.30: Na programu skladbe Hektor. Ja Berlioza; 32.15: Literarna oddaja; 22.46: Glasba danes.
Slovenija
7.00: Napoved časa in radijski koledar; 8.08: Od uverture do kola; 8.55: Pisani svet pravljic: 9.25: Za. bavnl kaleidoskop; 10.15: Gounod-
Llszt: Valček; 10.35: Godalni trlo Petra Stojanoviča; 10.48: Človek ln zdravje; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti. 12.05: Radijska kmečka univerza; 12.15: Ansambel Srečka Dražila; 13.30; Dueti Iz Bizetove «Carmen»; 13.15: Obvestila; 13.30: Pol ure v vedrem tonu; 14.05: Radijska šola; 14.35: Nekaj krajših skladb; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Violončelist Pierre Foumler; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Zajčeva era v glasbenem življenju Hrvatske; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Zabavna glasba; 18.25: Pesmi iz Južne Amerike; 18.45: S knjižnega trga; 19.00: Obvestila; 19 05: Glasbene razglednice: 20.00: Za bles in razvedrila; 21.05: Skupni program JRT; 72.50: Literarni nokturno; 23 06:	Plesna
glasba
Ital. televizija
8.30, 8.55, 12.15 in 15.00: Sola; 17.30: Program za nahrPajše: 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Evropski sprehodi: 19.35: I. gra nogometa: 20.20: Sport: 2'\39: Dnevnik; 21.08: Politična tribuna; 22.05: Varietejski program: 22 25: Pesnik Guido Gozzano; 22.55: Dnevnik.
DRUGI KANAL
2.1.05: «Giornalaccio n. 5»; 27 25; Dnevnik; 22.50: Koncert komorne glasbe.
Jug. televizija
Ljubljana 18.00: Trmasta muca; 18.15: Pionirski TV studio; Beograd 19.00: Mesečnik TV studia Sarajevo; Ljubljana 19.30: TV obzornik; Beograd 19.30: Dokumertami film; 19.45: Loto ln Spon na prognoza; JTV 20.00: TV dnevnik; Beograd 20.30:	Ustavna	tribuna;	Zagreb
20 45: Glasbeni atelje; 21.45: Pano. rama.
Goriško-beneškl dnevnik
Jutri bo delavcev
sumom mm»
ponovna v tovarnah
stavka
papirja
V poštev pridejo delavci iz papirnic v sovodenjski občini
Jutri 20. decembra bo ponovna stavka papimičarjev. Proglasile so jo vsedržavna vodstva sindikalnih organizacij, da bi podprle zahteve delavcev na vsedržavnih pogajanjih s industrijci. V stavki bodo sodelovali tudi delavci in delavke papirnic v Rupi in v Sovodnjah.
Delavci zahtevajo normativne in ekonomske izboljšave. Nadalje naj omenimo ureditev delovnega časa, periodičnih poviškov, počitnic in odpravnine. Pogajanja so se začela že v drugi polovici oktobra toda konec novembra je postalo očitno, da ne bodo rodila zaželenih uspehov, ker so delodajalci pristali, da mezde zvišajo največ za 15 odstotkov. Da ne bi zvrnili odgovornost na sindikalne zastopnike, so pristali na ponovni sestanek v prvih dneh decembra, ki pa je samo potrdil utrjeno prepričanje sindikalnih zastopnikov, da industrijci še vedno nimajo resnega namena, sprejeti delavskih zahtev.
Sindikalne organizacije pozivajo zato papimičarje obeh tovarn v sovodenjski občini, naj v okviru vsedržavne stavke danes pokažejo e-notnost na osnovi zahtev, katere branijo njihovi zastopniki na pogajanjih v Rimu.
Zahteve delavcev potrošniških zadrug
Na sedežu Zveze trgovcev je bil drugi sestanek s člani delegacije potrošnikov zadrug goriške pokrajine, da bi podpisali dopolnilni sporazum. Po prisrčni diskusiji so zastopniki delavcev predlagali odpravo razlik v plačah med posameznimi občinami, znižanje starosti za prehod od pomočnika do prodajalca in izplačilo predujma na bodoče poviške. Delegacija zadrug je sporočila, da bo na predloge odgovorila prihodnji teden.
noval za člana stolnega kapitlja v Gorici.
Jubilant je zaveden Slovenec, skromen po značaju in požrtvovalen v svojem delu. Ob tej priliki mu tudi z naše strani pošiljamo čestitke z najboljšimi željami za prihodnost.
25 let mašniškega
posvečenja
msgr. Rudija Klinca
Včeraj je goriški nadškofijski kancler msgr. dr. Rudi Klinec obhajal srebrno mašo. Posvečen je bil 18. decembra 1937, prvo mašo pa je pel na Stefanovo v svoji rojstni vasi Vipolžah v Brdih. Bogoslovje je študiral v Bologni, cerkveno pravo pa v Rimu na lateranski univerzi. Svoje prvo službeno mesto je nastopil v Velikih Žabljah na Vipavskem. Leta 1945 pa je kot 33-letni mož prevzel Vodstvo nadškofijskega urada. Služboval je pod Margottijem, Ambro-sijem in sedaj nadškofom Pangra-ziom. Nadškof Ambrosi ga je ime-
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiia
VERDI. 16.00: «Lo sceriffo scalzo», A. D. Conel in E. Presley, barvni film v cinemascopu.
CORSO. 17.00: «L’ombra della vendetta», M. Richman in M. Cobel, čmobeli ameriški film.
VITTORIA. 17.00:	«Un mostro di
sangue», V. Brice in Y. Evelyn. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00:	«Le 13 fatiche
di Ercolino». Barvna slikanica v cinemascopu.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8,6 stopinje ob 14.10, najnižjo 2,6 stopinje pod ničlo ob 7.40. Povprečne dnevne vlage )• Mio 65 odstotkov.
Natečaj za računovodjo pri pokrajinski upravi
Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala natečaj z dokumenti in izpiti za mesto pomožnega knjigovodje pri pokrajinski upravi. Prosilci morajo imeti diplomo računovodje, maturo na višji srednji šoli ali diplomo za občinskega tajnika, ne smejo biti stari manj od 18 let in ne več od 32 let, razen po zakonu dovoljenih izjem.
Prošnje na kolkovanem papirju za 100 lir je treba vložiti ali poslati na glavno pokrajinsko tajništvo v Gorici, Korzo Italija 55, najkasneje do 19. januarja 1963. Vsa podrobnejša pojasnila glede potrebnih dokumentov, ustnih in pismenih izpitov in drugega, dobijo prizadeti na glavnem tajništvu pokrajinske uprave.
se je v glavo, opraskal po obrazu in zadobil šok pri padcu s kolesa. V bolnico so ga pripeljil z rešilnim avtomobilom.
23. in 30. dec. dovoljene vožnje tovornikov
Prefektura je na podlagi navodil ministrstva za javna dela dovolila lastnikom tovornikov z nosilnostjo nad 50 stotov, da lahko 23. in 30. decembra prevažajo katero koli blago in material.
Vendar pa jim priporočajo, da do najvišje mere upoštevajo varnostne predpise.
Kratke iz bolnišnice
Za 20 dni so pridržali na zdravljenju v bolnišnici 39-letnega Elsa Portolusa iz Ul. Brigata Pavia 91. Pri padcu z vozila si je zlomil desno dlan.
Ob 15.30 so nudili prvo pomoč 26-letnemu Mariu Jakopiču s Sve-togorske ceste 133 (kazermete). Nesreča se mu je zgodila pri brcanju žoge; opraskal si je desni ka-zaléc z bodečo žico.
10 dni se bo v bolnišnici zdravil 9-letni Gianfranco Fabbris iz Ul. Ponte del Torrione 12. Udaril
Nesreča mizarja iz Štandreža
Alojz Cijan, star 49 let, doma iz Štandreža, Ul. sv. Mihaela 220, si je včeraj dopoldne v mizarskem podjetju Černigoj poškodoval z električnim obličem dlan leve roke. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 20 dneh.
EPILOG PROMETNE NEZGODE
Na križišču pri Madonnini sta vozili treščili skupaj
Vsi trije potniki so bili ranjeni, obsojen pa je bil tisti, ki ni dal prednosti vozilu
Na zadnjem zasedanju goriške-ga okrajnega sodišča pretekli ponedeljek so morali večino razprav odložiti, ker ni bilo iz enega ali drugega vzroka tistih, ki bi morali priti na razpravo kot priče ali pa kot obtoženci. Verjetno pa je vzrok tudi v tem, da vsi pričakujejo prej odlok o amnestiji in bodo šele potem stopili pred sodnika.
Morda najvažnejša je bila razprava proti 58-letnemu Pietru Segali, ki je po rodu iz Rovinja v Istri, sedaj pa živi v Gorici, Ul. Seminario 8. Obtožnica pravi, da je pri trčenju vozil na križišču Madonnina del Fante dne 12. ok-
im mi Hlinil n Hlinili n immilli iimint Minimumi i m iiiiniiiinii iiiiimmimiiiiiii min iiiiiiiiaiiniiiiiiiiiiii
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Ker je brcnil prijateljico je dobil 40 dni zapora
Zaradi napačne navedbe avtomobilske številke niso mogli najti pravega krivca
Pred goriškim okrajnim sodiščem se je moral zagovarjati 44-letni Luigi Pola, ki je iz Innsbrucka, sedaj pa stalno živi v Gorici, Ul. Baiamonti št. 1. Obtožnica pravi, da je pvetppel Albino Zei, ki živi z njim, ter ji pri tem povzročil poškodbe, ,zaradi katerih se je morala zdraviti 40 dni.
Kot je razvidno iz policijskega zapisnika in sodne . razprave, je prišlo ao omenjenega spora dne 28. marca zvečer. Pola, ki živi skupaj z Zeijevo že štiri leta, je ni našel doma, ko se je zvečer vrnil. Zafb"jó je začel kregati, in ko je začel žaliti tudi spomin njene matere, je reagirala tudi žena, ki mu je hotela dati klofuto. On pa je bil hitrejši ter jo je brcnil v desno koleno.
Pri razpravi je Pola priznal, da je brcnil Zeijevo, trdil pa je, da ga je ona že prej oklofutala ter da je bil tudi malce vinjen. Oba sta povedala, da sta se zopet pobotala in da živita še naprej skupaj.
Upoštevajoč vse te okoliščine, je sodnik obsodil Polo na 40 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov.
Zanimiva je bila tudi razprava proti 32-letnemu Aristidu Valenti-ju iz Krmina, Ul. Bancaria 21. Ob. tožnica pravi, da je dne 13. aprila letos na Korzu Verdi s svojim avtom Fiat 500 povozil kolesarko Emilio Cociancig iz Gorice, Ulica Bosco 21, ne da bi se potem ustavil in ji nudil pomoč.
Pri razprav; pred oarajnim sodnikom v Gorici je .obtoženec izjavil, da okrog 16. ure tistega dne, ko je prišlo do omenjenega prometnega incidenta, sploh ni bil v Gorici in je s pričami dokazal, da je bil ob tistem času v Bračanu pri Krminu skupaj z nekim znancem. Do pomote je prišlo, ker je neka priča, ki je videla nesrečo na Korzu, v bližini trgovine Pi-tassi, navedla napačno številko inkriminiranega avtomobila; na podlagi njene navedbe so poiskali avto, ki je nosil navedeno številko; ker pa se je pri razpravi pokazalo, da lastnik tega avta, Aristide Valenti, sploh ni bil poleg, ga je sodnik oprostil, ker ni zagrešil prekrška.
Drž. tož. odv. Munafò; sodnik dr. V Ghizzi,
■im i
Pogled na hotel «Poldanovec» na Lokvah v teh dneh, ko je sneg znova pogrnil trnovsko planoto. Prijazna lokvanska dolinica je pravi raj za smučarje, ki v vedno večjem številu zahajajo, tudi z italijanske
strani, na ta najbližja
tobra 196) povzročil telesne poškodbe Giuseppu Celottiju, 27-let-nemu trgovskemu zastopniku iz Brescie, ki se je zaradi teh poškodb moral zdraviti 60 dni.
Do omenjene nezgode je prišlo ob 14.20. Segala je vozil svoj avto Fiat 1100 iz Gorice proti Ločniku; ko je privozil preko soškega mosta do križišča, je hotel zaviti na levo proti Farri prav v trenutku, ko je Celotti privozil svoj Fiat 600 z ločniške strani proti Gorici. Pri srečanju Segala ni dal prednosti vozilu, ki je prihajalo z desne in tako sta oba avtomobila treščila skupaj ter je bila pri trčenju poleg obeh šoferjev ranjena tudi 56-letna Josipina Humar iz Gorice, Ul. Seminario 8, ki se je peljala s Segalovim avtom.
Pri sodni razpravi je Segala pri. znal, da ni dal prednosti drugemu vozilu, da pa ga je Celotti s svojimi lučmi zaslepil ter zakrivil tako trčenje. Sodišče je pri razsodbi upoštevalo razne olajševalne okoliščine, med drugim tudi to, da je Segala že izplačal ponesrečenemu Celottiju odškodnino. Segalo so obsodili na plačilo 10.000 lir denarne kazni in na plačilo sodnih stroškov, vse pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Drž. tož. odv. Sfiligoj; sodnik dr. D. Balani.
Tiskarski stroj zmečkal delavcu roko
V tiskarni Bressan - Campestrini v Gorici je stroj zmečkal desno roko strojniku 21-letnemu Orlandu Russianu iz Moše. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni.
Prometna nezgoda v Kaprivi
V prometni nesreči, ki se je zgodila v Kaprivi nekaj pred osmo uro, se je udaril nad levo oko in si izpahnil desno zapestje 17-letni Renzo Orzan, doma iz iste vasi. Z zasebnim avtom se je pripeljal v Gorico, kjer so mu v bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto obvezali rano in ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Nesreča na delu
Ob 11.30 so nudili v bolnišnici prvo pomoč Josipini Vončina iz Ul. Fornace 1 v Gorici. Poškodovala se je s cirkularko. Urezala jo je v desni palec in ji poškodovala tudi kost. Doma se bo zdravila 15 dni.
Danes povratna tekma
(zapokal sejemskih mest)
Roma - Zaragoza
Koledar mednarodnih tekem je tudi ta teden zelo pester; že danes bodo tri tekme za pokal sejemskih mest in dve prijateljski, medtem ko bo v nedeljo prav tako prijateljski dvoboj dveh državnih reprezentanc.
Danes bodo za pokal sejemskih mest sledeče povratne tekme:
Dumferline (Dublin) - Valencia
Roma - Zaragoza
Barcelona - Crvena zvezda (Beograd)
Prijateljska srečanja:
V	Addis Abebi: Etiopija ■ Turčija
V	Reimsu: Stade de Reims • Kra-snaja armija
V	nedeljo 2. decembra:
V	Karlsruhe: Z. Nemčija ■ Švica
• • •
RIM, 18. — Jutri bo Roma sprejela v goste za povratni dvoboj turnirja za pokal sejemskih mest špansko Zaragozo, katero je že v prvem srečanju premagala s 3:2.
V	jutrišnji tekmi bo Roma ponovno predstavila Manfredinija, medtem ko se ne bo mogla poslu-žiti poškodovanega Charlesa. Zelo verjetno bo tudi Pestrin ostal izven igrišča; njegovo mesto bo prevzel Jonsson, De Sisti pa bo igral na zvezi.
Igralci Zaragoze, ki so imeli danes zaključni trening, so izjavili, da njihovi upi še niso izgubljeni in da upajo na uspešen nastop. Vsi so v najboljši formi, saj so prejšnjo nedeljo premagali Barcelono na njenem igrišču z 2:1.
Moštvi bosta nastopili zelo verjetno v sledečih postavah:
ZARAGOZA: Cardozo; Reja, Zu-biaurre; Yaasi, Pepin, Tucho; Miguel, Villa, Marcellino, Siji, La Petra.
ROMA: Cudicini ; Fontana, Corsini; Jonsson, Losi, Carpanesi; Orlando, Angelillo, Manfredini, De Sisti, Menichelli.
ISTANBUL, 18. — Funkcionarji turškega nogometnega kluba Gala-tasaray in predstavniki Milana so se danes domenili za datume obeh tekem, ki jih bosta morala kluba odigrati v III. kolu za pokal ev-
Trieslina v krizi ?
E. Radio podal ostavko
Trener Triestine Enrico Rad*® ^ podal ostavko. Ta vest se je J nesla včeraj po mestu in kot so jo, čeprav še ne uradno, P® dili tudi iz krogov vodstva trzasa ga kluba, ki je odstop tudi sp
' Sinoči se je sestal tudi izvršni svet Triestine, ki je v glavnem otirav naval nastali položaj in BMWJJ da bi poverili tehnično voctót enajstorice sedanjemu namestnic trenerja Ginu Colaussiju.
ATLETIKA
WELLINGTON, 18. — . Novozelandski olimpijski odbor je n®P“ dii svetovnega prvaka v teku ““
1 miljo Petra Snella s pokalo™ «Lonsdale» za najboljši podvig
1962. letu. Sneli je letos izboljšal
kar tri svetovne rekorde in v tekih na 800 metrov, na 880 Jar dov in na 1 miljo.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE	BOR
obvešča svoje člane, da	odpa-
dejo ta teden do sobote, vsi	
treningi ker je dvorana dena.	zase-
• • •	
NAMIZNI TENIS	
Vsak četrtek od 20.30	dalje
redni trening, ki bo v	mali
dvorani stadiona «Prvi	maj».
iiiiuiiiiiiiifiiinniiiiiiiiiiiiiluntiiiitniiniiniintinnniinirtiimniiiiininiinniiiininniiiniiiiniiiiiiMiiuiii
NAJBOLJŠI TENIŠKI IGRALCI ZDA
McKinley pri moških Hardova pri ženskah
Najboljši v 1961. letu Reed šele šesti
NEW YORK, 18. — Chuck McKinley in Darlene Hard sta na prvem mestu letošnje lestvice najboljših ameriških teniških igralcev. MacKinley, ki ima 21 let In je bil lani drugi, je letos izpodrinil s prvega mesta Whitneya Reeda, ki je padel precej nižje.
Hardova, ki je stara 26 let, se je že tretjič uvrstila na prvo mesto
lestvice najboljših teniških ZDA. Lestvici sta sledeči:
MOŠKI
1.	Chuck McKinley
2.	Frank Froehling
3.	Ham Richardson
4.	Alien Fox
5.	Jon Douglas
6.	Whitney Reed
7.	Donald Dell
8.	Eugen Scott
igralk
9.	Martin Reissen
10.	Charles Pasarellls ŽENSKE
1.	Darlene Hard
2.	Karen Susman
3.	Billie Jean Moffitt
4.	Carole Caldwell
5.	Donna Floyd
6.	Nancy Richey
7.	Victoria Palmer
8.	Gwyneth Thomas
9.	Justina Bricka
10.	Judy Alvarez
ropskih prvakov. Prva tekma bo 23. februarja prihodnjega leta v Istanbulu, povratna pa 14. marca v Milanu.
* * *
VERONA, 18. — Predsednik nogometnega kluba Verona rag. Pier Umberto Sartori je danes dal de-misije. Vodstvo kluba je za novega predsednika izvolilo odv. Bruna Albarellija.
lliutliiiiiiiiiiiiiaiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiillilll 11111111111 ■■■ intuì Hlinil im niiimiiiliimuunUlUa**®
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Delamaris še vedno išče pravico...
Fafangel sedmi v lestvici najbolj• ših športnikov ljudske tehnike
Nogometni klub Delamaris, ki se ni zadovoljil z verifikacijo te-kem s Kladivarjem in Triglavom s 3:0 p. f. v korist nasprotnikov (dve tekmi pa sta še v postopku), je poslal posebno delegacijo T Beograd, kjer se je o zadevi pogovorila z zveznim nogometnim forumom. Delamaris namreč sodi, da je bila registracija igralca Januša, zaradi katerega je nastal spor, popolnoma pravilna. Ta igralec J® namreč prosil od Kladivarja izpisnico in ker je ni dobil, je klub
bliški nogometni forum. Obstoji pa se zmeraj možnost, da pr*0 do razveljavitve odločbe na osebn pobudo predsednica Nogometne zv ze Slovenije. Pravilnik upošteva j* ko možnost v primeru, če nast pijo novi momenti v zvezi z rej stracijo Januša. Ti momenti Pa de na gradivo, s katerimi razpel* ga Delamaris, vsekakor obstajaj * * * .
Kakor vsako leto, je beograjs*r ----tudi
skladno s pravili, ki za take primere predvidevajo, da se igralec, ki razpolaga s primernimi dokazi, v osmih dneh lahko registrira, Janu sa sprejel v svoje vrste. Edino napako, ki jo je napravil Januš, je bila ta, da je poslal prošnjo za izpisnico v eni kuverti nogometnemu klubu Kladi var ln celjski podzvezi, Janušu so bile razmere dobro znane in je vedel, da sta sekretar Kladivarja ln predsednik celjske nogometne podzveze ena in ista oseba. Kladi var in podzveza bi lahko vso zadevo hitro in brez komplikacij rešila, saj sta dobro vedela, da se je Januš zaposlil v Izoli in da za njih ne pride več v poštev. Toda namesto tega, so v Celju počakali, kakšen bo rezultat tekme Delamaris - Kladivar v Kopni. Takoj po porazu so prinesli na dan svoje «argumente», žalostno je pri vsem tem, da ni Nogometna zveza Slovenije nastopila kot objektivni razsodnik spora, temveč je podprla birokratsko in skrajno nešportno stališče celjskega Kladivarja. Se bolj žalostno pa je dejstvo, da so k sporu Delamaris - Kladivar primaknili svoj lonček še drugi klubi ter pohlepno planili po točkah, ki so jih že izgubili na zelenem polju. Ker ima Delamaris prav, tako s stališča pravil, še bolj pa seveda z moralno športnega stališča, je uprava kluba sklenila iti do konca ter se poslužiti zaščite najvišjega nogometnega foruma v državi in če bo potrebno, tudi rednih sodišč.
Delegacija nogometnega kluba Delamaris in koprske nogometne podzveze, se je vrnila iz Beograda, kjer se je pri generalnem sekretarju Nogometne zveze Jugoslavije Cosiču zanimala za nadaljnje postopke v zvezi z izgubljenimi točkami v republiški ligi. Delegacija se je prepričala ,da Ima v sporni zadevi z igralcem Janušem več pozitivnih momentov, kot pa nasprotniki.
Nogometni klub je sklenil ponovno uvesti postopek pri tekmovalni komisiji Slovenije v zvezi z dvema tekmama, ki sta še sporni (s Celjem in Rudarjem), medtem ko za tekmi Delamaris Kladivar in Triglav Delamaris nima več možnosti pritožb, ker je za tekme republiške lige pristojen izključno repu-
časopis «Tehničke novine» «n, tos sestavil lestvico najbolje športnikov ljudske tehnike v , 1962. Prvo mesto je osvojil zna mednarodni motorist-prikoličar Boško šnajder iz Zagreba za Y uspehov na domačih in tujih dir® liščih. Jadralci so prišli šele » sedmo mesto. To je pripadlo Kop čanu Mariu Faiangelu, ki je s te dobil neuradni naziv najboljs®gj jugoslovanskega jadralca v ™ 1962. Fafangel je dosegel vrsto zrn» na domačih in tujih tekmovanji™
V	mednarodnem merilu je vseTg kor največji uspeh prvo mesto «. prvenstvu distrikla v Avstriji- “r domačih tekmovanj pa naj otn®*^ mo zmago na brionski regati, »J je nastopilo nad 100 najboljših JJ* goslovanskih jadralcev. Fafange*£ va jadrnica «Cha cha III» j®
na tem tekmovanju razglašena najhitrejšo jugoslovansko jatdrrup * Končno naj še omenimo izr®TiU Fa f angelove uspehe na podrocj usposabljanja mladih kadrov. U|Pb lo mu je namreč organizirati tečajev, na katerih se je usposlr bilo nad 100 mladih jadralcev.
• * *
V	Sežani so organizirali dva P°" kalna turnirja. Na nogometnem J™ sodelovali jesenska prvaka koprs» ga in goriškega okraja Tomos » Primorje, domači Tabor in ViPa* ’
V	predtekmovanju je Primorje J* pričakovano toda zasluženo PieTC7n gaio Tomos 2:1. Vse kaže, da Jr Koprčani izven forme. V drugi te» mi pa je Tabor premagal Vipay 2:0. V boju za tretje mesto je * mos premagal Vipavo 3:1, medte» ko je v glavni tekmi Tabor Pr magai Primorje 2:0. Sežančani
s tem pomembnim uspehom P°P*r. vili slab vtis z jesenskega dela P . venstva koprskega okraja, ko P.r° običaju sploh niso posegli v boj z prvo mesto.	r>
V	pokalnem košarkarskem nirju pa je zmagala ekipa Leso»},, ta, ki je premagala domači
zan 47:41. Lep uspeh so dosegli ““j mačini z zmago nad postojnski11 * * V Nanosom s 56:41.
I GAGARIN
p:
CESTA V VESOLJE
Zapiski letalca-kozmooavta ZSSR
Ves dan sem hodil pod vtisom vsega tistega, kar sem bil videl. Ladji je že uspelo leteti okrog planeta in se vrniti na določeno področje, že so se specialisti, biologi in zdrav-niki ukvarjali z Zvezdočko, ki je odlično prenesla polet. Sam
pa sem venomer mislil na to, kar se je bilo zgodilo pred mojimi očmi in kar se bo kmalu, zdaj že prav kmalu, moralo zgoditi z menoj. V mojih ušesih je še vedno odmevalo
grmenje ob vzletu, pred očmi so se mi še vedno dvigali visoki valovi plamenov, ki jih je za sabo puščala raketa. Toda to me ni vznemirjalo, temveč navduševalo in spomnil sem se besed visokega, brkatega brigadirja luberetske tovarne, ko nam je vajencem, ki smo se umaknili pred vročino raztaljenega jekla, veselo rekel:
«Ogenj je mogočen, voda je mogočnejša od ognja, zemlja je mogočnejša od vode, toda človek je mogočnejši od vsega!»
Doma me je Valja vprašala, zakaj sem tako razburjen in kje sem sploh ves ta čas.
«Poletel bom v vesolje... Pripravi kovček s perilom,» sem se znova skušal pošaliti.
«Sem že pripravila,» je odvrnila Valja in spoznal sem: zdaj že vse ve.
Položila sva v posteljici najini hčerki, povečerjala, potem pa se je med nama začel resen razgovor. Rskel sem, da prvi
človekov polet ni več za gorami in da bodo morda na ta polet poslali prav mene.
«Zakaj pa prav tebe?» je vprašala Valja. «Mar ne bodo užaljeni tvoji prijatelji?»
Kolikor sem ji mogel, sem ji pojasnil, zakaj izbira lahko pade prav name. Po Valjinem obrazu, ki je nenadoma postal resen, po njenem pogledu in po tem, kako so Ji zatrepetale ustnice in se ji spremenil glas, sem videl, da je ponosna zavoljo tega in da se hkrati boji, toda da me noče vznemirjati. Vso noč sva se, ne da bi zatisnila oči, pogovarjala, spominjala sva se preteklosti in delala načrte za prihodnost. Videla sva pred seboj svoji hčerki že odrasli, videla sva jih že poročeni, zibala sva vnuke in vse življenje pred nama je potekalo brez vojn in spopadov.
In ko sva se do sitega nagovorila in sem vprašal Valjo, kako gleda na moje bodoče preizkušnje, mi je odgovorila, kakor mora odgovoriti komsomolka :
«òe si prepričan vase, pa pojdi! Vse bo dobro...»
SREDA, 12. APRILA
..Približeval se je čas vzleta. Vsak hip bi nas morali odpeljati na kozmodrom Bajkonur, ki leži vzhodno od Aralskega morja v kazalski stepi, ki je široka kot ocean. Prepoln sem bil nepotrpežljivosti in redkokdaj je bilo pričakovanje tako neučakano. Vedel sem, da je ladja, s katero bom moral letéti, dobila ime «Vzhod». Očitno so ji dali takšno ime zato, ker sonce vzhaja na vzhodu in dnevna svetloba, ki prihaja sem od vzhoda, potiska nočno temo.
Na kozmodrom je letelo nekaj kozmonavtov, kajti marsikaj bi se lahko pripetilo. Dovolj bi bilo, če bi prvemu kandidatu za polet v vesolje samo smet padi» v oči, ali temperatura narasla za pol stopinje, ali se mu zvišal pulz za pet utripov in že bi ga morali zamenjati z drugim, prav tako pripravljenim človekom. Vsi tovariši, ki so potovali z menoj, so bili pripravljeni za polet prav tako kakor Jaz. Start so morali izvršiti natanko ob določenem dnevu in uri, celo minuti in sekundi. Skupaj z nami so na kozmodrom potovali tudi nekateri specialisti in zdravnik.
Nekaj pred določenim dnevom za polet sem bil v Moskvi. In vso pot na kozmodrom sem se spominjal razburjenja, ki
me je zajelo, ko sem stal poleg mavzoleja. Za sovjetske ljudi je postala intimna nujnost, da so odhajali pred odločilnim korakom v življenju na Rdeči trg h Kremlju, k Leninu. V svetlih, junijskih nočeh se tukaj sprehajajo pod roko fantje in dekleta, ki so prejeli zrelostna spričevala.
Počasi sem korakal vzdolž kremeljskih sten po obrežju reke. Med bitjem ure na Spaskem stolpu sem šel čez Rdeči trg. Z roko, dvignjeno k ščitku, sem se ustavil pred mavzolejem, gledal, kako zamenjujejo stražo in se med mirnim poletom golobov in šelestom plahutajoče državne zastave nad kremeljskim dvorcem počasi podal na pot po mestu, ki mu ni enakega na svetu. Okrog mene je šumela reka ljudi, ki jih je zajelo prvo občutje pomladi. Tisoč ljudi mi je prihajalo naproti in me prehitevalo. Nihče se ni zmenil zame in nihče ni vedel, da se pripravlja veličasten dogodek, kakršnega še ni bila poznala zgodovina. «Kako se bo razveselilo naše ljudstvo, ko se bo uresničilo tisto, kar so bili zasnovali!» sem si mislil.
Še isto noč smo odleteli proti kozmodromu. Z nami je letel tudi Jevgenij Anatoljevič, naš poveljnik, zdravnik in predavatelj, neverjetno očarljiv in takten človek, ki je imel dvajset let na skrbi zdravje letalcev. Z nami le delal od prvega dne in zanj ni bilo, kot je pravil, neprerezanih knjig. O slehernem izmed nas je vedel mnogo več, kakor pa smo vedeli sami o sebi. Prijetno je bilo tudi, da je z nami prav tako letel Nikolaj Petrovič Kamanin, eden izmed prvih herojev Sovjetske zveze in vzgojitelj številnih znamenitih letalcev.
Za okni letala so se kopičili razpenjeni oblaki in skozi njihove odprtine je pogledovala pomladansko gola zemlja, sem ter tja še pokrita z otajanim snegom. Gledal sem navzdol in razmišljal o starših, Valji, Lenočki in Galinki. Predstavljal sem si, kaj bom začel delati po poletu in takoj sklenil: učil se bom. Vštric mene je sedel moj najbližji prijatelj, kozmonavt št. 2, čudovit letaleo, komunist, ki ga je bila sprejela v partijo naša partjjska organizacija, človek s čisto, skoraj otroško življenjsko radostjo. Tudi on je prav tako opazoval zemljo, ki je plula spodaj in verjetno prav tako mislil o istem, o čemer sem razmišljal tudi jaz. Kdaj pa kdaj so se najini pogledi srečali in nasmehnila sva se ter brez besed razumela drug drugega. Bojazen tistih, ki so predlagali, naj nas nikar vnaprej ne obve-
stijo o poletu, da bi ne bila živčna, ni bila upravičena. Tak* 1 jaz kot moj tovariš, ki je bil v kakršnemkoli primeru pripri Ijen zasesti mesto v kabini «Vzhoda» namesto mene. sva S' dobro počutila.
Kozmonavt številka dve je sedel poleg mene tako, da J1 je kazal profil in nehote sem bil očaran nad pravilnimi mi njegovega lepega in zamišljenega obraza, visokega nad katerim so se lahkotno vili mehki, kostanjevi lasje. Bil J1 prav tako izurjen kot jaz in verjetno sposoben še večjih Pc dvigov. Morda ga ne bodo poslali na prvi polet, temveč ga Pp hranili za drugi polet, ki bo mnogo bolj zapleten	.,
Na kozmodromu so nas pričakovali. Tam smo srečali Števl ne znane specialiste in glavnega kontsruktorja. Na kozmodi-011 je prispel tudi teoretik kozmonavtike, tako smo med seboj h» živali uglednega sovjetskega znanstvenika, pod vodstvom terega so sestavljali najbolj zapletene račune vesoljskih P°; Ves čas je bil skupaj z glavnim kostruktorjem. Vesel sem, ™ ti ljudje nikdar nimajo pokoja. Vedno bodo iskali kaj noveg« vedno bodo drznejši. Samo ustvarjalna združitev teh dveh kc rifej sovjetske znanosti, velikih kolektivov, učenjakov in i«?* nirjev, ki jih združuje ena sama drzna misel, je lahko rodu vesoljsko ladjo in ji določila varno pot okrog planeta in vrn tev na Zemljo.
Na kozmodromu je vse povzročalo navdučenje in ponos, ^ smo pred startom «Vzhoda» prileteli tja. Tukaj bi najrajši dii z razkrito glavo in držal čepico v roki. Racionalno razpor jene zemeljske naprave za izstreljevanje vesoljskih raket « njihovo opazovanje med poletom so bile morda še bolj zap« tene kot pa sama vesoljska ladja.	,
Cas je pospešil svoj tek. Napočil je dan pred poletom- Dai so nam popoln oddih Magnetofon je igral, pomirjala n®s l tiha glasba, ki se je razlivala okrog nas. Zvečer sva odigra ‘ partijo biljarda. Igra ni dolgo trajala. Večerjali smo v troj6 doktor in midva. Že nekaj dni sva se hranila po vesoljsko, tiskala sva iz tub v usta okusne, hranljive jedi. O Polet,1L,i nisva pogovarjala, govorila sva o otroštvu, prebranih Knjig in prihodnosti. Beseda je tekla v šaljivem tonu in veselo ® j se norčevala drug iz drugega. Nobeni dvomi naju niso mum (Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHJ 6-II. TELEFON 93-808 IN 944138 - Poštni predal 859 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 — UPHAVA: TRST — UL.SV. FRANČIŠKA it. 20- Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 dtn, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubija*^’ Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pr) upravi. - •
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	.